Poštnina plačana ▼ srotovmi LetoUffi. Jtev. 256 V UvMioni, o peten 8. novenhra 1929. Cena Mu r- nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit & Dfn 2.—, do 100 vrat Dm 250, večji inserati petit wta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »?loven«ki Varodc letno v Jugoslaviji 144.— Din, aa inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke se: 3123, 3123. 3124, 3125 in 3126. Eksplozija bolgarskega municijskega skladišča Siroči je zletelo v zrak municijsko skladišče v Lom Palanki - Atentat so bržkone izvršili komunisti povodom obletnice ruske revolucije Sofija, 8. novembra. Razbojniškim napadom, atentatom in političnim umorom, ki obeležujejo javno varnost v Bolgariji, se je včeraj pridružil še atentat na vojaško municijsko skladišče v Lom Palanki. Snoči okrog 7. je s silno detonacijo zletelo v zrak. Eksplozija je bila tako močna, da je ostala na mestu, kjer je stalo skladiščno poslopje, samo še velika luknja, vse bližnje hiše pa zgledajo kakor po najhujšem potresu. V vsem mestu in v okolici na več kilometrov daleč so popokale šipe, zidovje hiš pa kaže velike razpoke, tako, da so se morali ljudje izseliti. Eksplozija je povzročila v mestu silno paniko. Vse je zbežalo na prosto in vojaštvu se je šele po daljšem trudu posrečilo napraviti red. Službeni komunike, ki ga je o tej eksploziji izdala vojaška komanda, sicer zatrjuje, da je nastala eksplozija, ker se je stara municija sama vnela, vendar pa je javna tajnost, da gre za atentat. Po nekaterih trditvah gre za akt nezadovoljne žev, po drugi verjetnejši pa je atentat na municijsko skladišče delo komunistov, ki so hoteli na ta način demonstrirati povodom včerajšnje 12-letnice ruske revolucije. Zopet atentat v Sofifi Snoči so makedcnstvujušči ustrelili sredi Soiije vojvodo Živkova,, — Atentat na železnico. Sofija, 8. novembra. Snoči ob pol 9. je bil v ulici Kralja Borisa izvršen atentat na strumniškega vojvoda Živkova. Ko se je sprehajal v bližini svo-jega stanovanja, so ga napadli trije neznanci ter oddali nanj šest strelov. Vojvoda Zivkov se je smrtno ranjen zgrudil v mlaki krvi, atentatorji pa so pobegnili. Živkova so pozneje prepeljali v bolnico, kjer je bil takoj ope= riran, vendar zdravniki nimajo upanja, da bi mu ohranili življenje. Atentat, ki je izzival v Sofiji spričo neprestanih umorov silno razburjenje, je delo makedonstvujuščih. ]Tojvoda Živkov je bil znan pristaš Vanče Mihajlova. Pristaši Protogerovii ga dolže, da je bil na njegovo inicijativo umorjen pro= fesor Barcelara. Današnji listi objavljajo o tem najnovejšem zločinu sredi Sofije obširna poročila. Sofija, 8. novembra. Na progi JambohZivni<& je bil včeraj dopoldne izvršen atentat. Štirje razbojniki so napadli progovnega čuvaja in njegovo ženo, ju zvezali in odvedli v bližnji gozd, nato odvzeli čuvaju ključ za prU vijanje tračnic in demolirali progo. Cuvajevi ženi se je v neopaženem trenutku posrečilo, da je pobegnila in obvestila oblasti. Na ta način so še pravočasno ustavili vse vlake, sicer bi bila težja železniška nesreča neizogibna. Razbojniki so pobegnili. Sofijski listi beležijo ta najnovejši razbojniški napad in v ostrih besedah kritizirajo javno varnost, ki je pod vsako kritiko. Neuspeh konference za vzhodne reparacije Zaradi odklonilnega stališča Madžarske in Bolgarske bo morala sklepati o vzhodnih reparacijah druga haaška konferenca« Pariz, S. novembra. Konferenca za vzhodne reparacije je znova zašla v krizo, iz katere bržkone ne bo drugega izhoda, kakor da se brezuspešno zaključi in prepusti končno odločitev drugi haaški konferenci. Enako stališče kakor Madžarska, ki dosledno odklanja plačevanje reparacij, je zavzela sedaj rudi Bolgarija, ki kategorično odklanja vse predloge reparacijske komisije za ureditev bolgarskih reparacijskih plačil. Reparacijska komisija je na svoji včerajšnji seji sklenila, da bo postopala enako kakor pri Madžarski, ter z izja^ vo, da je bilo zaradi nepopustljivosti Bolgarije nemogoče doseči sporazum, prepustila zadevo v odločitev drugi haaški konferenci. Usoda jugoslovenskeoa komunista Beograd, S. novembra. Današnje »Vreme« poroča z Dunaja, da je bivši komunistični poslanec Kosta Novakove, ki je pred leti pobegnil v sovjetsko Rusijo, prispel nedavno na Dunaj in od tam odpotoval v Nemčijo. V Rusiji mu je bila poverjena naloga, da organizira jugoslovenske komuniste. Ker mu to spričo pozornosti jugoslovenskih oblasti, ki so sproti zatrle vsak komunistični pokret, ni uspelo, je padel pri sovjetskih mogotcih v nemilost. Zdi se, da mu je šlo za glavo ter da je v strahu zanjo zapustil »blaženo« deželo komunizma in odpotoval na zapad. Miren potek komunistične proslave na Češkoslovaškem Praga, 8. novembra. Za včeraj eo povodom 12. obletnice ruske revolucije komunisti napovedali manifestacijsko stavko. Izdali so geslo, naj se ustavi delo in se priredi demonstracijski obhod po mestu. Policija je bila v pripravljenosti in je demonstracijski obhod, ki ni bil baš velik, potekel mirno. V komunističnem centralnem tajništvu je bila danes izvršena hišna preiskava, pri kateri so zaplenili razne dokumente in ilegalne tiskovine. V premogokop-nih revirjih republike, kjer je komunistično delavstvo prvotno nameravalb prirediti enHncvno demonstracijsko stavko, je svoj namen opustilo. rov60d je vladal mir in red- i Deputacija iz Ogulina pri kralju Beograd, 8. novembra. Včeraj je prispela v Beograd deputacija občin iz ogulinske-ga sreza pod vodstvom ogulinskega župana Dragana Žagarja. Najprej je posetila ministrskega predsednika, ob 11. pa je bila deputacija sprejeta na dvoru. V imenu deputacije se je ogulinski župan zahvalil Nj. Vel. kralju za akt od 6. januarja in 3. oktobra Kralj se je z vsakim posebej razgovarjal ter 6e zanimal za razmere v posameznih krajih. Popoldne je bila deputaciji na dvoru prirejena zakuska. Deputacija je posetila ministra socijalne politike dr. Drinkovića. Poneveril nad pol milijona polkovnega denarja Sarajevo, 8. nov. Pred dvema mesecema je bil premeščen v Ljubljano od 22. artilerijskega polka v Sarajevu administrativni podporočnik Mehmed Manžić. Pred odhodom je v redu izročil blagajno polka, toda njegov naslednik je pri natančnejšem pregledu ugotovil razne nepravilnosti. Minulo soboto je Manžić prispel v Sarajevo na obisk. Tu je bržkone zvedel, da je njegovo početje prišlo na dan. Kupil si je civilno obleko in s prihodnjim brzo vlakom odpotoval najprej v Zagreb, od tam pa v Subotico. V Subotici je tako nespretno lir praševal, kako se lahko pride preko meje na Madžarsko, da so postali nanj pozorni policijski agenti, ki so ga končno aretirali. Pri preiskavi so našli pri njem 4 tisoč pen-gov in nekaj našega denarja. Pri pregledu knjig 22. artiljcrijskega polka so med tem ugotovili, da je Manžić poneveril nad pol milijona. Prihod podbana dr Pirkmajerja Beograd, S. nov. Podban Dravske banovine dr. Otroar Prrfcmajer Se Je danes poslovil od svojih uradnikov ▼ ministrstvu ter odpotuje drevi v Ljubljano, da nastopi svoje novo mesto. V Ljubljano prispe z jutranjim brzovfa-kom. Združitev češkoslovaške veleindustrije Praga, 8. novembra. >Narodny IfcrfcU objavljajo razgovor z novoimenovanim generalnim direktorjem združenih zbornic Skoda, Lavrin, Ceško-Moraveka in Sbrojevka, inženjerjem Ružičko. Generalni direktor je izjavil, da bodo te štiri tvornice v bodoče tvorile celoto, da ne bodo izdelovale samo avtomobilov, temveč tudi razne druge stroje. Nepošten prokurisrL Sarajevo, 8. nnvembra. Včeraj opoldne je prišel na državno pravdniStvo v Sarajevu prokulist Bosansko industrijske banke Voja Pnjjatović ter se sam pri javil, da je poneveril v banki pol milijona dinarjev. Državni pravnik je odredil takojšnjo aretacijo. izvoz po Dhhh Praga, S. novembra. AA. >Pragcr Tag-blatt« poroča, da je v prvih 6 mesecih letos češkoslovaški izvoz po Dunavu nazadoval od 17.7% na 17.2, dočim je v istem času nemšflci izjvoz narastel od 18.4% na 31%, Deset vagonov v potoku, Banjaluka, 8. novembra. Pri industrijski železnici podjetja >Bosna Boise se je pripetila težja nesreča. Deset vagonov se je prevrnilo v precej globok potok Tunbič. Zavirač Anton Kujundžić je ostal na mestu mrtev, dva druga uslužbenca pa 6ta bila težko ranjena. Odvetnik Kapara pobegnil v Italjo? — Sušak, S. novembra. RMvedavanja za ez-gnraiBm skopskom odvetnikom Kajporo so ugotovite, dta se k mudil več dni na Sušaku. Cnbafl se je v najbotluši družbi in }e poseča! ratzae zaibanr«. Neikesa d-n-e >e brez slediu izgksH. V hotela, kjer j-e stanova J, izjarv^jojo, da >e odipotovaJ oerara-noikaim. Domneva se, da je pobegnil v Italjo. Povečanje češkoslovaškega železniškega parka Praga, S. noembra. AA. Ministrstvo prometa bo zgradilo prihodnje leto 660 voz za premog, 300 pokritih voz za blaco, 154 potniških voz in 10 poštnih voz. Francoski kapital na Madžarskem Budimpešta, 8. novembra. V rudniškem bazenu pri Barkolacu bo zgrajena velika kemična tovarna. Podjetje bo izkoriščalo sekundarne proizvode premoga. Pri podjetju je udeležen francoski kapital. To je prvi primer sodelovanja francoskega kapitala na Madžarskem po vojni. Skrajšamfe delovnega časa y angleških rudnikih London, S. novembra. Po včerajšnji seji spodnje zbornice, v kateri se je vršila debata o indijskem vprašanju, je bila dolgotrajna seja vlade, ki je razpravljala o rudarskem vprašanju. Kakor poročajo, je vlada sklenila, da bo fflede na to. ker odklanjajo rudarski podjetniki pogajanja, v najkrajšem Času izdala dva zakona in sicer zakon o reorganizaciji rudarske industrije ter zakon o skrajšanju delovnega časa in obHgatnesn prodajnem sistemu. Pred glasovanjem francoskega parlamenta o zaupnici vladi Danes se ima odločiti usoda nove francoske vlade. listov. Glasovi Pariz, 8. novembra. Na včerajšn nji seji parlamenta je bila oivorjena debata. Za debato se je prijavilo 33 g ovornikov. Včeraj so govorili štirje opozicijonalci. Ker bi se bila debata s pričo tako velikega števila govornikov zavlekla pozno v noč, je zbornica s 3 10 proti 270 glasovom sklenila da se seja zaključi in nadaljuje debata dan es ob 4. popoldne. V, vseh političnih krogih prevladuje mnenje, da bo dobi la vlada pri današnjem končnem g/aso-vanju o vladni deklaraciji 20 do 30 g lasov večine. Danes bosta odgovarjala ministrski predsednik Tardieu in zun anji minister Briand na interpelacije o splošni in zunanji politiki vlade. Pariz. 8. novembra. DftMifl listi komentirajo včerajšnjo sejo pa . i-ta in izražajo mnenje, da že sinočne eh straneh kipe v nebo ogromni neborfeniki z bankami in veletrgovskkni podjetji. Broad-way je namreč glavni stan »businessa« in vaega., kar je v zvezi z njim. Svoj čas je bil Metropol'itan Building največja palača na svetu (300 m visoka), danes jih pa je že v Newyorku samem toliko, da ne pri* nikomur na misel, da bi jih štel. V Newyorku se Jakac ni dolgo mudil. Odpotoval je v Cleveland, kjer se je se stal s svojimi sorodniki, znanci in prijatelji. Otvorili je najprvo razstavo svojih del xa Angleže, potem pa v slovenskem Narodnem domu za ameriške Slovence. Vodilni angleški listi so obširno poročali o njem in objavili tudii nekaj najbolj značii* nih njegovih del iz Afrike. Ni čud.a^ da je v kratkem zaslovel tudi med našimi ta* mošnji-mi rojaki, ki so storili vse, da bi nm kar najbolj olajšali bivanje v Ameriki. Hoteč spoznati vso Ameriko, ne le ono na severovzhoda, se je odločil za 10.000 km dolgo pot, proti severozapadu. Prepotov; .i hoče vso Ameriko ob Tihem oceanu, preštudirati tamošnje šege in navade, izpo* polniti svoj lepo urejeni popotni fotografski arhiv z novimi fotografskimi posnetki m se slikarsko izživljati. V načrtu ima ve* liko razstavo slikarskih del iz vseh držav Am«rike, ki jo bo imel po svojem povrat« ku v Oeveland v poedinih ameriških mestih in pozneje v domovini. Domov pa ga menda ne bo še kmalu, ker se misli spotoma zadiržati za delj časa na Japonskem in Kitajskem. Dne 20. septembra nam je pisal Jakac iz Seattleja v državi Washington ob Tihem oceanu. Občudoval je tam mnoge kra* jo radi velike sličnosti z našimi kraji. Na* ključ je ga je zaneslo v bližnjo naselbino slo* venskih farmarjev, »Kraki« imenovano. Ostal je pri njih teden dni in bi ostal še delj, da nima za potovanje odmerjenega časa. Tamošnji rojaki so mu povedali, da živi veliko Slovencev tudi na fllatiti v okolici Nomeja sredi zlatih rudnikov. It Seattleja je odpotoval Jakac v Ta* corno. Peljal se je z vlakom skozi naselbi* ne Indijancev' rodu Puvallup, večinoma skozi krasne pragozde. Zanimal ga je visoki Mont Rainier (4428 m), najveličastnejši ugasli ognjenik Severne Amerike z drvnim i snežniki in ledeniki. Ogledal si je na njegovem pobočju državni Paradise Park s krasnimi pragozd i in sporočil našim roja* kom v naselbinah Kranj in Block Diamond prisrčne pozdrave iz domovine. Dne 3. oktobra se nas je spomnil Jakac iz San Francisca. — San Francisoo je najkrasnejše mesto na severozahodni ameriški obali. Razteza se s hribov na okoli 15 km širok polotok proti Tihemu oceanu, ki ga zlasti zvečer, ko vozijo po njem parniki, zamaknjeno motrim z okna svojega stanovanja. Čutim, da je tam zadaj za njim Japonska, Kitajska, Indija, Orijent. V San Francšscu živi veliko Slovencev — sicer pa dobiš danes Slovenca menda že tudi na severnem in južnem tečaju. V Chinatown, kitajski del mesta, večkrat zaidem v mraku, čeprav so mi odsvetovali. Eksotika njihovega živlije-nja me zanima in se ne morem ubraniti svojim simrpatijam do njih. Bil sem že tudi v Point Lobosu, odkoder sem gledal morske leve. Obhajali so me čudni občutki, ko sem med šumenjem valov čul njihovo hri* pavo tuljenje. Dne 15. oktobra — pi-smo jc dospelo z današnjo pošto — nam je pisal Jakac iz Montereva. — Ceste so črne in vse naokoli fanta* stične pokrajine. Za 2 dolarja sem gospodar cele hiše s kobilicami vred. Podnebje je imenitno. Zime tu sploh ne poznajo. Frapiran sem bil, ko sem stal pred ogromnimi drevesi, visokimi do KK) m. Baje dosežejo starost db 9000 let. Tc dni si ogledam Josemite*dolino ob pobočju Sicrre Nevad'e. V Josemite je več ogromnih slapov, ki gr* me z višine do 1500 m v dolino. Obeta sc mi torej redek užitek. Ljudska univerza v Celju Ljudske univerze naj bi vrnile povojnemu človeku vero v kulturne in moralne vrednote« — Važna kulturna misija vseučili- škega profesorja dr. Vebra. Celje, 7. novembra. Po vojni šele so začeli ustanavljati ljudske univerze tudi pri nas. V vsen večjih mestih so z inicijativo idealnih kulturnih delavcev skušali osnovati poljudno znanstveno središče po zgledu tujih ljudskih univerz, ki so se dobro obnesle. Namen in cilj je bil nuditi širšemu občinstvu, ki nima prilike poslušati predavanja na univerzi ali nima potrebne teoretične predizobrazbe za znanstvena predavanja v pol'udni obliki vse zanimive izsledke domačih in tujih kulturnih delavcev. Tudi v duši preproste* Ca človeka je po vojni nastala potreba po novi orijentaciji. Velik polom po svetovnem klanju je odjeknil v najširših plasteh naroda. In ta narod je začutil ravno tako kaos v sebi, kakor inteligenca. Ni pretirano, če ugotovimo, da je bila naibolj katastrofalna posledica vojne intelektualni in moralni nihilizem, ki se je izražal in se še izraža v vseh umazanih in tragičnih aferah v življenju povoinega človeka. Res je seveda, da je bila svetovna vojna samo pevod te strašne krize, katero ie pripravljalo celo stoletje pred vojno. Slične krize je človeštvo že preživljalo v zgodovini, vendar se zdi, da današnja ne bo po svojih posledicah in učinkih nič manjša, kakor ie bila na pr. ona po propadu starogrških in rimski.i kulturnih vrednot, ko se je začel širiti Kristov rauk, ki ie učil, da je posvetna sreča samo prevara in da more človek najti svojo resnično srečo samo v nebesih. (Jrk in Rimljan sta bila takorekoc kos prirode, pozemsko življenje jima ni pome-tlilo mnogo, bila sta z dušo in telesom prirasla na svet. ki ji: je obdaial. Da je bila kriza v njunih dušah velika, ko so prišli učenci nove vere in jima pridigali, da je vse to, kar sta doslej imela za dobro, lepo in resnično samo prevara in Kreh, si lahko mislimo. Nekaj stičnega se dogaja dandanes, človeštvo pre/.ivla hudo duševno krizo. Stare vrednote zanj nimajo več vrednosti. Mnoge teh so bile res samo še za ropotarnico, toda človek jo poslal slep za intelektualne in moralne vrednote sploh. Globoka skepsa se ga je lotila in zabredel je v materijalizem v najhujšem pomenu besede v vsem svojem udejstvovaniu. Druge poti v takem razrvanem in kaotičnem stanju tudi ni mogel ubrati. Ostala mu je samo še vera v to, kar vidi. sliši in more uživati zgolj s svojimi animalnimi organi. Toda v takem stanju človek zopet ne more vztrajati. V njem ostane, četudi začasno potlačeno, hrepenenje po višji.! vrednotah dobrega, lepega in resničnega. Treba mu je torej nekoga, ki mu pokaže pot, ki mu vrne vero in zaupanje do teh. Zgodovina kaže, da so bili vedno geniji, ki so s STO&ni fflracfckimi sistemi rešili dušev- ne krize človeštva in tako Pomagali prebroditi dobe nihilizma. Ce vpoštevamo vse to. moremo šele razumeti pomen, ki naj bi ga imele danes ljudske univerze. Uravnotežile naj bi s svojimi predavanji razburkano notranjost širših ljudskih plasti, pokazale naj bi jim večne vrednote lepote, resnice in dobrote, pomagale naj bi vsem. ki jih je čas spravil iz razvnovesja, da bi se zopet našli in začeli s produktivnim in pozitivnim delom. Tej veliki nalogi naše liudske univerze doslej niso popolnoma kos. Deloma niso bile pravilno zamišljene, ker si niso bile v svesti svojega pravega namena, deloma niso uspevale zaradi nerazumevanja in indolence naših kulturnih Činiteljev, ki so se raje umaknili v ozadje, namesto da bi pomagali. Pravo kulturno misijo pa vrši v tem pogledu med našim ljudstvom univerze-tetni profesor dr. France V e b e r. Nad 100 njegovih poljudni.! predavani o najbolj perečih problemih, ki so vitalnega pomena za današnjega človeka, priča o tem. Med učitelje, trgovce, kmete, obrtnike, dijake, med delavce in delavke ie že šel in povsod je predaval z velikim uspehom. Celjska ljudska univerza ie storila prav, da ga je letos pridobila in z njegovimi predavanji otvorila letošnjo sezono. Celiska ljudska univerza ie ena onih redkih, ki so se obdržale baš zato, ker izpopolnjujejo pravilno svojo dolžnost. 2e 5 let obstoja in pridobiva med Celjani vedno več prijateljev. Vodi jo predsednik vladni svetnik g. L i 1 e k in neumorna tajnica gdč. Zora Debeljakova ter g dr. Ervin M e 1 j a k. V torek je bilo na vrsti drugo predavanje prof. dr. Vebra o jazu in doživljajih. Po uvodu v prvem predavanju je predavatelj pokazal vso pestrost in bogastvo človekove notranjosti, njegove duševnosti, ki jo moremo neposredno zaznati s samo-opazovanjem. Dnevno doživljamo srečo ali nesrečo, prijetnost bolest, torei razna čustva, predstave itd., ki so naša doživetja. Po tolmačenju naših doživetij, ki so realnost zase, kakor zunanja fizična priroda in seveda tudi naše telo, je odkril še drugi bistveni del naše duševnosti: našo osebnost, naš jaz. Poljudno je navedel vse one primere v našem življenju, ko mislimo in čutimo ta jaz. Bistvo vere v posmrtno živ-Tenje, ki so jo imeli in jo še imajo milijoni ljudi, je vera v večnost našega jaza. in morda v večnost naših doživetij. Kdor veruie, da bo živel večno, veruje, v večno življenje svojega jaza, ne morebiti svojega čustvovanja, svoje misli ali kakršnegakoli svojega doživetja. Ljubimo ali sovražimo, spoštujemo ali zaničujemo, samo osebe jaze in ne morda njih doživetja, pač pa lanko zaradi njih izvestnm doživeti; in lastnosti. Tudi hvaliti in grajati moremo le osebe, jaze; prositi ali zahtevati moremo ie od nekoga, od osebe. Pač pa lahko grajamo na pr. osebo zopet lahko zaradi te ali one lastnosti. Vsi ti primeri pričajo, da je treba razlikovati razen Človekove telesnosti še niegova doživetja in njegov jaz, ki tvorijo skupaj njegovo duševnost. Samo samoopazovanje sebe in svojih doživetij more služiti vestnemu in nesebičnemu raziskovanju človeške narave. Predvanje e poslušalo izredno veliko število občinstva z največjo pozornostjo. Prihodnjič bo prof. Veber nadaljeval o jazu in doživetjih ter zakonitih duševnosti. Zanimanje., s katerim Celjani slede njegovim predavanjem, priča, kako potrebna so slična predavanja za ljudstvo, ki samo čuti v sebi hrepenenje no spoznavanju samega sebe, da bi se zopet našlo inzopet dobilo vero v sebe in večne višje vrednote. OTROŠKE NOGAVICE Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Pred volitvami v SSLU Vendar so kolesi iz »Slovenske liste« končno poskusili v današnjem »Slovencu^ opravičiti raison d* etre svojega nastopa. Značilno je, da si s svojim programom ne upajo v javnost. Ne moremo verovati, da je ta odreka časopisni reklami prostovoljna. — Morda pa mislijo, da bodo radi ne-informiranosti akademikov, paralizirali poraz, ki se jim obeta. — No, in dejstvo, da je bila »Slovenska lista« prva vložena? To je razumljivo, če upoštevamo, da je sedarji tajnik Sveta nosilec »Slovenske liste«. Ta je listo sprejel pri sebi samemu in sam sebi potrdil njen prejem. — Dasi nastopa »Slovenska lista« letos že petič, ni do letos še nikdar naglašala svojo enotnost in organiziranost. Zakaj jo naglasa letos? Ali ni to zunanji znak, da je nekaj gnilega v zemlji Danski! — Kritikovanje lanskih naprednih odbornikov Sveta, je seveda popolnoma zgrešeno. Ali je upravičen do kri-tikovanja človek, ki ni sposoben niti, da sestavi dostojen tajniški dopis? Ne, kolegi, kritiko takih ljudi mi odklanjamo. Ona ni vredna akademika! Ali se morete potem še čuditi, če je s takimi ljudmi sodelovanje v Svetu nemogoče. Tu je vzrok demisijam, tu je zrak, da letos ni bilo velikih uspehov. Rešite Svet nesposobnih ljudi »Slovenske liste« in Svet bo letos uspel na celi črti. Glasujte zato vsi »B« V ostalem, kdor pozna podpisnika današnjega poziva v »Slovencu« in njegove sposobnosti, mora priti do zaključka: pod takšen »Slovencev« poziv, spada le takšen podpis; ali obratno: nad takšen podpis, more priti le poziv takšne prazne vsebine. Akademik. Rdeči križ v Ljubljani Društvo Rdečega križa, ta eminentno dobrotvorna organizacija, je razširjena v vseh kulturnih državah, med vsemi narodi, ter šteje več milijonov članov, pripadnikov vseh narodnosti in veroizpovedi. V naši državi je štel Rdeči križ v 1. 1928 okoli 47.000 Članov, med vsemi največ v beograjski oblasti (10709), nato v sarajevski (10217) in novosadski (7070). Na četrtem mestu stoji ljubljanska oblastna organizacija (ljubljanska in mariborska politična oblast) z 2600 člani. Da se to število dvigne, mora vsem krajevnim odborom vzorno prednjačiti ljubljanski krajevni odbor. Doslej nam je uspelo dvigniti število rednih članov na 550, kar pa ie v primeri s številom prebivalstva v Ljubljani, zlasti pa z ozirom na humanitarni pomen in vzvišeni namen Rdečega križa še vedno mnogo prenizko število. Naša publika naj izvoli vpo-števati dobrotvorno delo, ki ga je ljubljanski odbor izvršil v tekočem letu. Priredili smo dva samaritanska tečaja s predavanji najboljših strokovnjakov o prvi pomoči, o negi bolnikov, o profilaksi proti nalezljivim boleznim itd. En tak tečaj se vrši prav se-dau v jesenskem času ter ga poseča okrog 50 udeležencev. O velikih počitnicah smo osnovali prvo počitniško kolonijo na Trati pri Poljanah. Tu je letovalo 30 dečkov iz ubožnih slojev, ki so postali edino spričo te dobrodelne ustanove Rdečega križa deležni ugodnosti premožnejših staršev. Da pa more Rdeči križ vršiti svojo humanitarno nalogo, mu je treba denarnih sredstev in podTJomosti vseh slojev. Potrebno je, da pridobimo čim največ rednih članov. Saj letni prispevek Din 30 ni tako visok ziiesek, da bi ga ne mogel utrpeti tudi uradnik, kaj še hišni posestnik, trgovec, obrtnik in izvrševalec prostega poklica. Trdno se nadejamo, da naše vabilo ne bo ostalo braz vidnega uspeha in da bodo naši someščani, pri katerih se bo zglasil v prihodmiih tednih naš tajnik g. Ivan Mal-narič ali kateri naših odbornikov, rade volje pristopili k »Rdečemu križu«. Naša deviza bodi: Letos vsaj 1000 rednih članov! Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa. Sprememba upravnih področij Delavskih zbornic Ljubljana, 8. novembra. Na včerajšnji seji centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Ljubljani je bilo sklenjeno, priporočati prizadetim zbornicam in na merori od 1911 incl. 1913. 0 juniori od 1914 do 1916. g) seniori, plasirani od 800 m na* prej, h) seniori, neplasirani od 800 m naprej. _ Atleti 1. 1911 do 1916 ne morejo tekmovati na progi 1. Prijavnina za neverificirane atlete Ljub* Ijane Din 5.—, za verificirane D m 20.—, vanjski tekmovalci SO oproščem prijavnme. _ Prijave je poslati na naslov: S. San C ki. Tavčarjeva l'M- k!c-f\a u. o. z dj;c IS. IV.. ofefiwlfc*t0i d>nc 23. IV. v s. i/b. sclasnfci v\ r.a jV'IHrl}a« v LlaifodftMU j-aopnsthje m nedeljo dne 10. t. m. moitcc'-kMški »•Lov na Jfisiao*. Prircd*rtetv se vri: ncprefe!:^n-o 6n ob vsakem vremenu! OVv-cvr \ :n r>aa.dc5:*cv <-\~r':-'h :-rk:\7- • ■ v> . h in. d«>*». v restavraciji »Ncna Svei«. — Odbcr. Trpljenje in borba črncev za eria-kopravnost / belci! Posneto po znamenitem istoimenskem romanu! Velesenza^ija Danes premijer;«: 3„ 5„ 7„ 9. Dveumc ^redst^e' trie tomova koča Na#ep& Sfen. ki ie br! kdad sniman — HbaAto veledelo. za kafer© s< Je pocro-šcio nad 2.000.01» dolarjev. — k!ud-<5t>)tw* riArna prvd«st*vc dnevno ob 3, 5, r, in 9. uri K>j!ib opnumotin nabavam vrošk--m nepovišane cene. To tftansk© vekedel© a mrra oz'-sleberoi. ki hoče vkteti kaj k-pe-^- Danes vsi v Kino Ideal !Se/ezmco Koledar. Danes: Petek, 8. novembra 1929, katoličani: Bogom«-, pravoslavni: 3o. oktobra, Mitrov dan. Današnjo prireditve. Drama: zaprto. Opera: Evgenij Onjezin. E. Kino Matica: 2ena brez sramu. Današnji predstavi samo ob 4. in pol 6. Kino Ideal: Stric Tomova noča. Premijera. Kino Ljubljanski Dvor: Zmajca ljubezni dr. Kinkerja. Vjiollnski koncert francoskega violinista Roberta Soet©nsa ob 20. v Filharmoniji. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Dežurne lekarne. Danes: Kuralt, Gosposvetska cesta. Sušnik, Marijin trg. Ljudski koncert na oo»vx> nistoocvOJosesu £lasft>aw«pi Štmiifim »Z a. r ) «.< se vr§i pod vođst»vom d6nfcre*rta T>a(nr-!o Bačtrlt v soboto t. m, ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Vstcr«jc< se dtobe v DeAarvsfld «boraAa 1. ncd-^f-Seđežđ po: Don 16.—, 10.—, 8.— ; stttfftč« 6 I>m. Psnoste žabama po faoooertni odpad«. Repertoir Narodnega gledališča ▼ Ljubljani DRAMA. Začetek ota S. ao>vtek ob pol 24J. S. navecnbrb. petek: Evgemj Oaleeiu- Red C 9. noven&ra, sobota: Prodana nevesta. Proslava 25-letnDCC rnnetiuškeKa udefeicvorvaiva so-spoda LeopoVla ICovača* Ooete>.'ef a »os»f>«i Skxtćnyj£ & 2- Marij Šimenc. lzv>en. 10. novembra, nedela: Beneška noč, opereta. Premijom. Izven. 11. novembru, ponedeJijeik: Zaprto. Rada obolelosti etične Spamov« '-n z 1 I -sta&a nočeta noood v operi »On^sin« n M dorva m c Kovač. Uspela komedija >Zivl)enje ]c lepo« kan i avtor Achard je v FrancMn trenmtno edvn mlbel igranih dramatikov, se ponarvUa prvoč v aafeoto 9. t. m. izven abonmaja. Komad je dtoceccJ pd premijeri odličen uspeh ki se prflcupDl I občTOsm'u s svx>Jo MfcMto m biarnoniots* giarvn-li vtogan gospa Mera Damkvva in s L#-v». O-artaJ* vJo&e so v rokah odMCnah »aralccr dtaitnsilceea ansamkia. Občinstvo nad po močiposni kwm vjjtcrnrte prt đnev« MfeMA (TflllM Hladii*. ku iera »Janez ek-No#anč grk« ra i>cxv«dc našo deco lotos pc-vič v pr«.-. V:-ino diaželo, « vwAz>cm pnviač v nedelfto. dne 10. t. m., ob treh pcpn-ldpe. Ta rabavna in JKihka iizric* bo brez dr.tvna osivoi'Ia srca nafirli mateh m rs-dostJib zaeaero n^b žeVtaum. Z cv?*r*n mi vetik r>a«via pred preds*rtiw pri btace^n.i. — PreJMhaiva .<;e bo !>rwvaiv!ii;'.ra v Tvcdc|TEo 17. I n. rVo-TAo pcpr/Mn«. V smislu naslov« uživa komedija >YellHa abeceda« aaivetH n-spch n>cd !cC^TU.TLnin »caaln IgNHMl :.n »sto s« pona-vLja v aetoflfca bMAm ven aiN i-i^mki.. S *c*v. 7.ul«.,-: \» dv-vo r'^dvi!"Ci vn\"i ttŠmt ka p«xl uri »večer. Sodelujeta naRc <> nc in omtn-crfnc n\>< \Vr:-w Z- NoffaLiberia Internazionale Tre-ves< v Trstu. Prevajalec je napisal dokaj obširen uvod, v katerem predstavlja italijanski javnosti dr. Ivana Tavčarja kot politika in pisatelja. _ Širjenje škrlatinke v ljubljanski in kamniški okolici. V ljubljanski in kamniški okolici se zadnje čase zelo močno Širita škrlatinka in difterija. Te dni so v bolnico prepeljali več za škrlatinko obolelih iz kamniške in šentviške okolice, kjer ee škrla-tinka zelo širi. Oblasti so sicer ukrenile vse potrebno, da to nevarno bolezen zatro, vendaT je število obolenj vsak dan večje in bati se je, da se bo epidemija zanesla in razširila tudi v mestu. V Ljubljani dosedaj opasnost škrlatinke še ni velika, kajti v šestih tednih jo je bilo komaj 10 6lučajev. Mestni fizika t namreč zelo pazi, da se bolezen ne razširja in vsakega bolnika ali šolski razred, kjer se epidemija pojavi, kontu-macira. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana zdravnica zdravilišča na Golniku dr. Božidara Herkov in zdravnik zdraviliška na Golniku dr. Jurij Čarf. — Dnbrovniškj podžupan angleški konzul. Za angleškega vicekonzula v Dubrovniku je imenovan dubrovniški podžupan kapetan Ivo Hadžia. — Nova telefonska proga. Ministrstvo javnfh del je odredilo, da se uvede telefonski promet med Beogradom. Zagrebom, Ljubljano in Sarajevom z ene ter Leobnom z druge strani. — Družabni večer češkoslovaške - Ju-goslovenske Lige v Pragi. Cegkoslovaška-jugoslovenska liga v Pragi je priredila snoči družabni večer, na katerem je nastopil med drugimi tudi bivši član narodnega gledališča v Ljubljani Zvonimir Rogoz, ki je zdai član praškega Narodnega divadla. — Poziv organizacijam ženskega Saveza. Uprava i ugoslo venskega ženskega saveza naproša vse v Savezu včlanjene organizacijo, naj tudi letos 11. trn. proslave dan miru. — Arhitekt Plečnik povabljen v Dubrovnik. V Dubrovniku je nastal velik spor zaradi zgodovinske stavbe, v kateri je občinska ambulanta in katero hoče sedaj občina iz estetskih in praktičnih razlogov porušiti. Temu načrtu so se odločno uprli du-brovniški arheologi, njim na čelu mestni konservator Marko Murat. Zato so pozvali v Dubrovnik našega arhitekta Plečnika, ki naj oceni in ugotovi zgodovinsko vrednost stavbe. V Dubrovniku z velikim zanimanjem pričakujejo Plečnikovo oceno. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 15. do 21. oktobra je bilo v ljubljanski oblasti 18 slučajev tifuznih bolezni, 14 griže, 76 škrlatinke. ?15 ošpic. 41 davice, 7 šena in 1 dušljivega kašlja. — Razid društva. Dramatsko društvo >Zarja« na Talčjem vrhu se je po soglasnem sklepu članstva prostovoljno razšlo. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list dravske banovine« št. 111. z dne 5. t. m. objavlja uredbo notranjega ministra o ustanovitvi okrožnih instektoratov v banovinah, uredbo o izpremembah v proračunu državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 1929-30, uredbo o praznikih v smislu meničnega in čekovnega zakona, uredbo o protestnih registrih in o nagradah za izvršitev protesta ter iz-premembe in dopolnitve v pravilniku za polaganje državnega strokovnega izpita uradnikov glavne kontrole. — lflletnica ljubljanskega velesejma. Prihodnje leto praznuje ljubljanski velese-jem lOletnico svojega obstoja in delovanja. V proslavo tega jubileja se vrši od 29. maja do 0. junija X. jubilejni vzorčni velesejem. Ta prireditev bo posebno bogata in pestra in naj bo zlasti revija domaČe produkcije. Na tem velesejmu naj ne manjka nobena zavedna domaČa industrija, razstavljeni naj bodo vsi domači industrijski in obrtni proizvodi. — Prireditveni termini Ljubljanskega velesejma v letu 1930. Kožni sejem 27. do 28. januarja in 25. marca. X. jubilejni vzorčni velesejem: 29. maja do 9. junija. Vsedr-žavni šumarska in lovska razstava: 31. avgusta do 15. septembra. —Sni u šk a tečaja v Bohinju. SPD v Ljubljani priredi letošnjo zimo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru dva smuška tečaja. Prvega bo vodil g. Janez K veder od 25. decembra 1929 do 1. januarja 1930. Drugega vodi g. Šircelj za pravoslavni Božič in sicer od 1. januarja do 10. januarja 1900. Posamezniki, ki bi hoteli vstopiti v enega izmed tečajev se morajo za prvi tečaj, prijaviti v društveni pisarni SPD ali pri oskrbnici hotela Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, do 20. decembra, za drugi tečaj pa do 28. decembra 1920. Celodnevna prehrana za osebo po naročilu s prenočnino vred 65 do 80 Din, pnjavnina za tečaj pa 100 Din. — Inženjer elektrotehnične stroke, ki nima službe ali jo Pa želi izpremeniti, lahko dobi namesčenje pri večjem podjetju v Splitu. Podrobna pojasnila daje I. tajnik liubljanske sekcije Udruženja iugosloven-skih inženjerjev in arhitektov. — Proslava 251etnice snirti Dimitrija Tueoviča, bivšega prvega tajnika Delavske zbornice v Beogradu se bo vršila 24. t, m. v prostorih Delavske zbornice v Beogradu, h kateri so povabljeni delegati delavskih organizacij iz cele države. Dovoljena je že četrtinska vožnja tja in nazaj. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla ga. Pavla M a s c h k e, roj. Fink. Pogreb bo v nedeljo ob 1530 iz mrtvašnice pri Sv. Kri- štofu. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! _ S kolom po glavi. Včeraj so v bolnico prepeljali posestnikovega sina Janeza Mačka iz Velesovega, katerega je med prepirom večkrat udaril s kolom po glavi Jože Sajovic in ga precej poškodoval. Za svoje junaštvo bo fant prejel primerno nagrado. — Marko Dosler prijet t Niani. Poročali smo nedavno o velikih poneverbah, ki so bile odkrite v Novem Sadu, kjer je trgovec z žitom Marko Dosler poneveril nad pol milijona Din in zapustil tudi približno toliko dolga ter pobegnil. Policija je domnevala, da je pobegnil na Madžarsko, toda te dni je prejela od oblasti v Nizzi obvestilo, da so Doslerja prijeli tam. Novosadska policija bo zahtevala, da ji sleparja izroče. — Namesto 15 samo 4 leta ječe. V oktobru leta 1920 je bil v Sekiću v Banatu izvršen grozen zločin. Hlapec Miroslav Frey-tag je ustrelil 141etnega pastirja Emerika Angvala ter napadel upraviteljevo ženo 221etno Veroniko Kovaes in jo skušal {osiliti. Ker se mu je upirala, jo je pretepal s puškinim kopitom in jo tudi z nožem nevarno poškodoval. V decembru je prišel pred subotiško sodišče. Zatrjeval je, da mu je njegov gospodar naročil, naj gre h Ko-vaesevim po lovsko puško. Vzel je puško, ko pa je bil kakih 20 korakov oddaljen od hiše, ga je nenadoma ujezilo, da Kovacsevi žive v sreči in zadovoljstvu, on pa je osamljen. V besnosti je pomeril skozi okno in sprožil. Zadel je pastirja v glavo tako, da je bil takoj mrtev. Nato ni mogel več brzdati svoje jezf, vdrl je v hišo in pretepel ženo. Odločno je zanikal, da je imel namen koga umoriti, pa tudi žene. ni hotel posiliti. — Sodišče ga je obsodilo na 15 let težke ječe. Ker sta zagovornik in državni pravd-nik vložila ničnostno pritožbo, se je vršila te dni pred vzklicnim sodiščem v Novem Sadu nova razprava. Sodno zdravniški izvedenci so izjavili, da Frevtag za svoje dejanje ni v polni meri odgovoren, češ, da je nekoliko slaboumen, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bil že dve leti v umobolnici na Ste-ujevcu pri Zagrebu. Zato je vzklicno sodišče Frevtagu kazen znižalo od 15 na 4 leta ječe. — Zakonika tragedija v Beogradu. V Beogradu se je šofer Jovan Ujka spri s svojo ženo Marijo in jo med prepirom sunil z nožem v prsa, na kar se je 6am javil policiji. Ženi je prerezal glavno žilo, vendar zdravniki upajo, da bo okrevala. Morilca so zaprli. — 300 lovcev — ena ubita divja svinja. Baranjski lovci uiso posebni junaki. Nedavno so namreč priredili lov na divje svinje, ki povzročajo seljakom v Draškovičevi šumi v Baranji ogromno škodo. Lova se je udeležilo 300 lovcev, iz Osijeka, Sombora in drugih krajev, ki pa so se slabo odrezali. Ustrelili so namreč eno svinjo, tri pa ranili. Pola Negri! Popolnoma novo. - »Priznanje.« Jutri! Kino »Ljubljanski dvor.« g I — Samomori. V Zagrebu se je včeraj zastrupila čevljarjeva žena Julijana Lek, stara 53 let. Pila je lužno razstopino. Ko so jo našli, je bila že nezavestna. Prepeljali so jo sicer takoj v bolnico, pa je bila vsaka pomoč zaman. Reva je v groznih mukah umrla. Vzrok samomora je bila beda. — V Banjaluki je pil solno kislino bivši davčni uradnik Pero Kačar. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Njegovo stanje je zelo kritično. Vzrok samomora je bila beda. Kačar je bil nedavno odpuščen iz službe, pa je živel z ženo in otroci v veliki bedi. — V Senti 60 prijeli nevarnega vlomilca in žeparja Gjura Kukica, rodom iz Bosne, v hipu, ko je hotel izprazniti žep nekemu posestniku v gneči na kolodvoru. Ko je tat videl, da je ujet, je v obupu skočil pod osebni vlak, toda policijski agent je naglo skočil za njim in ga rešil gotove smrti. h Ljubljane —lj Srebrna poroka. V krogu svoje družine in prijateljev bosta slavila jutri g. Filip Pristou in njegova soproga ga. Franju roj. Bučarjeva, svojo srebrno poroko. G. Pristou, ki je solastnik znanega ljubljanskega črkoslikarakega ateljeja Pristou & Bricelj, vživa v Ljubljani splošen sloves ne samo kot podjeten in napreden obrtnik, marveč tudi kot vrl družabnik, vnet hribo-lazec ter ribič in vedno zavedeu narodnjak, kakor je tudi njegova ga. soproga, ki sodeluje pri mnogih narodnih in karitativnih društvih, splošno čislana in spoštovana slovenska žena. Jubilantoma, ki sta oba v najlepši dobi, čvrsta in zdrava, k srebrni poroki iskreno čestitamo in želimo, da zxlrava in srečna dočakata še zlato poroko! —lj Velik naval na ljubljansko bolnico. Na ljubljansko bolnico je letos že vse leto izredno velik naval, kakršnega dosedaj še nobeno leto ni bilo. Do danes je bolnica sprejela že 15.464 bolnikov, torej 2000 več, kot lani vse leto. V bolnici je stalno nad 700 bolnikov. Ker za vse ni dovolj prostora, morajo nekateri ležati po tleh. Bolnica mora radi prenatrpanosti dnevno odkloniti sprejem najmanj 15 do 20 bolnikov. —lj Violinski koncert francoskega violinista Roberta $oetensa se vrši nocoj v petek, dne S. t. m. v dvorani Filhannonične družbe. Na programu so sledeče skladbe: 1. Vitali: Chaeconne; 2. Bach: Preludij, Loure, G a votle, za sol o-violino; 3. Lalo: Španska simfonija; 4. Rimski-Korsakov: Himna; 5. Albeniz: Malagena in Tango; 6. Debussv: En bateau; 7. Ravel: Koncertna rapsodija. Na klavirju spremlja virtousa konservatorist g. Pavel Sivic. Koncertni večer je mišljen kot predavanje, uvodno besedo govori prof. Marcel Vey, lektor francoskega jezika na tukajšnji univerzi. Virtuoz Soetens uživa v 6voji domovini in v ostalih drŽavah, kjer je do sedaj konce rti- ral, velik sloves kot umetnik z veliko tehniko in globoko občuteno igro. Koncert bode vsekakor pomemben dogodek v aašem koncertnem življenju, saj itak žalibog ne moremo pozdraviti veliko umetnikov violinistov na naših koncertih. Predprodaja vstopnic po zelo nizkih cenah je v Matični knjicarni. Večer priredi Francoski institut v Ljubljani. —lj Opozarjamo na komorni koncert, katerega priredi Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek, dne 11. novembra t. 1. v Filharmonični dvorani. Koncertni program izvaja Brandl-trio (violina, čelo, klavir). Brandl-trio prav te dni koncertira v raznih slovenskih mestih; Celje, Maribor, Ptuj, nastopil je pa že tudi v Grazu in na Dunaju z velikim uspehom. Program je povsem klasičen. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Siguren, uglajen na>top doma in ▼ družbi, govori prof. O. šest s praktičnim demonstriranjem in sodelovanjem občinstva v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vnanja politura v besedi in kretnji je potrebna vsakemu kulturnemu človeku v vsakdanjem občevanju, le žal, da jo prepogosto pogrešamo. Vrvež in naglica življenja nas podita neusmiljeno naprej za vsako ceno in tako se zgodi, da radi pozabimo na svojega sočloveka, kateremu dolgujemo vočigled človeškega dostojanstva vendar vsaj malo pozornosti. Odlikuje naj nas uglajen občevalni ton po trgovinah, uradih, gostilnah, na ulici, na Šolah in doma. Vabimo najširše kroge, da se udeleže koristnih izvajanj, ki se bodo vršila več zaporednih ponedeljkov ob pol 19. uri. Vstop prost. Prispevek za kurjavo 3 Din. Prvi večer v ponedeljek 11. t. m. T. K. D. Atena. 624/n —lj Nov film o kopalnem športu. Jutri in v nedeljo predvaja ZKD v prostorih Elitnega kina Matice nov. v Ljubljani prvič predvajan film čigar vsebina je pomen kopanja in vode za zdravje človeka. Film je izdelek berlinske Ufe in zasluži vso pozor* nost našega očinstva. V njem vidimo običaje kopanja pri ljudeh kakor tudi pri živalstvu v naravi, razne običaje umivanji ki so imeli vpliv tudi na religijo različnih narodov in končno vpliv kopanja kot šport na današnjo moderno dobo. Krasni so posnetki vzornih plavačev tekmecev in športnikov vse posneto s takozvano »ZeilIupo<. Uvod k temu edinstvenemu filmu, ki ga je dala ZKD na razpolago mestna plinarna ljublanska. bo govoril šef higijenskega zavoda g. dr. I. Pire. Vsi oni. ki so v vTOČi poletni dobi uživali v hladnih valovih Savo, Sorc in raznih ljubljanski.! kopališč si morajo brezpogojno ogledati ta film. Zlasti pa ie poset tega sporeda priporočati mladini in dijaštvu, ki mora v prvi vrsti skrbeti za svoje zdravje in za higijensko nego ter krepitev svojega telesa. Prva predstava je jutri ob 1430 uri. —lj »Prodana nevesta«, s katero proslavi g. Leopold Kovač v soboto 9. t. m. svoj 25 letni jubilej, bo nudila občinstvu vršek rr.uzikalnega ugodja. Poleg tudi v inozemstvu priznano najboljšega Vaška, jubilanta g. Kovača, bo nastopila v vic si Marinke ga. Nožinićeva. ki je že lansko sezono gostovala pri nas v »Čarobni piščali« z Izrednim uspehom. G. Marij Šimenc. ljubljenec ljubljanskega, beograjskega in zagreb škega gledališkega občinstva bo Ludi to pot zadivil občinstvo s svoii:ii blestečim Klasom v vlogi Janka. Kecal pa bo g. Križaj, ki uživa pri nas nedelj eno priznanje in splošno priljubljenost. Ta i'lealni kvartet bo dopolnjevalo v ostalih vlogah naše operno osobje pod veščo taktirko g. Bala tke. —lj Zveza slovenskih vojakov ii svetovne vojne Ljubijana-Moste obvešča vse svoje člane, kakor tudi svojce v svetovni vojni padlih vojakov iz občine Moste, da se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 9. v Karmeli-čanski cerkvi na Selu sv. maša za v svetovni vojni preminulimi iz našega okoliša, katero opravi bivši vojni kurat g. Bonač ki bo imel tudi cerkveni govor. Da dostojno proslavimo spomin padlih tovarišev odrejamo, da je prisostvovati tej službi božji obvezno za vse naše člane, svojci padlih in ostali pa vljudno vabljeni. Odbor. G23/n —lj »Igra s smrtjo«. To izborno komedijo ponovi v nedeljo 10. t. m. ob 20. Šentjakobski gledališki oder, na kar opozarjamo cenj. občinstvo. — Posetniki premiere in reprize so 6e nasmejali temeljito. — Preskrbi te si vstopnice, ki so v predprodaji v trgovini Peter Sterk nasl. Miloš Karničnik, Stari trg. — Posetite predstavo! Pola Negri! Popolnoma novo. - »Priznanje.« Jutri! Kino »Ljubljanski dvor.« Iz Celja —c Prihodnje predavanje dr. Vebra na celjski Ljudski univerzi 3e vrši v ponedeljek 11. t. m. ob 20. uri. Trajalo bo s kratkim odmorom poldrugo uro. Vstopnina le t običajno 2 Din, dijaki imajo prost vstop. —c Koncert komornega udruženja. Na predvečer praznika Ujedinjenja ime 30. t. m. se vrši v Celju svečan koncert novo ustanovljenega komornega kvartetnega udrut*:-nja bratov Sancinov, V. Schramma in O. Bajdeta. Na programu so znamenita dela Glazunova, Dvoraka in Borodina. —c Zastonjkarska avtomobilska vožnja. K celjskemu avtoiz^čku Francu Rams-kuglerju je prišel pred dnevi reki mlajši moški in se pogodil z njim, da ga odpelje za 100 Din v Gaberje in še k nekaterim celjskim tvrdkam. Ko sta opravila vse vožnje, se je izkazalo, da mladi pusažir niuii denarja. Hotel je še, da bi ga šofer popeljal k 2 znanima celjskima trgo/c?ma, pa mu ta ni hotel nasesti in ga je zapeljal pzed policijsko stražnico. Tu je najprej simuliral napad blaznosti, nato se je predsfavil z legitimacijo nekega ljubljanskega mladega inženjerja, katero pa je očividn} nekje ukradel. Policija ga je potem, ko se je pomiril, izpustila. Fant pa je napravil v Olju Med ^prednostmi ena : Praktično za perilo in lep dar za drage malčke s slikami za izrezati daje *S delo Kola, ia ne odklanjajo cvetja, ampak odprtih rok pomagajo društvu doseč* cilj, ki bo desetletja v kori6t celjski deci ia počitka potrebnim ženam, katerim j? namenjen. Iz Laškega — Avtobusni promet. Ker je direkcija drž žel. v Ljubljani kljub tehtnim razlogom prošnjo, naj bi se kakor svoječaeno, priklopilo k popoldanskemu tovornemu vlaku iz Celja par osebnih voz, ki bi prevažali potnike do Laškega, Rimskih toplic in Zidanega mosta, ponovno odklonila, se snuje projekt, da bi vozil iz Celja avtobus, ki bi pasiral postaje Celje-Laško-Zidani most-Radeče-Mokronog in obratno. Ker bodo imeli prebivalci na tej progi radi prometnih prilik in vožnje razna mnenja, so isti prosijo, da izvolijo naznaniti svoje želje Olepševalnemu in tujsko prometnemu društvu v Laškem. Natečaj za plakatne osnutke Ljubljaskega velesejma Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za: 1. osnutek umetniškega plakata za mednarodni vzorčni velesejem; 2. osnutek umetniškega plakata za vse-državno šumarsko in lovsko razstavo; 3. osnutek za spominsko diplomo raz-stavljalcem. Pravico do natečaja imajo vsi umetniki Jugoslovani. Osnutki za plakat morajo biti izvedeni za litograiični tisk, največ v štirih barvah. Format osnutka 63X95 cm a!i 136X95 cm. Osnutek za diplomo mora biti izvršen enobarvno za litograifjčni tisk in formata 38X48 cm. Besedilo: Za plakat velesejma: X. Jubilejni medn. velesejem v Ljubljani od 29. V. do 9. VI. 1930. Za plakat šumarske in lovske razstave: Vsedržavna šumarska in lovska razstava v Ljubljani od 31 Vili. do 15. IX. 1930. Za diplomo: X. Jubilejni mednarodni velesejem v Ljubljani 1930. Spominska diploma. (Ostalo besedilo diplome se določi naknadno.) Meseci v datumu se zamorejo napisati s številkami ali črkami. Avtor nagrajenega plakata ie zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedil« na plakatu v 5 tujih jezikih. Natečajniki morajo poslati i geslom opremljene osnutke do 3. decembra 12. ure opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno je poslati točni naslov v zapečateni kuverti z navedbo gesla osnutka. Za najboljše osnutke so predvidene sledeče nagrade: 1. Za osnutek plakata za velesejem: I. nagrada Din 2000, II. Din 1000 m III. 500, 2. Za osnutek plakata za šumarsko in lovsko razstavo: i. nagrada Din 2000, II. Din 1000 in III. Din 500. 3. Za osnutek diplome: 1. nagrada Din 1000. Nagrade za one osnutke, ki pridejo v tisk, se izplačajo v dveh enakih obrokih, prvi takoj, drugi pa ob prvem odtisu. Vse ostale nagrade so takoj izjplačUtvc. Nenagrajeni osnutki se lahko odkupijo po Din 300.—. Člani žirije se ne morejo udeležiti natečaja. Avtorji nagrajenih del so dolžni brez posebnega honorarja izvršiti popravke po-izkusnega odtisa litografičnega zavoda. Nenagrajena in neodkupljena dela zamorejo natečajniki dvigniti od 1. januarja 1930 daLje v teku 2 mesecev. Poset pokopališč o Vseh svetih Od »Društva skrb za mladino« prirejeno štetje obiskovalcev pokopališč je dalo zanimiv rezultat Predvsem je ugotoviti veliko umevanje prirejeneua štet ia od ri lordu Letgenvoodiu ? — Da. Toda pcsledSce ne u&aaieš. Jim je ddbi5 tam za' nocej slutžbo. — Vražja- strela — rje začel Hepibiirji. ^— Dobil jo je. Našel je iiipiravitefoa Gresonsona, -prck^nijajočega vse, kar mai še prišlo pod roke. Iz Londona so no octsHalii na> pomoč dvamaist ta&afiev, •toda nefcatera so Ml slaibo 'izučeni in M «ie modi streC'i ftostesn. Jam se je po-tmdiA za T>omočn»!lka v kuliiM m G reso r-son sra ie z veselijem sprejel. — Za svojih sedemnajst let farot aii ne-wmen, — je meniti Hepbu'pn. — Ali se mat 'je posrečilo zavohati v hiši (kaj sum-levega, Icar bi nam radia lo GoJetisove rračrte? Samdy de odkimal z gilajvo. — Do mojega odJhoda ni zavohali nSoesar. Upaon pa, dla rusima stporočii kaj vaižniesra, ko prjsipeva iftja. — Pogleda«! (je na ura. — Cas ie, da se odpeljeva, pif&a.teli. Vrneva se čimpreii, giospodrjč-na Rosammda. In če zasHSBte po najinem poivratk'u, dia za/piirava vrata za iseboj zelo prevriidnK>, ste lahko prepričani, da je Coleuso satm okusil isto. kar l?e dal cikrusiiti meni! Hepbuirn. se vzeli sivcij fplasč s stola »pri vratih. Ko »sra je oblekel, je \res presenečen oipaE&I, da sfi zatika Rosarrnuinda kodre pod iklcibuček. Ko se r mora ■Kti odlstranden feakcG — sicer je moja isrra flaguliiiena. — Kad hočete ireoi s tem? — je vprašali rfepbiuim m se iizojrnil njenem« no- — Brav femaftu zve, da sem sc nm iz-rnu'znjMa rjz bnempfbev, — je ogovorila. — McrMa že ve. !n kaj s;torii iv tem pri-mieru? Zadene nas na našc-bčtifl;Aiei:sern kraOn — polasti se Fa:rfaxa. — INo lir? — je vprašaj Hepburn. — Faiifax pnjspe gutat, — de nad-al&e-vala Rosamaimda. — Zato hočeta Co-$ansa Ujeti nocoj. Zato se hočeta spev-rpriijeti z odim sama dn sifota v nervaar-nost, namesto da bi 'dbvestiila poKiciijo. Saindy de skomitgmdi e rarmend. — Ekilbro, gospocKiana. Nafina i>sra je iraizfk'rtnkana. DoJbro ste pogod^h. Co-lenso je orpravlien zadati FaiirfaxTU udairec. S!lr&a!l 'sem ga, ko je govora o tem oni Črnem nosfipn, pa vam našem hotel! oo\-«daftL Mfsl&l sem, da mate že j tok dcivo;1)] skirfoi. Toda obutpaBas-send'atle in vrai;r maj ne vtzame, če oe r>o-kriče nazad svofh paddašev, kiarteirm 'je p»oarerl!1 nanad na Faiiirraoca. z^daij, ko sem vam vse povedail, ostamete lepo tu. — Z vama pojdem, — je iponovfitta Rosasnonda in plamsa iz f'zbe. — Pa jo ipm&titva. — je Z2©epettail Hepbiiim.. — Bova že aizijla. da se j* me ^ffodi nčič hudesra. Slišal rje Rosam'tundtiine korake na ozkih stopnicah. Kmalu se je virn'fta z aktovko v ro/kli. — Pomaigajta mi, prosta. Najjti moramo krati Boter bi sc dala skriti aktovka. Sa/ndv je zmaijaJ z glavo. — Napbol'je bo, Če jo odnesemo na slkedenj in skrtieimo pod slamo, — je dedaft. — Nocodsnija eiksrpedicija bo brez oviir. Vendar pa moramo biti oprezni. Če imate •zabeleženo kombinacijo ključavnice jeklene dvorane, jo spiravaite v aktovko. Mo£H bfi jo izsLibitti. — Nisem si je zabeležila, — je od-gavoirvia Rosairnitinda. — Ni se md zdelo ipofcrebno. Pač pa sem si jo zapomnSa, ker ije stara komibiiniaci'ja, »amo da je Obrmjenia. — Imenilfcno, — je didjaJ Sandy, ko se je vnrtSB z Rosaimiundo s skednja, kjer sta bila skrftta aiktovlko v kiuip alarme. StonU je še v kuhinjo k ovčanju in njegovi ženli^ potem je pa hitel k avtomo-■bi'ltu. Rosamoinda -je že sedela za vofla-noni in Saody je sedel k nji. da bi ji kazaj pot po gorskih cestah. Čez pofl ure so zavil v park. — Tu sem 'ležal na trelbiihoi ves dan, — je dedail Sandy in ogasmil irerlekrtonie. — Veleposes'tvo Bassenida'Ie je oddallje-no dobrih 400 sežirfjev. Tu je hribček im nalbotjje bo, če pciiakate tu. da se vrneva, — je delaj Roscmiindli. — Če bi vas rjotreil^vafja, ve\"a. ki:e \as uaOđbva. Oblljuto^a je, da počaka na bribOfcu. Sa.'iidv :n Hepbum tstta prepSeza'la visok iziiid, ki tie đeJU pacr< od ^bassendaltske^a zeinltsca. Hfam fcora&i se na menfci travi iroso slilša«!:!. Čreda žrvine se je passla na "trav-niiku. Saody je prervzeJ vodstvo tn »pre-vfdmo stta se p!azMa protfi gradu. Za visokrjm ffnm-ojvjem sta tza»gieda)a baissendaillsiki «racL Mrasčno (posJopie se pe dvigajo proti nebu. teda irmnoga okna so biila razsvetljena. Skozi okna v pri-ttlnčju se je raz.lega'1 smeh in pogovor. Ustavi'la sta se in kmalu sta zaisSfišala v desnem kiriiu ffodibo. Ples posipe Le-8re»rwoodiove se je piflSel. — Pojdi- — ie deJaU Sandy. — Zakasnila sva se. Hotel sem bSQ tu pred koncem pojedine. Obrnili se je, prijel je Hepburna za roko in -ga vlekel za seboj. V temi je sirniTa mimo moška postava. Prokleto, malo rje manjkailo, da naju m cpaarTL — je zašepeta.1 Sandy. — Kreneva po drugi poti. Takoj moram igo\rnriti z Jiimom. Pocenila sta m se plazila po vseh išrtiir-itli na drugo stran. Pniisipela sta k zadmjemiu deHu paslopja, kjer ni biflo nobeno ckno razsa^etlijeno. Sandv se Je mstavfl. — Jim .ie predlagali, da se sestane-mo tu. — je zašerpetal. — To krilo je izdaj zakleinieno. Deni zadnjem oknu. Si priipravtien ? Hepbujnn je čuril kako se Sandy od-dailDuije od njega. Sled D m/u je po vseh štirih in priipilazi.]a sta se do grajskega Kiidu. Samdy je zavai prevrdno na desno in H.epburn je 'kmalu zaslišal Sepetanfe. Sandvja je našel sktooenega za ko-šatiim girmom. Okno nad njim je bilo samo pritprto m ko se mu če pHbMSal, je zaigledail v temii oibraiz. — Ste vi. Jim? — je vprašal. — Da- gospod. — Zaenkrat je še vse v redu, — je deoal Sandy. — Jim pravo, da je Josef Bettanv že prispel. — Zunanji minister! — je zašepetail Heriburn. — Tomej gire za vazrto konferenco. — Da, v dvoran i je detekt^', v oredlsoibi na dnuarziuLieta Ša-tu'ljo za oisma. Sandy se je natgir)! k onku. — To je vse, JSm? .— Ne, gospod. Se spominjate, da sem visim pravil, da so pomožni lakalji iz Londona slaibo izttčeuf? — Da, Jimov gilas se je JzoremenM v ko-mai slišno 'šepetain/je. — Dobra polovica je Colensovih asentov. O -tem sem trdno prepričan. Sandy ga je presenečeno pogledal Zagoneten umor borznega špekulanta V Newyoiiku \e bfl umorjen znani borzni špekulant in hazardlst Rothstem. — Policija zločina ne more pofasniti. Malokatcri kriminalni zločin je vzbudil med ncwyorškimi milijonarji in borzijanci tako razburjenje, kakor umor, katerega žrtev jc postal znani borzni špekulant in hazardist Arnold Rothstein. Mož je občeval zadnja leta z največjimi finančnimi magnati New« yorka. Wallstreet ga je poznala kot najdrznejšega borznega špekulanta, ki je izgubil v enem dnevu na borzi sto* tisočake, toda kmalu je dobil nazaj dvakrat toliko. Njegova sreča na borzi je bila naravnost neverjetna in tudi v igralnicah, kjer je bil stalen gost, ga ni nikoli zapustila. Pogosto je tvegal v igralnici vse svoje ogromno premože* nje in vedno je igro dobil. Tudi na konjskih dirkah je imel neverjetno srečo in njegovi konji so odnašali po* vsod prve nagrade. O njem so govorili, da ima veliko srečo, pa tudi dobro srce, kajti v dobrodelne namene jc žrtvo* val stotisočake. Te dni so pa našli Rotsteina pred dvigalom v hotelu, kjer je stanoval, ne« zavestnega. Poklicali so zdravnika, ki je odredil, naj ga takoj prepeljejo v bolnico. Ta čas se jc pa Rothstein za* vedel in izrazil željo, naj ga puste v domači oskrbi, toda zdravnik jc vztras jal na svoji zahtevi. Rothstein je imel v telesu dve krogli, ena je bila izstres ljena od zadaj. Bilo je jasno, da ga je nekdo zavratno napadel in težko ranil. Policija je uvedla preiskavo, ki pa ni mogla doseči zaželjenega uspeha, ker je Rothstein energično odklonil vsako pojasnilo. Čez dva dni je ranjenec umrl. Policija je našla šoferja, ki je ranje* nega Rothsteina pobral na cesti in od= peljal v hotel, kjer je ležal nezave* sten. Preiskava je dognala, da jc bil tik pred zavratnim napadom v igral* niči, kjer je izgubil toliko, da ni imel dovolj denarja, da bi plačal. V njego* vem stanovanju so našli dnevnik, iz katerega je bilo razvidno, da je Roth* stein občeval s poklicnimi kvartopirci. Slednjič se je policiji posrečilo najti tudi družbo, v kateri jc Rothstein igral znano hazardno igra »chemin de feru«. Član hazardne družbe, Francoz Rai* mond, je izpovedal, da je Rothstein igral z njim do ranega jutra in da bi mu moral zjutraj plačati 340.000 dolar* jev. Rothstein jc pa imel pri sebi sa= mo 37.000 dolarjev. Ta znesek je Rai= mondu takoj izplačal, češ, da mu v kratkem izroči ie ostalih 303.000 do^ larjcv. Ker so pa taki dolgovi tudi v Ameriki kočljivi, je jasno. da hazardi« sti niso imeli interesa na Rothstcin«>\ i smrti. Policija je zato aretirala samo enega hazardista. in sicer borznega agenta Manusa, katerega je Rothstein usodnega večera pri hazardni igri po* steno skubil. Manus je odšel iz idral* niče z Rothstcinom in skupaj so ju videli na ulici. Rothsteinova smrt \zbu» ja splošno pozornost, ker je bU pokoi« ni elan najodličnejše ncwyorskc družbe, obenem jc pa občeval skrivaj tudi z newyorško sodrgo, v kateri jc imel mnogo prijateljev in znancev. Lečenje tuberkuloze z dijeto Zadnje čase igra dijeta pri lečcnju raznih bolezni zelo važno vlogo. Za sladkorno bolezen, /a bolezni v želod* cu. črevah in ledvicah so določili zdravniki znanstveno utemeljene dijete, s pomočjo katerih se te bolezni uspešno leči jo. Tudi za lečenje tuber* kuloze je že določena dijeta. Dokazano je, da je človeški organizem proti bo* bežnim tem bolj odporen, čim več beljakovin in maščobe je v hrani. Oglji = kov i hidrati v hrani pa zmanjšajo odpornost organizma. Jedilni listek za tuberkulozne je sc* stavil dr. Herrmannsdorfer. Tuberku* Jeznim tem bolj odporen, čim več be* hinjsko sol. Prepoveduje jim tudi jesti kakršnekoli konzerve, prekajeno me**> ter prekajene in nasoljene ribe. V omenjeni količini lahko tuberkulozni jedo močnate jedi neslan kruh, pecfvo, makarone, sladkor, pristen med. drobovje, sveže ribe, mleko, neslano maslo olivno olje, svinsko mast. surovo, pa tudi kuhano in pečeno sadje, kom* pot, marmelado, dušeno sočivje brez omake, čebulo, česen itd. Baje je lečenje tuberkuloze s pomočjo dijete zelo uspešno. NAPREDEK. — Kaj neki pride po govorečem filmu? — Nedvomno nema opera. PESNIKOVE TE2AVE. — Pomisli, ko sem oni dan stopil v kabinet, sem zagledal svojega triletne* ga sinčka za pisalno mizo, kako trga mojo najnovejšo pesem. — Kaj zna že čitati? t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustila naša iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta, svakinja, gospa Pavla Maschke, roj. Fink Pogreb blagopokojne se bo vršil v nedeljo, dne 10. novembra ob pol 4. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. ŽALUJOČI OSTALI. Krasne kodre neomejeno trajne pn vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s H E L A . KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se polepša s Helo, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so pome hvale. Cena Din 12.— (3 steklenice Din 28). 2180 Dr. Nik. Kemeny. Košice. poštni preda! 12/232 (ĆSR). Zahvala Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, gospoda Antona Vovka velei na Bledu na njegovi zadnji poti, vsem ki ste položili toliko lepega cvetja in vencev na njegov grob, za vse ustmene in pismene dokaze sočutja, za ganljive žalostinke lepa in prisrčna hvala. Iskreno hvalo smo dolžni posebno gospodu dr. De Glerii, zdravniku na Bledu, ki se je neumorno trudil za časa njegove bolezni, dalje gospodu dr. Benedikti, zdravniku na Bledu, gospodu primariju Jenku in gospodu dr. Perko-tu iz Ljubljane, ki so storili vse, da nam ga ohranijo, čč. sestram usmiljenkam, ki so mu za časa njegove bolezni storile toliko v olajšanje njegovih bolečin in končno preč. duhovščini za tako lep sprevod. Vsem še enkrat prisrčna hvala« Žalujoči ostali. > mM al i eg1asl< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamka ne wm odGovoriama. - Najmanjši o&as Din 5*—* I 20odstotne kronske bone cuipuje Pučka štedionica, založna zavod d. d., Osijek, Desatičina al. 37. 97-L ^ Premog ia DRVA naijboljse vrste dobav li a L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 944. Korespondentka z zmamjeim neanscine in hrvaščine, ikd zna sairnsotojno J^escjondiirata, neanStoo steoosraifaTaitii, ka je verzd-ram-a v laidiigiow precizne žepne ure Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Ško-f?jo 15. 2320 Najem pekarne Na najiproone.bnejšem prostoru t Gosipoču dam v nađem a Id v zaikut> pdkamno, ali sprejmem solidnega m mamljivega posflovod'jo s kaivoiflrfv S prodajo kruha je združeno tu Ji točeno« allkotbofeiiiib pijač. Poj-a^n.iitoi dajje Iostrok SMeipan Ta^elti-ć, Qo- «4p>č. -42\ Klavirje strokovno uslasnle in popravba 0. JURASEK, Uabljana, Ključavničarska ulica 3, Mestni trg 22. 92-L Železnato vino lekarnarja dr. G. Pfccoil-]a v Ljubljani kTepČa oslabele, malo« krvne, odrasle ia otroke. S7-L Krušno molio in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32 a/ 66 Je radi pocenitve lista dvignila o a dnevno■ zato bo- vsak uvldel vrednost naše ineercije Mali oglasi v »Slov. Narodu* so največja, najbolj čitana, najcenejša in najuspešnejša •osredovalnica za službe, prodaje, nakup, priporočila itd. Urejuje: Josto Znrapftff, — Za »Narodno tfetaao«: Fran Jezergck. — £a opravo in ioseratni del Ista; Oton Christo«, — Vsi v LJubljani.