The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America
A	_ —	•	/ •. r- Tr------------—- • /	_ ^ZTT	Zlw " 1 _jt ^_
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši ^ in najbolj, priljubljen
slovensM
list v Združenih Državah Ameriških.
Ste v. (No.) 142.
CHICAGO, ILL., TOREK, 25. JULIJA, — TUESDAY JULY 25, 1933.
LETNIK (VOL.) XLII
INDUSTRIJSKA PODJETJA SPREJELA ROOSEVELTOV I PRAVILNIK ZA OBRAT IN PLAČE. — KAMPANJA ZA VEČ DELA IN VEČJE PLAČE. — RAZNI UGOVO RI IN DRUGO O PRAVILNIKU.
Washington, D.C. — Pred Zelnik Roosevelt je obelodanil Sv°j splošen pravilnik koncem Zadnjega tedna. O tem pravilniku bo imel nocoj tudi propagandni govor na ameriški narod na Radio. Za ta govor, ki je že Oznanjen potom tiska se vsa arneriška javnost zelo zanima.
redsednik apelira za več dela 111 večjo industrijsko aktivnost. , Pravilnik za razne industrije te Površen in določa le minimal-116 Plače ter čas delovnih ur. Pri vsem tem bo nastalo pri uvajanju mnogo komplikacij. Pravilnega reda ni za pričakovati vsaj Prvo leto ne, pri uvajanju določenega pravilnika. Kajti bla-g°Vna vrednost je z delno infla-51,0 že porastala. S tem paralel-110 bodo morale kvišku tudi ce-'ndustrijskih izdelkov, v ko-
Pe liki ne
0l' gredo kvišku blagovne ce-111 plače. Pri tem bo morala

medsebojna konkurenca . ^rijskih podjetij in velja-No
ne
morale uniformirane ce-izdelke povsod. Predsednikov pravilnik je iz-(fan za poizkušnjo za dobo pet Mesecev. V ladjedelnicah je Predpisan 30 urni delavnik in tudi za druga javna dela tako. ^lamnikarska industrija ima Predpisan 40 urni delavnik, pla-p minimalna 30 do 35c na uro, *ar bo zneslo komaj $14.00 na ^den. Elektrarska industrija lrtla 36 urni delavnik in minimalne plače po $10.50 do $12.60 teden. Povprečni pravilnik določuje nekako 35 urni delavnik teden in od $12. do $14. mi-m^alne plače na teden. Ves pravilnik je sicer neka 'nimalna določba od strani dnnnistracije. Ako se vsa indu-, riia uravna po njem, bo s tem
Znoil«:___i.:__
bu
gasilni zaslužek, ki ga potre-
h-
Jejo delavske družine za svoje
lenje. Pametno bi bilo še to i ' bi administracija tudi do-Cl'a maksimalne cene, ki jih kdo zahtevati za življenj-Potrebščine in drugo blago. |.a'ti zaslužek in trošek za živ-ejVi'e morata balancirati, drvijo6 bo en konec kratek, kakor ti v ve^no dosedaj. Delavska VeUzina, koje oče, navadni dela-bo prinesel domov po teh pravilnikih kakih $15. k fJem do $20. na teden, bo mo-
POGODBA ZA KONTROLO SREBRA
Podpisalo jo je osem n'arodov, ki producirajo srebro, za dobo 4 let.
London Anglija. — Osem narodov je v soboto podpisalo posebno pogodbo za kontroliranje srebra. Vse bvezne države se zavazujejo za dobo 4 let, da bodo omejevale produkcijo srebra in da ne bodo prodajale več, kakor le po pogodbi predpisane količine srebra za denarne in valutne namene. Namen te pogodbe je dvigniti ceno srebru, katero je tekom sedanje svetovne gospodarske krize prišlo sko-ro ob vsako pravo veljavo. Pogodbo so podpisale naslednje države: Združene države, Mehika, Kanada, Australija, Indija, Kitajska, Španija in Peru.
Glavno zaslugo, da je prišlo do te pogodbe gre ameriškemu senatorju Pittmanu iz Nevade, ki se je v prvih dneh gospodarske konference v Londonu veliko prizadeval, da pribori večjo veljavo in tudi valutno upoštevanje srebru, kar pa ni mogel doseči. Začel je snovati drug načrt, ki se mu je zdaj posrečil. Namreč, sporazumno omejitev produkcije srebra in s tem au-tomatično dvigniti ceno srebru. Posebne izjeme so določene le za one države, ki plačujejo svoje vojne dolgove z srebrom, tem je dovoljeno za take namene pro dati večje količine srebra, kolikor ga potrebujejo za take obveznosti.
» -o-
DELO V ILLINOISU Chicago, 111. — V državi Illinois je registriranih 1,700 raznih tovarn in industrijskih podjetij. v)brat teh pcdjeHj je tekom junija narastel. Povrečno je bilo junija 6.8% več ljudi zaposlenih, kakor pa v mesecu maju.
--o-
Iz Jiigc»$lav!fe*
NENAVADNO VREME LETOŠNJEGA POLETJA; MALO PRED KRESOM JE NA GORENJSKEM ZAPADLO VELIKO SNEGA. _ ŽA LOSTNE POSLEDICE STA-
Pogled na uničujoče plamene, ki uničujejo mesto Camden, N.J. Ogenj je izbruhnil v lesnem skladišču.
PROSTOZIDARSKA LIGA
RAZPUŠČENA
Austrijska vlada je razpustila ligo framazonov v Austriji.
-0-
Dunaj Austrija. — Zveza avstrijskih prostozidarjev, ki je bila organizirana leta 1887. je bila te dni ukinjena in razpušče-na s posebno vladno odredbo. Organizacija je obtožena, da je ruvala neprestano proti katoli čanom v državi in s tem kalila javni mir. Prostozidarji v Avstriji so do leta 1919. delovali bolj prikrito in tajno. Od leta 1919 naprej pa so svojo aktivnost poostrili in so postajali od leta do leta bolj in bolj nestrpni, dokler njih delovanje ni postalo naravnost neznosno, da je morala poseči vmes državna oblast. Gonja proti katoličanom je postajala zadnje čase naravnost ogabna. Norčevali so se javno iz cerkvenih obredov pri pogrebih in drugih takih cerkevnih opravilih.
-o-
>ih
Ve,
^la
slu
Previdno izdajati svoj za-in ji še ne bo zadostovalo k" fivljenje. Hrana, rent, oble

ln drugo stane delavsko dru-
Hivh
tudi
pri naj skromnejšem
na ted
•'enju več, kakor le borih $14.
en.
W*LEY POST DOSEGEL LETALSKI REKORD
- York, N. Y. — Willey ki se je podal v soboto 15. , '»J a v,
S«*,
'ost,
Jniji
■la na rekordni flolet okrog lijftta> je dospel v soboto 22. ju-^ ob li:59 P. M. na tukajšnje ^oplovno postajo Floyd Ben-fojl	Za njegov rekordni
U,.61 'ie Porabil Post 7 dni in 18 ® tem je posekal doseči u rekord, ki sta ga naredila (]VeSarn in Harold Gatty pred 'a letoma, za kateri polet časi Gabila 8 dni in blizu 16 ur ' Wiley Post je bil spreje|
ZOPET UGRABLJENJE
Oklahoma City, Okla. — Walter Jarret in Chas. F. Urshel, sta bila nepričakovano napadena v soboto večer v svoji poletni palači, ko sta za zabavo kvar-tala s svojima ženama. Vstopila sta dva močna ugrabitelja s strojnima puškoma, zapovedala, da morajo biti vsi tiho, nakar sta vprašala: "Kdo izmed vaju je Urshel?" Ker ni bilo takoj odgovora, sta ugrabitelja odvedla oba v automobil in ju odvedla. Med potjo sta spoznala Ur-rhela, nakar sta Jarretta potisnila iz automobila, Urshela pa odvedla v ujetništvo. Kaj je namer ugrabljen j a se še ne ve. Urshel je oljni magnat in multi-mil j onar, ki premore, kakor poročajo nad 100 miljonov dolarjev.
z velikim pompom v soboto večer na zrakoplovni postaji, kjer ga je čakalo na deset tisoče ljudstva.
PSIHOLOGIST GA JE PO-GRUNTAL
Bloomington, Ind. — Profesor psihologije Eber A. Teter, j a na svoj psihologičen način vjel bančnega roparja, ki je napadel Bloomington National Banko ter jo oropal za $574.00. Zgodilo se je tako le: Ko je ropar napadel banko in bežal nato iz banke je naglo skočil v plavo pobarvani automobil. Profesor Teter se je slučajno nahajal v bližini banke in je videl, da je bil ta mož ožgan od solnca in da je imel male črne brke. Ko se profesor na to vsede doma k za-kusku je to zadevo v duhu proučeval. Pade mu v glavo misel: "Ako bi bil jaz ta ropar, bi se sedaj le peljal v mesto Bedford, nekaj milj stran, bi se dal tam obriti mustače in bi se po drugi strani vrnil nazaj in bi me nihče ne poznal. Ta misel mu je toliko časa krožila po glavi, da se je profesor vsedel v svoj automobil in se odpelje po nekem notranjem nagibu v sosedno mesto Bedford in se gre brit v briv-nico. Komaj se dobro vsede, se pred brivnico ustavi plavi auto in iz njega istopi tisti brkasti ropar. Pride v brivnico in si da obrit brke. Profesor mu je na to
KRIŽEMSVETA
—	Inomost, Austrija. — Hit lerjevi pristaši v Nemčiji si dajejo ustriči na glavah hitlerjev-sko fašistično znamenje svasti-ko, zakrivljen križ na vrhu gla ve. To so poskusili tudi v Ino-mustu nekateri Hitlerjevi pristaši in austrijske oblasti jih vsled tega kaznujejo. Neki de lavec, ki si je dal ustriči sva-stiko je bil obsojen na tri tedne zapora.
—	Dakar, Afrika. — Nemški letalec Wirtschaft, ki se je podal te dni preko Atlantika iz Afrika v Brazilijo se je moral ponesrečiti nad morjem in pasti v vodo, ker je že nad 48 ur zapoznil s svojim pristankom v Braziliji. Na iskanje so se podale tri ladije, toda doslej še brez uspeha.
—	London, Anglija. — V Baldonu so postavili novo katoliško cerkev, katero so posvetili Sv. A'danu. Cerkev, ki je stala nad $30,000.00 je dobila več kot polovico prispevkov za zidavo od ameriških katoličanov iz Združenih držav, pravi poročilo.
—	Hilversum, Nizozemska. — Nizozemski katoličani kažejo zadnja ie'a izvanvedno aktivnost pri misijonskem delovanju. Katoliška Radio postaja v tem mestu je določila poseben tedenski katoliški program, ki je namenjen v svrhu misijonstva in raz-širjevanja katoliške vere. Posebni misijonarji propovedniki so določeni za ta misijonski program. Delo l<i zasluži posnemanja.
-o--
ZA KATOLIŠKE ŠOLE V
ŠPANIJI
Španski katoličani obsojajo la-jične šole in ustanavljajo lastne katoliške šole.
Madrid, Španija. — "Mi ne
bomo pošiljali svojih otrok v la-jične šole ,ampak si bomo postavili lastne katoliške šole, ne glede na velike žrtve, ki nas pri tem čakajo," izjavljajo španski katoličani.
V ta namen" so španski katoličani organizirali posebno kampanjo pod vodstvom Don Angela Herrera, predsednika' Katoliške akcije v Španiji. In kjerkoli država prepoveduje duhovnikom poučevati v šolah, bo Katoliška akcija poskrbela za katoliške lajike učitelje, ki bodo poučevali v teh šolah. Te šole bodo vzdržavale katoliške organizacije same in gledalo se bo, da bodo katoliške šole nadkri-Ijevale lajične šole. "Za nobeno ceno ne smemo dopustiti nasprotnikom katoliške cerkve, da nam odtujijo našo mladino," izjavljajo dalje španski katoličani.
REGA SOVRAŠTVA.
VESTI IN NOVICE.
Sneženi meteži o kresu
Srednja vas. 28. junija. — Koncem maja in že poprej so pastirji zgnali živino in ovce iz hlevov v planino. Sprva je vse lepo kazalo, pastirji so si urezali palice, napravili pišča-li in se komaj še s pogledom poslavljali od doline. Nebo je bilo jasno iz dneva v noč in celo sape so mirovale. Ta planinska in pastirska idila je pa trajala le nekaj dni. Nastopili so hladnejši dnevi, nebo se je pooblačilo, začelo je doževati in ni prenehalo. Nastali so viharji ki so lomili drevesa in razmajali skale. Deževno vreme se je spremenilo v še hujše; mrzli dež je zledenel in pričelo je neusmiljeno snežiti. Krave in sploh živina naenkrat ni mogla do paše in so jo komaj odgnali do staj. Ovce je pa. sneg popolnoma zamedel in so jih gospodarji šele po dvadne-vnem iskanju komaj našli, vse
SMRTNA KOSA.
RAZNE
Žrtev nevihte
Med nevihto, ki je nedavno divjala nad okolico Bjelovara je strela na polju udarila v drevo, pod katerim je vedri 1 kmet G jura Lavrič s svojo že no in otroci. Gjura, ki je star 35 let, je bil na mestu mrtev, ostali pa samo omamljeni.
-o-
Nov izvor nafte
V bližini Tuzle, v Ražnju pri Priboju, so naleteli na nove izvirke nafte. Nemška geologa, Beischlag in njegov asistent Bayer, ki sta prišla iz Berlina, sta ugotovila, da so to le pičle količine nafte. Pač pa da je glavni izvor nafte, po njihovem mnenju blizu Mitro-fana, ki je oddaljen kakih 10 milj od Tuzle.
Obsojena radi mazaštva
V Novem mestu je bila pred kratkim obsojena neka 41-let-premrle od mraza, pod grmov- l«a posestnica Mulejeva iz škoc-jem tik gozdov. Snega je te- jjanske okolice, zaradi maza-daj padlo človeku do pasu in so bili planinci v smrtni nevarnostni, ko so po planinah iskali živino in jo zganjali po nevarnih poteh nazaj v dolino. Takih dni in vremen v tej letni dobi, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Kmalu po tem se je zvedrilo, a ne dolgo za tem, je spet začelo snežiti, pa ne v toliki meri in je že naslednji dan vzšlo solnce, ki je razgnalo temne oblake in raz-t-.Mlo sneg, da so dva dni pred kresni zopet pognali živino in drobnico v planine, kjer upajo da bo ostalo do prihodnje jeseni.
-o-
PREBIVALCI KANADE
Ottawa, Kanada. — Leta 1931 ko je bilo v Kanadi ljudsko štetje, so našteli 10,376,786 prebivalcev na kanadskem ozemlju. Od teh je Kanadcev francoskega pokolenja 2,927,990, kar znese 28-28 odsto ali malo manj kakor celo tretjino.
---o—•—
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
previdno sledil na neko farmo, kjer se ga je ropar ustrašil in nr. je izročil plen, ki ga je dobil r.a banki. Ropar mu je prostovoljno sledil nazaj in je izpovedal oblastem, da je oropal banko iz vzroka, ker je neka druga banka zarubila posestvo njegovega očeta.
URADI ZVEZNE POSOJILNICE V WISCONSINU
Washington, D. C. — Direktorski odbor od Federal Home Loan Bank je sklenil, da se otvo-ri glavni urad za državo Wisconsin v državnem kapitolu mestu Madisonu. Ta urad bo imel svoje distriktne podružnice in sicer v mestu Milwaukee, Wau-sau, Eau Claire in v Oskoshu.
--o-—
POLLETNO ZBOROVANJE GLAV. ODBORA K.S.K. J.
Joliet, 111. — Danes v ponde-ljek se je sestal v glavnem uradu KSKJ. nadzorni odbor Jed-note ter se takoj podal na revizijo poletnih računov. Ko bo gotov z revizijo nadzorni odbor, se začne zborovanje celokupne-gaga odbora v četrtek dopoldne.
---o--
BALBO — ZRAČNI MARŠAL
Rim, Italija. — Mussolini, italijanski diktator je silno vzra-doščen nad uspehom Balbotove-ga poleta na svetovno razstavo v Chicago. Poroča se, da ko se vrne, da bo fašističnega generala Italo Balbo povišal v maršala, .italijanskega zrakoplovstva.
štva. Obtožena je bila, da je neki ženski iz Zg. Vodal, ki je iskala pri njej pomoči, dala zdravila, nekatera je po bolnica pomotama zamenjala in po tem nevarno obolela. Mulejeva je bila obsojena na tri mesece zapora, pogojno na tri leta.	^
Gorelo je
Gorelo je pri posestniku Sagadinu v Slovenjevasi. K sreči se je ravno tedaj ulila taka ploha, kakor bi bilo iz škafa in je ogenj pogasilo, drugače bi bila velika škoda. Ogenj je bil podtaknjen.
-o-
Smrtna kosa V Mariboru je umrl Franc Hribar, zasebni uradnik star 32 let. — V celjski bolnici je umrla Alojzija Glušič, dnina-rica z Zg. Ponikve pri Veliki Pirešici. Pri Dev. Mariji v Po-
Huda poškodba
Večja družba mož in fantov se je neke nedelje popoldan zbrala v kleti posestnika Janeza Skledarja v kočicah, okraj Šmarje pri Jelšah. Med gosti so bili tudi Franc Skela, viničar iz Planskega, Jakob llju je umrla Marija Sešek, po
Kores in neki Jožef Butolen, oba iz Kočice. Med pijačo sta se France Skela in Jakob Kores spomnila nekega starega sovraštva, v katerega sta to liko časa vsak po svoje drezala, da je nastal med njima oster prepir, katerega posledica je bila, da je Kores potegnil iz žepa nož iin ga odprtega vrgel na prazen sod. Skela, da prepreči hujšo nesrečo je nož pobral in ga vtaknil v žep. Proti večeru so se vsi po slovili in Skela se je mirno odpravil domov na Plajnsko. Komaj je bil oddaljen dobrih sto korakov od kleti, sta planila proti njemu Keres in. že omenjeni Butolen in ga napadla. Pozval ju je k miru, česar pa nista hotela slišati. Da su ju ubranii, je potegnil jz žepa prej spravljeni nož in z njim zadal Koresu štiri vbode, ki so vsi bolj težkega značaja, da je moral Kores drugi dan v ptujsko bolnico.
domače Hostarjeva Micka, stara 84 let.
-o-
Nad svojega gospodarja
Posestnik in gostilničar Karel Košar iz Ptuja je nekega dne šel v Janžkov vrh, pogledat, kako napredujejo njegovi vinogradi. Opazil je tam neke nerednosti in je na to opomnil svojega viničarja. Viničar je pa v jezi navalil na svojega gospodarja in mil grozil, da ga ubije s sekiro. Košar se je moral zateči po pomoč na orožniško postajo.
........o-
Na počitnice so šli Iz Ljubljane je odšlo koncem letošnjega šolskega leta 200 revnih otrok in sicer jih je šlo nekaj na Gorenjsko, v Medeno in Breznico, nekaj pa k morju. Dobrodelna mestna akcija je spravila skupaj potreben denar, da bodo tako 'tudi revni otroci deležni sve-ižega zdravega zraka.
Roosevelt izdal splošen pravilnik-l^kt o srebrn podpisan
MESTO CAMDEN V NEW JERSEY GORI
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in upravo:	Address of publication office:
J849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ..................................$5.00	For one year ....................................$5.00
Za pol leta _______________________________ 2.50	For half a year ................................ 2.50
?a četrt leta ________...________________________ 1.50	For three months ............................ 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto__________„..$6.00	For one year __________________________________$6.00
Za pol leta_______3.00	For half a year --------------------- 3.00
Za eetrt leta______._____.________ 1.75	For three months ________________________ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je ISaa do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.__________
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
Pr, A. G.:
Trajna rešitev socialnega vprašanja
Skoro vse, kar danes govorijo in pišejo o družabnem vprašanju, vzbuja domnevo, kakor da se da to vprašanje naenkrat, tako rekoč z eno samo odločno potezo končnoveljavno rešiti. Izvesti treba, tako menijo, le nekatere odločne reforme, pa bodo odpadle težave, pa bo tako rekoč sam posebi za trajno zavladal družabni red, ki bo vsem pravičen. Tako nekako si velika večina ljudi predstavlja rešitev modernega socialnega vprašanja ter s tega svojega stališča povsem upravičeno zameri vsem tistim, ki nočejo ukreniti, kar bi bilo treba storiti, čeprav imajo, ali se vsaj zdi, da imajo potrebno moč in priliko za to.
To naziranje je tako rekoč samo po sebi razumljivo in naravno. Zato tudi ni mogoče ljudem šteti v zlo, ako se, ga oklepajo ter vdajajo sladkim upom v holjše čase, ko se jim ne bo treba nič več boriti za resnico in pravico, ker bosta tako rekoč sami po sebi vladali v vsem družabnem življenju.
In vendar tiči ravno v tem naziranju težka, reči smemo, u-sodna zmota. Dejstvo je namreč, da takega družabnega reda, ki bi bil sam pO sebi, brez stalnega napora vseh ljudi, stanov in slojev vsem enako pravičen, nikjer ni in ga niti ne more biti. To velja za vse čase in kraje, prav posebno pa je tako v naši moderni dobi.
Današnje, moderno sožitje ljudi je namreč vse preveč zamotano in zapleteno, da bi se dalo kar tako brez posebnega napora, brez medsebojnega prepričevanja in boja prav urediti. Smo pač ljudje kar vsi po vrsti le preveč omejeni, da bi mogli vselej jasno in nedvomno spoznati, kaj je zares pravično in kaj krivično. Pomislimo samo, kako težko je potegniti v moderni industriji vedno pravo mejo med tem, kar gre po vsej pravici delavcem in nameščencem in onim, kar pripada zopet po pravici gospodaru-podjetniku! Koliko je v vsakem takem primeru spornih vprašanj, ki jih ni mogoče odločiti brez posebnega raziskovanja in proučevanja!
In še treba upoštevati, da vidi podjetnik-gospodaf vedno in povsod v prvi vrsti le svoje lastne težave in koristi. To je tako naravno, da drugače skoro ne more biti. Prav tako naravno pa je tudi, da mislijo delavci in nameščenci zopet V prvi vrsti le na svoje plačilo in jim je prav radi tega nemogoče, da bi zares pravično ocenili stvarne potrebe in upravičene zahteve podjetja.
Še mnogo težje kot to pa je priznati vsakomur, kar mu po pravici gre, posebno kadar bi morali to storiti v svojo lastno škodo. Tu postane človek le prerad slep in gluh za vse, kar bi moral bližnjemu priznati ali mu morda celo kar neposredno dati. Če je že pravo spoznanje stvari navadno šele plod medsebojnega dokazovanja in prepričevanja, potem je pač le še bolj naravno, da more voditi do resničnega priznanja tega, kar enemu in drugemu gre, le medsebojno tekmovanje in borba, mnogokrat celo kar odločna in vstrajna borba.
Seveda se mora to tekmovanje, se mora ta boj vršiti v duhu prave krščanske spravljivosti. Toda boj za resnico in pravico mora biti. Brez napora in brez boja ni pravega spoznanja in ni pravičnega družabnega reda.
To je važno. Kajti šele to spoznanje nam postavlja vprašanje moderne družabne reforme v pravo luč. Šele tu namreč vidimo, kako prazno in zgrešeno bi bilo, če bi se hoteli vdajati mi-
lepo bi bilo, Ko bi se našemu pozivu odzvalo veliko število v Ameriki rojenih slovenskih fantov in deklet, kajti ti bodo morali za nami nadaljevati našo delo za beatifikasijo škofa Baraga. Člani in članice naših mladinskih organizacij, cerkvenih in drugih, bi morali biti pričujoči v velikem številu pri Baragovi proslavi v Lemon-tu, da se navdušijo za idejo Baragove beatifikacije.
Na Baragov dan, dne 30. julija, bode zjutraj ob 10. uri (Day light Saving time) slovesna peta sv. maša, pri kateri bodo slovenska in angleška pridiga. Sv. Maša bode zunaj na prostem pri kapelici Lurške Matere Božje — na prostorih očetov frančiškanov. Popoldne ob 2. uri pa bode lep program v proslavo škofa Baraga. Nastopilo bode več govornikov, zapelo se bode nekaj slovenskih pesmi, i.t.d. Na to slavnost pride tudi slovenska šolska godba iz Jolieta in slovenska šolska godba iz Chicago. "Baragov dan" bode zares lep dan in nobenemu ne bode žal, Če bode prišel k tej slavnosti. .— Torej na svidenju v Le-montu! —
Za "Baragovo Zvezo" Rev. John Plevnik, preds.
BARAGA DAY
noon-day spread and — if you' will — for a short siesta before the full-panoplied bands from St. Joseph's, Joliet, and St. Stephen's, Chicago, with fanfare of trumpets, at two o'clock awaken the countryside to a huge ovation in honor of our beloved missionary bishop) Frederic Baraga.
Between trumpet strains there will come from the eastward on the wings of the lake breeze, an echo or two ■'from
Chicago's Fair of Progress-And those echoes will bring to us pictures of the sky-rides, reputed to be higher than something or other; of airships, faster than something or other; of refrigerators that keep us cooler than someplace or other; of medical discoveries that make us live longer than someone or other; of progress; proud progress; triumphant progress..... And we will wonder whither all this progress? , Beneath the still, motionless leaves of the convent trees, we will ask of that progress; is it a tittle as precious as the progress we will have made heavenward by having gained, in Baraga, another friend in God's eternal court
Rev. M. J. Hiii
„ |M| | —■
Shaw je dejal: Kamorkoli sem prišel, sem moral ugotoviti, d» so civilizirani narodi nesrečni in nervozni, necivilizirani pa brezskrbni in srečni.
--o-
15IRITE "AMER. SLOVENCA"!
........, __ _ _ ___
NAJNEUSTRAŠENEJŠA ŽENSKA
Po 25 letnem skoro nepretrganem življenju v divjini se je vrnila v civilizacijo Avstralka Hunterjeva. Pripeljala se je v Port Davos, kjer se hoče odpo-čiti. Port Davos leži 140 milj izven divjine.
Hunterjeva je živela v pragozdu od svojega 7. leta. Ko ji je bilo 16 let, se je omožila z lovcem na bivole. Spremljala je od tedaj svojega moža na vseh lovskih pohodih ter je delila z njim težave in neprijetnosti divjin-skega življenja. Večinoma sta živela Hunterja med Marrasca-jom in Krokodilsko reko. V divjini je rodila Hunterjeva svojemu možu pet otrok, ki so vsi prišli na svet v hitro zgrajenih kolibah, katere sta zakonska tovariša po kratkem bivanju v njih zopet razdrla.
"Amerikansk: Slovenec" vodi karopanjo proti depresiji, pomagajte mu!
'TARZAN IN 2LAT? I.EV
1: EDGAR RICE BURROUGHS
(Metiopolitan Newspaper Service)
Copyright. »30. hy Edgur Rice Burroughs. Inc All nghn merv»d.
Ko je Ivana dospela do obrežja, da se popelje z ladjo v "London, je dobila br?ojav, da je oče izven nevarnosti in ji ni potreba pa dolgo pot. — Po par1 dnevnem počitku sc je odpravila zopet na dolfeo in težavno pot proti domu. Ko je srečno prišla do doma ;e izvedela, da se Tarzan njen mož, še ni vrnil iz Opar-ja, kamor je šel po zlato. Korak je pa bil ves v skrbeh in ni mogel verjeti, da bo oče srečno premagal vse težavne ovire.
Izvedela je tudi o pobegu Džabalje, na katerega je 'oil Tarzan tako navezan, da bi ga na dal za vse od sebe. Teden po njenem prihodu domov so se vrnili Waziri, katere ie Tarzan vzel s seboj, ki so povedali, da slutijo, da je Tarzan po domnevni nezgodi, zopet izgubil spomin. — Ivana se je odločila, da pojde iskat Tarzana. Ko ji je Korak to odsvetoval, je odvrnila: ''Veš, da sem s svojimi Waziri popolnoma varna." In odpravila se je s 50 Waziri na pot. . .
Dobra misel je obšla Estebana, ko je delal načrte, da cc poda k obrežju, po nove zaloge. Da ti lic po/iabil, k|e leži zakopano zlato, 'je sklenil in napravil natančen obris kraja kjer je zaklad. Narisal je vse na gladko stran leopardove kože, ki thu je služila za obleko, kital je z o-
i trim predmetom, ki ga ie namakal v kri neke živali. Od Owaza je izvedel za imena krajev in jih dobro označil. Owaza je pa komaj čakal odhoda nepravega Tarzana, da se maščuje.
Medtem, ko sta Tarzan in La, sopihala. v.du-šečfetp :dimu, ki jc napol«jtvnl prcst^hii stolp Dijamantne1 palače, jc v on« noč oddaljenem: kraju džungle, Esteban, goljufivi Tarzan, zakopaval zlato. Brezvestni Španec je že zaslutil 'O-Mvazovo izdajstvo. "Nemogoče mi bo," Je pomislil, "najti ta prostor zakopanega bogastva". Potrebno je namreč bilo iti k obrežju po *--ve zaloge ih nosače, s črnci so se nahujskafti, zelo uporno vedli, kakor jim je bil Owaza naročil.
r Brrss a

AMERIKANSK! SLOVENEC
Torek, 25. julija 1933.
| 'AMERIKANSKI SLJOVENEC
kavnim sanjam o nekakem idealnem družabnem redu, kjer bi vladala od vsega začetka in trajno, tako rekoč sama po sebi čista pravica napram vsem in vsakemu. Ne, takega družabnega reda ni in ga ne more biti. Življenje naše je boj in pravica je delež tistih, ki so vsak hip pripravljeni vstrajno in žilavo se boriti zanjo, ki so pripravljeni se zanjo tudi žrtvovati. To je nujno tako in bo tudi tako ostalo, dokler bodo hodili po zemlji nepopolni ljudje, kakršni so danes, ljudje, bolj nagnjeni k slabemu kot pa k dobremu.
oltarjem obljubila zakonsko zvestobo. — Novim poročencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu.
Ker je sedaj sezona piknikov, se ti pikniki eden za drugim vrste, ker vsa društva imajo prazne blagajne. S pikniki si drug drugemu pomagajo. — Tako bo imelo tudi naše društvo, Srca Marije svoj piknik in sicer v nedeljo 30. julija. Omenjeno društvo ni že več let imelo nikake-ga piknika, zato upamo, da ko vabimo na ta piknik vse prijatelje, sosede in znance, da bodo ti prišli v velikem številu, posebno ko se naše društvo rado v takem slučaju odzove vsakemu povabilu. Saj je najlepše tako, da drug drugemu pomagamo.
Pozor torej Barberton, Ken-more, Sherman in vsa druga bližnja in daljna mesta v okolici, da prav gotovo pridete. Nikdar vam ne bo žal. Zabave bo na koše. Tudi Miss "sreča" se bo tam okoli izprehajala in kate-j remu se bo prav prijazno nasmehnila bo lahko marsičesa deležen, tako lep namizni prt, mizica! — Poskusite, morda bosti vi, ki najmanj mislite tako srečni, da se vam sreča nasmeji. Obljubili so nam tudi iz Cleve-landa, da nas bodo ta dan poselili. Perilčanom bi pa priporočala, da pridejo s ta velikim bu-som. Da pa ne boste zamudili, pridite zgodaj. Vedite, da imamo obljubljeno, da se bo nekaj vrtelo na ražnju in cvrlo, zato se požurite, da ne dobite samo ostankov. Točilo se bo tudi, kar je po novi postavi dovoljeno. Za plesaželjne bo igrala Tomšičeva orkestra. Tomšič je namreč poznan kot izvrsten muzikant, ki ga mnogi njegovi poslušalci že dobro poznajo. Samo glejte, da boste imeli dovolj močne podplate. — Torej na veselo snidenje na Hopican Garden. Nič se ne ustrašite slabega vremena, ker če bo dež imamo tam dovolj prostora pod streho, da se lahko kljub dežju lahko zabavamo naprej — Na svidenje na pikniku.
M. Ž., zast.
Kakor je že bilo v slovenskih časnikih poročano, bode letos — dne 30. julija — velik, .slavnosten dan v spomin velikega Indijanskega misijonarja in škofa Baraga. Na zadnjem letnem shohdu "Baragove Zveze" je bil predlog za Baragov dan v Lemontu z največjim navdušenjem sprejet. Vsi častilci škofa Baraga so želeli da naj bi bil Baragov dan eden največjih letošnjih proslav slovenskega naroda v Ameriki. Ta vroča želja pravih, odkritosrčnih častilcev Baragovih se zaradi raznih in nepričakovanih zaprek ne bode uresničila, toda poskušajmo, da bode "Baragov dan," zares dan skupne molitve za beati-fikacijo škofa Baraga, našega rojaka.
Tem potom tedaj v imenu "Baragove Zveze" vabim vse slovenske rojake iz bližnjih in daljnih naselbin na Baragovo proslavo v Lemont. Zlasti pa pričakujemo veliko slovenskih rojakov in rojakinj iz slovenskih naselbin v bližini mesta Chicago. Katoliški možje in katoliške žene — pridite v velikem številu na dan 30. julija v Lemont.
Ravno tako vabimo našo mladino na to proslavo. Kako
BARAG
The name "Baraga," is the watchword of the hour, heralding every Slovenian of the land to a gigantic Baraga Day in Lemont, Illinois, - Sunday, July 30.
In extending its invitation to every Holy Name Society, Sodality, Fraternal Union, Booster Club, and individual of our Slovenian parishes, the Baraga Association looks forward to Baraga Day as a "gigantic" day. Gigantic it shall be by very reason of the Solemn Holy Mass at ten in the morning. But to be gigantic in terms of loyal hearts and reverent facets gathered in mighty concourse about the altar of God, upon which we pray Heaven may deign to sanction the presence of Baraga's name aind image, requires the response of a vast and enthusiastic body of Catholic Slovenians to the call of Baraga Day.
Solemn High Mass will be celebrated at ten, daylight saving time, assisted by St. Stephen's choir. St. Joseph's Boys choir will chant the hymns al Benedicion following the Mass
The ideal picnic groves and rolling monastery hills wil provide an open tavern for the
CIVILIZACIJA NAS NI OSREČILA
Ko se je Bernard Shaw vrni s svojega dolgega potovan okol sveta, so ga-vprašali v Londoni
po njegovih vtisih. Bernar
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ............................... 2.5C
For three months ............................ 1.5C
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______________________________—$6.0C
For half a year ______________________ 3.0C
For three months ________________________ 1.75
[ 2Prvi in najstarejši slovenski Ik, list v Amerild. p? Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: $849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ..................................$5.00
Za pol leta ------------------------------ 2.50
Za četrt 4eta ----------------------------------- 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto____________$6.00
Za pol leta-------3.00
Za četrt leta--------------------- 1.75
(5S)
i . .........i _	■-rasi
DENAR |
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
$ 3.00 .................. 130 Din	Za $ 5.00 pošljite....? 5.75
$ 5.00 .................. l12 Din	Za $10.00 poš1jitc....$10.8S
«610 00	468 l)in	Za $15.00 pošljite....$16.00
$10 55	... 500 Din	U £20.00 pošljite....$21.00
3520.00 ...................95« Din	Za $25.00 poŠljite....$26.00
1 $20.90 ..................1000 Din	'U $40.00 pošljite....$41.25
' $50.00 ..................2420 Din	'U $50.00 pošljite—$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John JericH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL-
BARAGOV DAN V LEMONTU
dne 30. julija 1933
^»MlSstisK .. .««.•"""" aifližlTriitiirJ n?
"Kraljici Majnika" in cerkvenim pevcem za njih darila. Prisrčna hvala Kolumb, vitezom za krasen dar.
Zahvala Za darilo Marijine dekliške družbe — lepi srebrni venec, — C. sestri M. Klotildi za krasno blazino na kateri je počival ta srebrni venec. Zahvala tudi našim čč. sheboyganskim j sestram za njih trud, kinčanje oltarjev, za skrb fantkov, deklic in ministrantov. Lepo so mi te sestre in odbornice društva Kršč. mater in žena pihale na uho za to proslrvo — koncem konca so imele največ odgovornosti in dela.
Hvaležen sem tudi za darove, ki sem jih dobil pirvatno, in za Vaše molitve. Naj Vas vse ljube farana blagoslovi Bog!
Rev. James Cherne.
—o-
RAZNE NOVICE IZ BAR-
BERTCNA
Barberton, O.
Bolj redko se kdo oglaša iz naše naselbine v časopisih. Je pač navada taka, da vsakdo raje bere, kakor pa piše. Da pa ne bodo po drugih naselbinah mislili, da smo pri nas zaspali, ali da nas je morda pobrala depresija, se bom sedaj oglasila. — Depresija je res z vso močjo pritiskala na nas, pa smo vseeno še pri življenju. Malo bolj žalostno izgledamo, a upanje imamo, da se bo tudi depresija končno od nas poslovila. Je pa tudi že skoro skrajni čas, da jo pobere tja proti Sibiriji in tam za vselej zmrzne. Kar je napra-j vila gorja, se ne bo tako hitro pozabilo. — Kako vesel je sedaj družinski oče, ki je spet začel delati in mu bo na ta način mogoče zaslužiti kruha za sebe in svojo družino. Seveda, je še veliko ljudi, ki še vedno brezuspešno hodijo od tovarne do tovarne iskajoč dela, a ga ne dobe. Vedeti namreč moramo, da se ne more kar tako naglo vse poboljšati in zopet spraviti na prejšnje stališče.
Da se obrača na bolje nam tudi priča število porok. Naš Father Moder je bil nekaj nedelj temu tako bizi, da je kar po tri eno nedeljo oklical. Tako se je poročii Frank Grbec, ki si je zbral za svojo izvoljenko lepo mladenko Mary Garber in jo popeljal pred oltar. — Da človeku ni dobro samemu biti, se je domislil tudi Albert Muren. Dobil si je družico, ki bo z njim delila zakonske križe in veselje, Julije Jankovič, ki sta si pred
ZAHVALA REV. J. CHER- |«
NET A	i
Sheboygan, Wis. 1
1
Želim se tem potom zahvaliti /sem faranom za izkazano spo- ( itovanje ob priliki moje srebrne sv. maše. Posebno hvalo sem 5 iolžan društvu Krščanskih že- j na in mater. Brez tega društva ] bi te slovesnsti sploh ne bilo. V i njih oskrbi je bil tudi banket. < Najlepša hvala kuharicam in ] strežnicam, Mr. Frank Bowha- ] nec, ki je oskrbel mlaje in vsem š njegovim pornagaeem ter cer- ; kovniku Kalanu, ki je imel te ( dni polne roke dela. Dalje se za- ; hvalim cerkvenim pevcem in or-ganistinji Stanki Skok za lepo ; petje in vsem društvom, ki so ' se slavnosti udeležila korpora-tivno. Prisrčna hvala mali neve-stici Mary Goličnik in njenim spremljevalkam Doris Carek in Hermine Ribič; mojim ministrantom, šolskim deklicam v pajčolanih in fantkom, ki so s svojo navzočnostjo povišali slavnost. Enako hvala njih materam, ki so se potrudile, da so jih tako lepo oblekle in jih pravočasno poslale. Iz srca( sem bil vesel prisotnosti mojih dragih sobra-tov, duhovnikov in se jim prisrčno zahvaljujem: Rev. Missi-ju, ki je imel lep govor in bil tudi stoloravnatelj; Rev. John Per-šetu, župniku iz Kansas City, ki ga tolika daljava ni ovirala, da bi ne pri hitel in osebno izrazil svoje častitke; Rev. Anton Schiffrerju in Rev. Potočniku iz Milwaukee, Rev. Juričeku iz Omaha, Nebraska, Rev. Ardašu iz Kentucky in Rev. L. Koren iz Racine, in vse ostalim tujerodnim duhovnikom. Hvala tudi Mr. John Jerichu in Mr. Joseph Gre-gorichu iz Chicage.
Priznanje in zahvala cerkvenim odbornikom za dober red pred cerkvijo in v cerkvi in njih pomočnikom. Društvu Krščanskih mater in žerta za lep red pri banketu, kar je naparvilo dober utis na duhovnike, Viteze Kolumbove in na vse druge. Vse kar je bilo pisano v Sheboygan Press, tako na dolgo in široko, gre zahvala naši dirigentinji cerkvenega zbora Miss Pauline Virant.
Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je bila ta proslava tak uspeh, naj Bog povrne, ker gre v prvi vrsti vsa čast Bogu, in imajo take slavnosti edinole' namen širiti Njegovo slavo in vzbujati nove poklice. Prisrčna hvala tudi društvoma Krščanskih žena in mater ter
Torek, 25. juliju 1933.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8

<3
Tvoj nedeljski tovariš.

VESLAŠKA TEKMA
Rev. J. C. Smoley:
OSMA NEDELJA PO B1NKOŠTIH.
"Daj račun od svojega gospodarstva," je rekel gospod oskrbniku. Za tega ni moglo biti nič groznejšega, kakor tak ukaz. Koliko je zakrivil s svojim gospodarstvom! Kako bo dal račun? Nič več ne boš gospodaril, mu je rekel gospod, kaj bo sedaj storil? Hitro si je pomagal, znižal je dolgove gospodarjevim dolžnikom, ti bodo sedaj njegovi prijatelji in mu bodo gotovo radi Pomagali. Kar je storil, seveda ni bilo pošteno, ogoljufal je zopet svojega gospodarja; toda ta previdnost, da je poskrbel za starost, je priporočila vredna, in gospodar sam ga je radi nje pohvalil, češ, da je previdno ravnal.
Ta prilika je važna tudi za nas. "Daj račun od svojega gospodarstva", se bo reklo enkrat tudi nam. Kedaj? Ne vemo, ker ne vemo uro smrti. Kaj storiti? Dvoje: Mislimo na poslednje reči, in zmanjšujmo svoje dolgove, in se tako pripravimo za večnost.
Mislimo na smrt! Sv. Pismo pravi: "Spominjaj se poslednjih reči, pa vekomaj ne boš grešil." Sv. Avguštin pravi: "Nič ne drži človeka bolj od greha, kakor pogostna misel na smrt." Ne zato, da si kalimo življenje s takimi mislimi, marveč cia se sprijateljimo s smrtjo in sodbo, da se je ne bomo bali. Bali se je pa ne bomo, če bomo pošteno živeli.
Vprašajte se dan za dnevom: Kako moram živeti? In smrt vas bo poučila, kakor nobeden pridigar na svetu. Samo en zgled:
Znana vam je Marija Magdalena, kako se je vdala .grešnemu življenju in se spreobrnila. Bila je sestra Marte in Lazarja, živela je v mestu Najm, kjer je Gospod obudil mladeniča v življenju. Ona je prostopašno živela, poznala je tega mladeniča, Poznala njegovo mladost in moč, sedaj ga vidi na mrtvaški nosilci- To jo je pretreslo, spregovorila je smrt. Spregovorila pa tako ostro, davje Marija Magdalena spoznala nevarnost, ki ji da bo pogubljena radi svojega grešnega življenja. Iskala Je rešitev, našla jo je pri Gospodu, šla je k njemu, in Gospod je s®rejel izgubljeno ovčico. Pojdimo tudi mi k Gospodu in se ga 'eitimo, on nas bo naučil pošteno živeti.
Olajšajmo pa si sodbo, skrbimo za večnost.
"Gospodar je pohvalil krivičnega hišnika, da je previdno
Tudi mi moramo ravnati previdno glede večnosti. Kaj storiti? Znižati,, zmanjšati moramo dolgove, ki jih imamo pri Bogu. Vest je knjiga, kjer so ti dolgovi zapisani. Odprite to knjigo, pa berite koliko krivic, koliko grehov bote tam našli! Kako bote dajali odgovor od tega? Zato pa hitro. sedite doli, računajte h zmanjšajte dolgove! Kako? Usmiljeni Jezus nam je dal Sredstvo za to, dokler smo še pri življenju! "Katerim bote grehe °dpustili, so jim odpuščeni", je rekel apostolom. S pravo poko-ro se bo zbrisal greh, dolg pri Bogu.
Preskrbimo si pa tudi prijatelje za večnost. Kake prijatelj Ti so dobra dela, miloščina, post. Ti nas bodo spremili v večnost; naši znanci, prijatelji, sorodniki nas bodo spremili do Sroba, naša dobra dela bodo šla pa z nami v večnost.
Zato bodite previdni, vedno mislite na besede: "Daj račun svojega hiševanja". Daj Bog, da bi bili vsi, ko bote pozvani * sodbi, sprejeti v nebeška bivališča.
TRI MALO POZNANA ČUDA
PQDZEMNA DRŽAVA
Letna tekma v Long Beach, Calif, ko se kosajo dijaki v vesljaških dirkah. Tekn^a se vrši med dijaki univerze v Wash'xrgtimi in dijaki Yale univeze. Dijaki iz Washington so zmagali.
KULTURNA PALMIRA RUJSKI ZID

^ čas starega Pisma nas ve-j danes točno po njihovih stopi-
mesto Garian, ki leži pokojno >v Libijski puščavi. Sredi finega brdja te
puščave se Jva starodavno mesto, ki se
»kri
iz davnine ohranilo v svoji J'fvotni obliki. Iz belih
morij kipi višina Garian;. de-viški lepoti. Oljčni gaji in pašniki spreminjajo sli-
«r
* .le kraj, kjer so se pred ti
pesce-
0 Pokrajine v čudovit prizor.
j.Cl leti zagrebli ljudje v zem>; °> in kjer njihovi potomci še
njah hodijo v vseh dejanjih in nehanjih. Garian je pač riaj-posebnejše mesto na svetu. Med tem ko se nudi zunaj prelepa pokrajina, kamor se nikdar ne zapraše oblaki samuma. za ljudska selišča, tičijo ljudje v podzemeljskih votlinah in pridejo na sončno luč !o takrat, ko morajo gojiti oljčne gaje in oskrbeti črede živine.
Neki. inozemski dopisnik je pred nedavnim obiskal ta kraj
VIHAR V PEŠČENI INDIJI
in posrečilo se mu je tudi — ogledati si podzemno mesto. Kar je tu videl., j!e podobno stari orientalski pravljici iz ti soč in ene noči. Iz podzemlja se dvigajo tu in tam rovi, ki dovajajo notranjščini sveži zrak in so hkrati edina vez z zunanjim svetom. Ti rovi so precej prostorni in segajo v globino petih nadstropij. Poročevalec pripoveduje, s kakim strahom je stopal v podzemlje in kako so se mu nato odkrivali skrivnosti predmeti drug za drugim. Podzemno dvorišče, kjer se otroci igrajo! Ob strani tega dvora vodijo ozke ulice k domovom psameznih prebivalcev. Črviva vrata so samo pri-slonjna na dverje, saj imajo le ta namen, da skrivajo notraj-nost radovednim očem. Glavni ulica pa se razteza skozi sredino mesta; od nje se cepijo ozke povprečnice na obe strani. In po teh ulicah vrvijo ljudje, pozdravljajo čudnega tujca plaho in nezaupno ali pa zakrivajo svoje obraze s paj-čolani. Tudi trg se širi na sredini. In vse uličice se stekajo vanj. Tu se pač ob vsaki uri zbirajo prebivalci podzemlja na razgovor.
Prebivalci Gariana so vsi Judje. Deset tisoč jih šteje podzemlje, od teh 7000 žena.
Dve sinagogi se prožita na kra-
ju mesta. Poročevalec je smel
v judovski tempel, kjer je strop posejan z zvedami, spodaj pa se vrstijo stare klopi, črvive in polomljene. Čudovito delo je iz palminega lesa izrezljana skrinja zaveze, ki je zastrta z dragocenim pregrinjalom.
Kakor je rabin pripovedoval, je mesto staro nad 2000 let. In v tem dolgem razdobju se je število prebivalstva ohranilo na isti višini. Od česa žive ti ljudje? Zunaj (na pokrovu mesta) se razprostirajo pašniki in črede živine. Tam rastejo oljčni gaji in njive so polne žit. S tem se hranijo skromni prebivalci podzemlja. So pa po svoji fiziognomiji tipični Judje, le koža jim je ternnor-java, kakršno imajo sosednji Arabci. Nimajo pa nikakih zvez z zunanjim svetom. Trgovske vezi s sosedi so za Gari-janee nepoznan pojm. Zaprti .40 pevsem vase, pa tudi vla-
iajo se med seboj le po prastarih zakonih. Sami si volijo sodnike iz svoje srede. Ti solijo potem skozi trinajst let. Prav za prav pa nimajo kaj soditi. Zakaj tatvin in vlomov ali celo umora ta svet ne pozna. Zatorej tudi nima zaporov. Tu žive ljudje v slogi in vdani so v svojo usodo. Morala pa je tu zelo stroga. Obče-valni jezik je hebrejski. Vendar razumejo posamezniki tudi arabsko in italijansko.
Svetovna vojna je pustila tu težke spomine. Sosednji Arabci so menili, da je prišla ura, ko smejo brez kazni obrniti orožje proti tujcem, Italijanom in Judom. Oblegali so torej tudi Garian, ki se jex moral končno kljub močnemu odporu vdati. Arabci so vdrli v notranjščino in plenili in rušili po nizkih kočicah vse kot vandali. Še danes se spozemne državice z grozo tistih dni, ko je tekla kri po ulicah in kočah. Danes nimajo Garijanci najmanjšega stika s svojimi ne-prijatelji. Pa tudi italijanske oblasti se dosti ne menijo za nje, saj so vsi ti čudaki revni in nikakor ne bi mogli plačati ;davkov.
*
Točno pred 30-imi leti se je odpravila angleška arheološka ekspedicija skozi muke-pohio sirsko puščavo na pal-mirske razvaline z namenom, da bi odkrila značaj in starost nekdanjega mesta, ki je živelo v razkošju in visoki kulturi. Tej ekspediciji je po nekaj letih sledila francoska, a sredi svetovnega požara je leta 1917 odjezdil nemški častnik Teodor Wiegand z orijentalsko armado na konjih in kamelah v starodavno Palmiro, ki leži sredi enolične pušče. Danes, po tridesetih letih izkopavanj in
vestnega študija, so nam ti arheologi ž dokaj razkrili sta ro kulturno mesto. To mesto je izredno dobro ohranjeno. Ceste, ki vodijo vanj, so okrašene z dvovrstnimi stebriči, med katerimi se pleto loki. Središče mesta tvori pač staro svetišče boga Baala, ki zavzema ogromno prostore. Kvadratne dvorišče prehaja v sredini v orjaški kotel, v katerem so se verniki pred vstopom v tempel okopali in se tako očistili. Tempei sam, kakor tudi vse hiše po mestu so po v.ečini mešanica orijentalskega z gr ško-rimskim slogom, kar vsekakor preseneča. Prednost ima grški slog. Edino, kar je tipično orijentalsko, je vhod v tempel, ki vodi z vzhodne stra ni Bogati trgovci so si gradili palače, ki so se šopirile v razkošnem komfortu! Grški stebri so jih krasili; tudi trg, ki je bil omejen od marmornih stebrov, je bil grški, prav tako gledališče z rimskim odrom in orkestrom. Statue .zaslužnih mož so se po vsem mestu vrstile.
Glavni vir za spoznavanje kulture, običajev, nošnje, verstva itd., so pa kajpada le grobovi. Mrtvece so Palmirci polagali v mavzoleje; bogati re-lijevi so bili njihova poslednja počivališča. Ti relijevi so danes domala vsi izkopani in kažejo izredno visoko kulturno starih Palmirov. Oblačila in lasje — vse po rimski modi, dočim so obrazi in geste — orijentalski. Danes so seveda vsi grobovi izropani, slike in kipi pa 1'omajo po vsem svetu in pričajo, o visoki kulturi in bogastvu tega naroda.
V notranjščini svetiščnega okraja stanujejo danes Arabci v veliki revščini. Kako majhne so te luknje v primeri z veli-
čino preieiuosu, ki ju uujs.ii- i vajo razvaline ! Nobene zveze j nimajo ti ljudje s preteklim svetom. Zdi se, da bo francoska mandatska vlada izgnala te revne arabske dražile zgodovinskega področja, da bodo arheologi tem temeljiteje preiskali prastaro svetišče. *
Veliko čudo so odkrili pred kratkim v Peruju. Letalci, ki so se spustili čez Kordiljere, so odkrili tu mnogo podolžnih dolin, ki so bile dolej povsem nepoznane. Posnetki z letal pa so pokazali še čudovite zidove, ki se že tisočletja prožijo z gorovja proti obali. Gre oči vidno za enako obzidje kakor je stari kitajski zid. Številni gozdovi pokrivajo vso to pokrajino. Zidovi so približi.io krajino. Zidovi so nad 20 čevljev visoki in skoro toliko široki. Ta najdba je tem bolj zanimiva, ker o njej ne govori nobega zgodovina. Tudi španski osvojevalci niso ničesar poročali o kakih tr-dnjavskih zidinah. Zdi se, da so junaški Chimus, ki so sto-lovali v Peruju pred Inko, postavili te orjake proti vpadom sovražnih Inkov, ki so pogo stokrat naskakovali deželo, končno pa jim je le morala podleči država Chimov. Zidovi je niso branili. In vendar: stoletja so Evropci prihajali v Peru in odhajali pa niso našli nikakega sledu o tem grandi-oznem delu.
ŠIROM JUGOSLAVIJE
Požar
iz Gaberja pri Celju se je peljala s kolesom v Šmarjeto. Skoro v Šmarjeti je privozil proti njej voznik in sta se začela drug drugemu izogibati. Izogibala sta se toliko časa, da je Šlugova prišla pod konje in voz, ki je šel čez njo in jo močno poškodoval.
-o-
Gorelo je
Iz Gori j poročajo, da je pred kratkim napravil ogenj v industrijskem podejtu "Vint-gar" veliko škode. Gasilci so le s težavo obvarovali sosednja poslopja, da se niso vžgala.
50 let službe
Ped kratkim je praznoval v Ljubljani 50 letnico uradniške službe Josip Puchinger, višji uradnik Hranilnice dravske banovine, prej Kranjske hranilnice.
-o-
Nesreča v gozdu
V gozdu za Betanovo, tako poročajo iz Maribora, so podirali drevje. Med njimi je bil tudi 72 letni posestnik Aleksander Obreht iz Spod. Radva-nja. Pri podiranju velikega drevesa, se je pri padcu izru-valo iz zemlje nekaj debelih korenin, katerih ena je Obreh-ta tako hudo oplazila, da je nezavesten padel po tleh in umrl.
-o-
Huda nesreča
Na cesti Dravograd-Muta je vozil hlapec gostilničarja Janeža iz Sp. Gortine s parom konj les na postajo. Konja sta se spla-
V Prepoljah na Štajerskem šila nekega avtomobila in hlapec, so zgorela štiri gospodarska |ki ;le hodil ob stranU> -l'e P" tem
poslopja posestnikom Gojčiču. Pulku, Dobniku in Gregorovu. Zločinec je podtaknil ogenj pri Gregorovih. Ljudje so komaj rešili živino iz gorečih hlevov in najpotrebnejše iz gorečih hiš.
Divja žival
Razdivjan bik je pred kratkim napadel 25-letnega hlapca Ivana Slamiča iz Ranče in ga podrl na tla s tako silo, da si je hlapec zlomil roko in dobil še druge notranje poškodbe.
-o-
Ponesrečil ae je
V Cešnjkah pri Moravčah se je ponesrečil 48 letni zasebnik Franc Požir, ko je padel z voza.
kaže, kako silni vihar dviga cele oblake peska in prahu v okolici mesta Khar-Indija. V teh okolicah imajo poslopja vrlo nizka, iz vzroka pred varnosti pred viharji.
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesccu ob l. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
prišel pod sprednji del voza in obvisel med kolesi. Hudo poškodovanega so spravili v bolnico.
-o-
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Čeme.
Nesreča na cesti
Cevljarjeva žena Anica Slir-
Pozor potniki
in posetniki svetovne razstave in drugi rojaki v Chicagi in okolici! Sporočam, da imam na raznolago vsak čas čiste hotelske sobe s kopalnicami in vsemi udobnostmi po zmerni ceni.
Domača kuhinja preskrbuje goste z okusnimi jedili.
RUDOLF ŠROIF
HOTEL IN SLOVENSKA GOSTILNA
SVEŽE PIVO VEDNO NA ČEPU.
2047 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 5512.
I
Naznanilo in zahvala.
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da smo izgubili našega ljubljenega moža. očeta in brata
Martina Konda
ki je živel na 206 Jackson Str. Umrl je nagle smrti, zadela ga je srčna kap. dne 10. julija, deset minut pred 7. uro zvečer. Pokojni je bil star 67 let in bil eden izmed pijonirjev slovenske naselbine v Jolietu. Rojen je bil v vasi Gradnik, fara Semič v Beli Krajini. V Ameriko ie prišel leta 1884.
V Jolietu si je ustanovil svoj dom in si izbral za družico svojega življenja Uršulo Šimanje iz vasi Osojnik, fara Semič. V zakonu sta se jima rodila dva sina, Frank in Martin.
Pokojni je bil mož mirnega značaja, skrben oče svoji družini, in dober faran Cerkve sv. Jožefa. Spadal je k dr. Vitezov sv. Jurija KSKJ., k dr. sv. Martina, Western Catholic Union in k dr. Sv. Družine. Vsa tri društva so se korporativno udeležila pogrebne sv. maše, katero je daroval za pokojnikovo dušo č. g. župnik Rev. J. Plevnik dne 12. julija. Po končani sv. maši so ga so-bratje, sosedje, prijatelji in sorodniki spremili do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa.
Prisrčno zahvalo izrekamo č. g. župniku J. Plevniku, za darovano peto sv. mašo za pokoj duše pokojnega in za cerkvene obrede, kakor tudi da so spremili pokojnega na pokopališče. Enako hvala lepa tudi č. g. Rev. J. Hitti, ki so prihiteli h pokojniku in nu podelili sv. poslednje olje. Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Težak Jenko. — Potem se zahvaljujemo našemu stricu :n njegovi soprogi, ki so prišli iz daljnega Kansasa in se udeležili rogreba. Iz srca se tudi zahvalimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, bližnjim in daljnim, ki so prišli pokojnika kropit, kc je ležal na mrtvaškem odru, tem ki so darovali za sv. maše 'n za vence in ki so se udeležili sv. maše in pokojnika spremili do hladnega kroba na pokopališče sv. Jožefa.
Ti pa ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in sveti ti naj večna luč.
Žalujoči ostali:	_
URŠULA, soproga; FRANK in MARTIN, sinovi; MATIJA, brat.
Joliet, 111., IS. julija 1933.
7 dni do JUGOSLAVIJE
ž; najhitrejšimi parniki na svetu
BREMEN • EUROPA
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči zelo udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. — Ali potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS.
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
■■M— 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL.hmb
Društvo 'SV. JERONIMA'
TEDENSKI KOLEDAR.
31. Pondeljek — Sv. Ignacij Lojola.
1.	Torek — Sv. Petra Vezi.
2.	Sreda. — Marija Angelska.
3.	četrtek. — Najdenje sv. Štefana.
4.	Petek. — Sv. Dominik.
5.	Sobota — Marija Snežna.
6.	Nedelja. — Spremenjen]« Gospodovo.
-n---
amerikanski slovenec
Torelc, 25. julija 1933
Širite amer. slovencaiSirite amer. slovencai
Izpod Golice
RAZNE KNJIGE
ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec:
VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE
BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in
imenitnejše godove celega leta ...............-...................$2.00
BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 W DEKLETOM. 1. zvezek. Krščansko življenje. Dr. A.
B. Jeglič .......................................................-................... 45c
JAGNJE BOŽJE. ]2 govorov o daritvi sv. maše. Dr.
M. Opeka ...............................................-.......................- 60c
JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspiel^r................ 95c
JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe................ 30c
rt KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe........ 95c
KATHEZE ZA PRVENCE ............................................ 35c
I KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin
kongres v Ljubljani 1. 1924 ........................................$1.75
KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del
meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ................ 75c
KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele ................................................................$1.00
KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE .......................... 35c
KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F.
Kosec .................................................................................. 75c
LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Meško........ 75c
LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c
V	MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25
MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B.
Jeglič ................................................................................. 45c
MESTO NA GORI. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka ...............................................................-......................$1.25
MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ................................ 75c
v	O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv.
očeta Pija XI................................................................. 35c
OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje ..................................................................................... 60c
OD BLAGOSLOVIL .......................................................... 75c
O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr.
A	Mih. Opeka .................:................................................... 60c
PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere ............................ 25c
PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart Slomšeka.................... 25c
PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor
mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c
PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO-
NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež.............................. 25c
POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za
družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c
PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM .............................................................................. 60c
PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve
celega 1. 1. del ..................................................................$1.00
PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$1.00
PRILIKE PATRA BONA VENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c
v	PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski
Goffine. Msgr. Val. Podgorc ........................................$1.50
SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO.
Nje življenjepis ................................................................ 50c
SIRAHOVE BUKVE ........................................................$1.00
SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00
SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c
SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga.
Vsaka po ............................................................................ 50c
SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške-
ga ..........................................................................i............... 15c
SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c
I UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis......$1.00
VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c
VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Marijine družbe ........................................................................ 75c
IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c
Opeka ..................................................................................$1.00
VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del.
Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00
Fino vezane v usnje, vsak del po ............................$7.50
ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c
A ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija
Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2.50
PESMI IN POEZIJE
BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada.
Ivan Šašelj. 1. in 2. del. Vsak del po ........................ 75c
BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA.
Dr. Jos. Lovrenčič ........................................................ 50c
CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O.
S. Ur s................................................................................$1.00
A ČRNA GORA. Pripovedna pesem ................................... 25c
I GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič .................... 40c
GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II. Pe-
troviča-Njeguša ................................................................ 50c
HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. —
XII spev. Vsak ............................................................... 50c
IZBRANE PESMI. Ant. Funtek ..........................______ 50c
I IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs.................$1.00
JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c
JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00
KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Ševčenka.......................$1.00
KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur-
kuš ............................................................................... 25c
KITICA MOJIH. B. Maister ............................................ 75c
PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c
VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M.
PESMI. Jos. Cimperman ......................................... 75c
PESMI. J. T. Turkuš ....................................................................................25c
PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Doiinar.. 50c
POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ................... 65c
POEZIJE. Frank Levstik ......................................... $1.00
POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ........................................ 75c
IV. del .....-..........................................................................$1.00
POEZIJE, Zamejski ..........................................50c
PSALMI. Iv. Vesel ............................................................' 7SC
RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ................. ' 50c
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c
SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved..... . 50e
A SLUTNJE. Iv. Albrecht ................35c
STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar)"..............40c
ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ............75c
VALENTIN VODNIK, svojemu narodu .......... _ "" 15c
ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ................................ 50c
ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c
i	RAZNE KNJIGE
KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923............. $1.00
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921 20c
LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c
NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana
s slikami ............................................................................$2.00
0	Brez slik ...........................................................................$1.00
MALA SANJSKA KNJIGA ........................................45c
III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI i. 1906 35c
ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem .............................................................................$1.25
X ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva.
F. Magister ...li..................................................................$2.00
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
®	.......... »■	............ ■ ....... wmmmmmmm■
SLAVKO SAVINSEK,
Povest z gorenjskih planin
Anže in Mohor, ki sta se najprej umaknila na koroško stran, sta pritekla v roke ravno obema stražnikoma, ki sta priskočila na strel od suhega prelaza sem, videla skočiti tihotapca čez rob in sta planila nanju. Med tem ko sta oba zgrabila Mohorja in ga kljub besnemu odporu podrla na tla ter zvezala, čeprav so se vsi trije precej globoko dol kotalili, se je Anže vrgel nazaj proti robu, kjer mu je hotel prestreči pot financar. Zato je planil Anže, ne videč drugega izhoda, kar na slepo po strmini navzdol ter opazil financarja Stanka in Ivana, ki je ravno nameril puško proti Matevžu. Ozrl se^je v ono stran. Divja groza za Matevža ga je obšla, zato se je brez premisleka vrgel v financarja, ki je med tem sprožil. S trenutnim pogledom je sledil Anže smeri puške in videl, kako je o-mahnil Matevž z razprostrtima rokama zviška nazaj. Vse je bilo v trenutku; prvi financar je zgrmelna tla, ko je Anže butil vanj, drugega je zgrabil za vrat; toda ta se je ko mačka okrenil, zvrnila sta se na tla in se kotalila po strmini navzdol. Drug drugega sta grabila med padcem za vrat, se davila in suvala, ali nista se mogla ustaviti. Priletela sta z vso silo ob skalo, da sta oba za hip popustila. Ali koj sta se še huje sprijela, in kdo ve, kako bi se godilo Ivanu, da mu ni pritekel Stane na pomoč ter z udarcem po glami omamil Anžeta toliko, da sta ga mogla z vezati.
Medtem je kričal tovariš na vrhu, naj pride kdo na pomoč ranjenemu stražniku. Od koče doli sta hitela dva; tudi Ivan, ki je pustil Stanka pri Anžetu, je hotel proti vrhu. Stražniku je lila iz prsi kri v curku, ko mu je tovariš izdrl nož, ki je tičal v mesu do ročaja. Za silo so ga obvezali, med tem so prihiteli še tudi nemški stražniki, dva sta stekla v kočo po nosilnico in ker se jima je videla rana smrtno nevarn, sta ostala dva pri ranjencu, dokler se nista vrnila tovariša z nosilnico, ki so nanjo položili težko ranjenega in ga previdno odnesli v dolino.
Ivan si je pri padcu izpahnil nogo in močno mu je otekala. Rad bi bil šel pogledat, kaj je z Matevžem in onim drugim, pa ni mogel. Povedal je ostalim, da je ustrelil enega, ki je padel vznak čez rob, pa tudi drugega najbrže ranil ker se ni puška več oglasila. Poslal jih je, naj gredo gledat za njima. Šli so štirje; dva slovenska in dva nemška stražnika. Drugega je poslal Ivan k Stanku, ki je že predramil Anžeta in oba sta gnala zvezanega proti spodnji koči. Čez vrh sta prilezla ona dva, ki sta ujela Mohorja in sta ga tudi zvezanega peljala proti spodnji koči. Za njimi je šel Ivan opiraje se na puško in preklinjal bolečino v nogi ter ponesrečeni napad. V srcu pa mu je gorela nada, da je ustrelil Matevža do mrtvega.
Oni štirje, ki so šli iskat Matevža in Tilna, so dolgo stikali za sledovi, so naposled našli na koroški strani mlako krvi, ki se je svetila v nočni svetlobi, pa tudi videli gazi, ki sta ju u-trla težka nahrbtnika. Nekaj časa so ugibali semtertja, lazili okrog skal, se sklanjali za grmovje, pa se naposled zedinili v mnenju, da se je težko zadeti zvalil po strmini v globel in se ustavil morda globoko doli nekje; oni drugi pa mu je sledil. Prevarila jih je ukana Tilnova z nahrbtnikoma. Zato sta oba Nemca odšla .v smeri gazi navzdol oba Slovenca pa sta se vrnila čez rob in odšla v Spodnjo kočo za tovariši.
(Dalje prih.)
Nakrat Matevž obstoji, poprime z roko Tilna ter mu pokaže proti robu tja čez hrastniški prelaz. Zdi se mu, kakor bi bila stopila postava na rob in pogledala v globel. Tudi Tilnu se je videlo enako, zato se oba prituhneta v tla. Njima sledita Anže in Mohor; vsi štirje poslušajo in sapo pridržujejo. Vendar ni ničesar slišati, ničesar videti. Znova se dvignejo dalje, Tilen vodi še bolj proti vrhu Kočne. Tiho, tiho se bližajo robu, Tilen ga prvi doseže. Leže v travo, poleg njega Matevž, in se potegne z glavo čez rob. Oba sta skrita čez skalo; nikogar ni videli. Tilen se umakne nazaj in pokaže z roko Anžetu in Mohorju naj zavijeta na desno, da prideta tam do roba in poskušata priti čez. Res kreneta oba tja, med tem se pa splazita Tilen in Matež čez na drugo stran in ležeta na trebuh. Ne vidita pa, kako ležeta ona dva čez, oči morejo doseči le gornji del proti koči, ker leži mal hribec pred njima, ki jima ovira razgled. Zato ne vidita, da sta Anže in Mohor že prišla na rob in se povlekla čez. Tudi ne opazita, da sta dobrih dvajset korakov pred hrbi-cem v travi dva financarja namerila puški proti Anžetu in Mohorju ter da se druga dva bližata hrastniškemu prelazu. Komaj pa sta Anže in Mohor čez rob, šineta financarja kvišku; glasen "stoj!" prereže nočno tišino in strel udari
v zrak, za njim še eden.
Tilen in Matevž planeta pokonci ter stečeta na rob hribca. Vidita, kako stečeta financarja za Anžetom in Mohorjem, ki sta se vrgla nazaj na rob. Kot bi trenil, odloži Tilen tovor, pa se vrže ko ris na oba financarja v velikih skokih doseže najbližjega, ki se je, začuvši divje korake za seboj, ozrl, in preden more obrniti telo in puško seže Tilen z roko po njej mu jo z enim sunkom iztrga z levo roko, z desno pa bliskoma izvleče iz žepa nož in ga do ročaja potisne financar ju v prsa. Financar krikne, tovariš se ozre in v naročje mu omahne ranjeni. Tilen odskoči, se ritensko umakne nazaj, ko pridrvi do njega Matevž in mu pokaže na levo, v nižino, od koder tečeta dva stražnika proti robu. Tilen nameri puško tja in ustreli. Financarja po-čeneta v travo, ustrelita in strel udari ravno pred Tilna v zemljo.
Matevž se ozre proti koči in vidi, da od tam hitita tudi dva proti njim, pa jo naenkrat udarita čez rob na koroško stran. Izza roba se požene Anže na to plat in steče proti Tilnu in Matevžu, ko ga opazi financar, ki je ob ranjenem tovarišu in ustreli, pa steče za bežečim. Matevž in Tilen šineta pokonci, da vidita, kam se vrže Anže ko poči nov strel proti njima, ki zbije Tilnu puško iz roke. V tem poči znova in čez Tilna se zvrne vznak Matevž z glasnim krikom ter se zvali v travo. In še Vidi v hipu Tilen, kako plane Anže nad oba financarja, podre prvega, drugega pa grabi za puško in oba se zvalita po strmini navzdol. Bliskoma se obrne Tilen, plane k Matevžu, ki leži nezavesten, mu odtrga srajco, ki je vsa krvava ter mu ruto, ki mu gleda iz malhe, položi na rano. Nato za trenutek pomisli skoči k nahrbtnikoma, zgrabi ju in v velikem zamahu zaluči v globel na koroško stran, kjer se valita dolgo časa po strmini globoko dol, vrže puško čez ramo, oblizne ranjeni prst na roki, pa se skloni k Matevžu. Sliši: še diha ranjeni. Z močnima rokama ga objame, vzame v naročje kot otroka, pa zavije ž njim okrog vrha Kočne in zgine v grmovje na koroški strani.
Gotovo je, da kometi ne bodo uničili naše zemlje. Vsekakor pa imajo plinski delci ko-metovih repov znaten vpliv na magneto-električni položaj naše zemlje.
-o-
sto let brzojava
Letos bi lahko slavili stoletnico, odkar se je pojavil prvi brzojav v obliki, kakor ga razumemo danes. V široki javnosti velja ameriški slikal' Samuel Finley Morse za iz* umitelja te velevažne priprave, ki je morda bolj nego vsaka druga moderna tehnična pridobitev z revolucionirala naše življenje in odpravila razdalje med ljudstvi in deželami-V resnici je Morse samo zelo izblojšal brzojavni postopek in mu otvori pot v široki svet. Prava izumitelja elektromag-netskega brzojava sta namreč bila slavni matematik Kar' Friedrich Gauss in Wilhelrt1 Eduard Weben, profsor v Got-tingenu.
Že dolgo pred njima so bili ljudje, ki so skušali izkoristiti električni tok za oddajo sporočil. Med njimi je bil n-pr. anatom pravo lja dejstvu da električni tok razkraja vodo v vodik in kisik. V posodo, ki je bila napolnjena z vodo, jo molelo 27 žic abecede, piko i" vejico. Na oddajnku je bilP treba pritisniti samo na stikalo, ki je vklučilo električni tok v ustrezajoči žici, a na konci' te žice se je v sprejemniki' sprožil mehurček. Po mehiyrc-kih, ki so odgovarjali določen' črki, je bilo lahko zapisati sporočeni stavek. Aparatura je delovala celo na razdaljo 81/> m'' lje, a je imela seveda polno ne-dostatkov, ki so povzročiJL ni mogla prodreti. Pred vsem je zahtevala od postaje do postaje najmanj 27 žic.
Gauss in Weben sta pr\'a uporabla elektromagnetski tofc za brzojavne namene. Nji' ju prva telegrafska proga tem principu je vezala fizikalni zavod in zvezdarno v Gott-ingenu na razdaljo še ne četrt milje, imela je samo eno žico in vso pripravo za hipno spremembo smeri električnega toka. Učenjaka sta si z njeno P0' močjo prav lahko sporočala posamezne besede ali preproste stavke. Seveda pa je bil° treba še dolgega dela, da se ie iz te prvotne oblike elektro' magnetskega brzojava razvi' moderni brzojav.
SLEPCI BODO ŠOFERJI
V Haagu je na bulvaru Sceve-nigue profesor Langsner napravil zanimiv poizkus. Hotel je dokazati, da se upa voditi avtomO' bil po tej ulici z zaprtimi očmi-S pomočjo telepatije se bo dal voditi po drugih spremljevalci v avtomobilu. Poizkus se je izvršil pred posebnim odborom-Prisostvovalo mu je seveda vse polno fotografov in časnikarje^-Navedenemu šoferju so zvezalj oči s krepko ruto. Ob njegov' strani je stal en zdravnik, drugi strani pa dva novinar j Profesor Langsner se je spusti' z avtomobilom v dir. Vozil je z brzino 70 km. Občinstvo je bil° prepričano, da je katastrofa ne" izogibna. Toda prof. Langsner je dokazal nasprotno. Vsakrat, se je avtomobil že skoro pribl'' žal kakemu svetilniku ali dr* vesu in so bili tudi potniki Prf pričani, da jim je odbila zadnja ura, je profesor zakrmil avtornO' bil stran in se izognil nesreči-Vrniti se je hotel skozi najpr°' metnejši del mesta, toda polic1' ja mu tega ni pustila, ker se Je bala, da bi se ne zgodila kaka ne' sreča. Zato se je Langsner vrn1 po bulvarju nazaj. Komisija morala ugotoviti, da je ^■ Langsner ves čas zavezame °c in da je vsaka sleparija izključena.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
TISKARNA
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najztnernejsih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski
Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
■ Btrffn f
jo TEM IN ONEM
nekaj o kometih
Komete imenujemo nebesno telesa, katera krožijo v presledkih več let krog solnca ii: jih vidimo na zfemlji po vet tednov. Kometi so obdani od svetle megle, ki večkrat naravnost žari in napravlja nebesno telo kot izredno prika zen.
V starih časih so poznal: 500 raznih kometov, katere sc opazovali v gotovih presledkih. Danes, ko imamo zvez dame in najboljše daljnigle-de, se je število kometov znatno povečalo. Zadnji komet, k je bil viden s prostim očesom je bil Halleyev kimet, ki se jf prikazal leta 1910. Ta bleščeča nebesna prikazen se vračž vsakih 76 let in bo zopet vidns leta 1986.
Kometska posebnost je ta kizvani Biela-komet, ki se jc najbolj približeval zemlji, se vračal vsakih 6% leta, a so g£ opazovali slednjič leta 1852 od tedaj je nekam izginil.
Biela komet je tekel let? 1832 trikrat bližje zemlji ne go mesec. Ljudje so bili teda. upravičeno v strahu, da bo ko met zadel ob zemljo in bo pri šlo di groznih nesreč. Strah s< je izkazal kot neupravičen, z ko se je prikazal komet lets 1845, je bil popolnoma spreme njen. Plaval je krog solnca \ dveh ločenih delih, so ga šc videli tako zadnjič leta 1852.
Akoraivno so kometi nedolžne nebesne prikazni, so bil skozi stoletja največji straV človeštva. Da, niti danes ni to zadevna prazna vera izginila Pretežna večina ljudi vidi a pojavu kometa napoved veli kih nezgod. Zopet drugi sc mnenja, da vsebuje kometo\ svetlobni rep strupene pline, k bi lahko iz bližine uničili zemljo. Doslej so se izkazala ko-metna strašila kot ničeva.
Posebnost kometa je, da iz-hlapeva na potu krog solnca plinaste pare, ki tvorijo raz svetljen rep. Dolžina kometo-vega repa je večkrat prav znatna. So celo kometi, ki ima jo po več repov. Komet od lets 1744 je imel 6 repov, oni oč leta 1704 sedem. Doslej opa zovana največja dolžina kome-tovega repa je znašala 25C milijonov milj.
Kitajski zvezdogledni zapi ski omenja jo komet, ki je za temnil v noči s svojim reporr vse zvezde in spreminjal naj bolj temne noči v svetle dneve. Leta 43 pred Kristusom se je prikazal komet, ki je bil do bro viden -v sredi poldneva ir ki je zatemnil svetlobo solnca Leta 60 po Kri. so videli komet v časih strahovlade rimskega cesarja Nerona, ki je zatemnil žarke vzhajajočega solnca. Leta 1618 so gledali velik komet, kojega konec svetlobnega repa se še ni pokazal na vzhodu, ko je bilo glavne žarišče do polovice nebesnega svoda. Prikazen tega repa je bila strašnejša radi tega, kei se je prikazoval kot ogromna pahljača.
Glava kometa, ki se je pripeljal na nebo leta 1811, je merila v premeru najmanj 800.000 milj, je bil torej 80 krat večji nego premer naše zemlje. Telesna vsebina tega kometa, računano brez repa, je bila tisočkrat večja nego vsebina naše zemlje.
Dolžina repa kometa iz leta 1843 je znašala 250 milijonov milj.
Donatov komet je svetil leta 1858 celih 39 tednov na nebu.
Čas prikazovanja danes znanih kometov še ni znan. So kometi, ki rabijo po več sto let, predno napravijo enkratno pot krog solnca. Zgoraj omenjeni Donatov komet rabi, da preleti enkrat okrog solnca, 2500 let.
Amerikanski Slovenec