Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Urednšivo: Kopitarjeva ul. it. 6/JII Telefon št. 2 050, inierurban 2050 KoKopisl se ne vračajo Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprefem a Ust v upravi, naročnina 4 D n. nu dom in po pošti dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. /nserall po dogovoru llprava: Miklošičeva c. 5 (pavllfon) Poštni ček. račun. Cfublfana 15.179 Telefon štev. 3030 Poskus atentata na Pribičeviča ? Zagreb, 5. maja. (Tel. >Slov. L.«) Nocoj po 1 po polnoči, ko se je vračal iz restavracije mestne kleti Svetozar Pribičevič, je našel v svojem stanovanju v hotelu 'Esplanadec ne- kega neznanca, ki je na neznan način prišel v njegovo stanovanje. Pribičevič je takoj alarmiral policijo, ki je brž prišla in neznanca aretirala. Pri njem je našla revolver. Policija drži r.eznančevo ime v tajnosti. Nekateri menijo, da gre za političen atentat, ki je pa k sreči spodletel. Vsak mesec 99 Pred procesom proti P. Racicu Velikansko zanimanje za proces - Proces bo traal dva tedna -Puniša Račic ni odklonil nobenega zagovornika - Med zagovorniki so srbski, hrvatski in slovenski odvetnifti Belgrad, 5. maja. (Tel. >Slov. L.«) V Belgradu, kakor v vsej državi vlada za proccs proti Puniši Kafifu. Jovanoviču-Luni in Tomi Po-poviču, ki se bo pričel čez tri tedne, največje zanimanje. Priče so dobile vabila za razpravo. Med pričami so bivši ministri, bivši narodni poslanci, skupščinski uradniki in časnikarji. Za ta proces je pripravljen ogromen materijah Računa se, da bo trajala razprava 10 do 12 dni. Posamezni zagovorniki obtožencev pripravljajo že dolgo časa obrambne govore. Ker nimajo med seboj mnogo stika, ne skupne organizacije, bo imel vsak zagovornik zase obrambni govor. Njih govori bodo trajali več dni. Nekateri govori bodo predstavljali cele študije. Radi tega bo ta proces posebno in-teresanten tudi s pravnih vidikov. Med zagovorniki so srbski, hrvatski in slovenski odvetniki. Od zasebnih tožiteljev ne bo nihče prisostvoval procesu osebno, ampak le po prav- nih zastopnikih. Kje bo proces, še ni določeno. Verjetno je. da se bo vršil v dvorani sodišča I. stopnje v Knez Mihajlovi ulici. Vest, da bi bil, kakor so poročali nekateri listi, Puniša Račič odklonil nekatere zagovornike, se ne potrjuje, pač pa je verjetno, da bodo nekateri odstopili, ker je 150, kolikor se jih je prijavilo, vendarle nekoliko visoka številka. Konec nemirov v Berlinu Berlin, 5 maja. (Tel. Slov. listu) Noč od sobote na nedeljo je bila v Berlinu in tudi v delavskih okrajih Weeding in Neukoln v splošnem popolnoma mirna. Vendar je policija v nočnih urah aretirala skupno 59 oseb, v glavnem radi kršitve strogih izjemnih predpisov. Ob 3. zjutraj je policija umaknila del oklopnih avtomobilov, ob dnevnem svitu pa je odstranjevala barikade za prosti promet cestne železnice. Zjutraj se je tudi dovolilo prebivalcem v zasedenih okrajih, da so se po legitimaciji smeli vračati v svoja stanovanja. Slika v prvih jutranjih urah jc bila ta, da se je opažalo na ulicah posamezne ponočnjake, ki so se vračali domov. Nobenih znakov za kak nemir ni bilo opažati in tudi policija se je umaknila in pustila na ulicah samo posamezne straže, ki pa ostro opazujejo jutranji promet. V severnih, delavskih okrajih vlada popoln mir. Komunisti so skušali včeraj izzvati nemire tudi v Munchenu. Ko je hotela policija razpršiti komuniste na nekem zborovanju, so se komunisti uprli in obmetavali policijo s kamenjem. Neuspeh komunistov v Munchenu | Policiji pa se je le posrečilo demonstrante raz-| pršiti z gumijevkami in jih je več aretirala. I Berlin, 5. maja. (Tel. Slov. listu.) O tragični I smrti avstralskega časnikarja Mackaya pri nemirih v Berlinu v petek, poroča neki policijski uradnik sledeč: Kratko časa pred smrtjo jc po- licijski uradnik stal v bližini časnikarja, katerega je pozval neki drugi policijski uradnik, naj dvigne roke. Časnikar jc takoj sledil pozivu, dvignil pa jc samo eno roko, dočim je levico nehote stegnil pred sebe, kar pa jc dotični stražnik napačno razumel in ga ustrelil. Moskva organizirata berlinske nemire Berlin, 5. maja. (Tel. >Slov. L.c) Berlinska policija je z vso paro na delu, da popolnoma dožene krivce prvomajniških nemirov in da tudi docela razsvetli ozadje vsega revolucionarnega gibanja. Vse kaž.e, da je bil eden glavnih voditeljev majskih nemirov v Neu-kollnu aretirani sovjetski državljan, ki je živel v Berlinu brez vsakega dovoljenja oblasti. Po mnenju nekaterih je ta Rus član sovjetske Čeke, oz. G. P. U. ter je imel znatne denarne vire na razpolago. Na vsak način je ugotovljeno, da je dala Moskva za pripravo nemirov znatna denarna sredstva. Značilna je tudi istočasnost oficielne agitacije Moskve proti nemški državni obliki s komunistično propagando v Nemčiji. Če ho preiskava prinesla v tej smeri jasne dokaze, potem je računati s tem, da ne bo nemški veleposlanik v Moskvi nastopil samo proti smešenju nemške vlade, temveč tudi proti vmešavanju sovjetov v notranje zadeve Nemčije. Pred želez• stavko v Nemčiji bo dal Slovenski list" enemu svojih naročnikov 500 Din če je plačal naročnino vsaj do 1. avgusta 1929 in če prejme številko z dne 13. maja s posebnim znakom. — Ta znak bo obstojal v štampiljki lista ter podpisoma urednika in upravnika lista. ★ Poravnajte hitro naročnino do 1. avgusta, da tudi vas lahko obišče sreča! Belgrad praznuje Veliko noč Belgrad. 5. maja. (Tel. Slov. L.«) Belgrad praznuje velikonočno nedeljo. V saborni cerkvi so se vršili velikonočni obredi, ki so so pričeli ob pol 3 zjutraj in sicer s procesijo okrog cerkve. Jutri praznuje Belgrad Jurjevo. Ves Belgrad in večina vojske se bo podal na Topčider, kjer bo ves dan velika veselica. Tramvaj vozi nocoj vso noč. Konkordalska pogajanja se pridno v kratkem Belgrad, 5. maja. Iz poučenih krogov se bodo takoj [K> pravoslavnih velikonočnih praznikih pričela pogajanja za sklenitev konkor-data. Po vsej verjetnosti bodo pogajanja vsled i zelo obsežnega materiala trajala daljši čas. j Najprej pa se bodo pričela preliminarna po-| gajanja, ki se bodo vodila direktno med Vatikanom in našo vlado preko našega vatikanskega poslanika Simiča in nuncija msgr. Pele-giinettija. Računa se, da bodo imela pogajanja uspeh, ker je na obeh straneh dobra volja. Pokrajinski pro t etni oddelki se odpravijo Berlin, 5. maja. (Tel. »Slov. L.«) Postala je nevarnost, da se začne v Nemčiji stavka železničarjev radi sklepa, ki je bil danes sprejet na seji predsedništva in sosveta enotne zveze nemških železničarjev v Leipzigu. Na tej seji je bil namreč sprejet sledeči sklep: Spričo velike stiske železniških delavccv je neobhodno potrebno, da se zboljšajo mezde ! delavcev. Konfcrenca obžaluje, da so bili vsi napori, doseči uspeh mirnim potom, dosodaj brezuspešni. Predsedništvo in sosvet se povsem zavedata svoje odgovornosti nasproti delavcem in narodu. Glavna uprava nemške železničarske družbe pa dosedaj ni pokazala tega čuta za odgovornost. Z ostro odklonitvijo skromnih zahtev železničarjev je nena- i vadilo poostrila položaj in naravnost provoci- ! rala delavce. Predsedništvo je pooblaščeno, da v sporazumu z ostalimi udeleženimi organizacijami proklamira stavko, ker so vsi poskusi za sporazum ostali brezuspešni. Novi protiverski zakon v sovjetski Rusiji Moskva, začetkom maja. (Ani.) Predsedstvo osrednjega izvršilnega odbora sovjetske unije je sklenilo nov zakon o verskih družbah, s katerim so že itak silno omejene pravice cerkvenih občin še bolj zmanjšane. Po novem zakonu ne smejo verske družbe razvijali nobenega gospodarskega ali kulturnega delovanja, če ni to neposredni čisto v službi naboženskih potreb sovjetskih državljanov. Tako smejo v bodoče sovjetski državljani podpirati svoja župnišča samo z denarjem, dočim so smeli dosedaj revni župljani staviti cerkvi na razpolago svojo delovno silo. Noben župnik in noben duhovnik pa ne sme imeti niti najmanjšega vrta, ker vsak vrt sc smatra kot gospodarsko podjetje. Ravno tako je najstrožje prepovedano vsako organiziranje obrtnih podjetij pri cerkvi. Niti artjeli (zadruge), ki bi samo del svojih dohodkov odstopile cerkvi, niso dovoljene. S temi omejitvami so težko prizadete vse cerkvene občine, ki so mogle obstojati le na ta način, da so v nad vse skromnem obsegu delovale tudi na gospodarskem polju. Če bi sedaj cerkvene občine skušale s petjem cerkvenih zborov ali javnimi predavanji o verskih vprašanjih izven cerkve priti do najbolj skromnih dohodkov, pomeni to strahotno kršitev zakona. Nastopi cerkvenih zborov so kulturno delovanje in ker bi se obenem pobirala najnižja in čeprav prostovoljna vstopnina, bi sovjetske oblasti obsodile take nastope kot na : profite proračunjena podjetja. Ali novi sovjetski verski, točno protiverski zakon ima še težje določbe. Na podlagi novih določil o zaregistriranju sovjetskih državljanov je vsak duhovnik ozko vezan na meje svoje občine. Novi zakon namreč ne priznava verske skupnosti posameznih župnij ene in iste vere. Vsaka cerkvena občina je za registrirana v kraju svojega sedeža in duhovniki smejo biti v zvezi samo z verniki iste vere in samo z onimi, ki žive v neposredni okolici cerkve. Noben škof, noben duhovnik ne sme citati sv. maše ali pridigati izven cerkve one cerkvene občine, katere član je-Pastirsko pismo škofa je že samo po sebi proti zakonu, ker bi z njim škof prekoračil teritorialne meje cerkvene občine, kateri pač pripada. Po smislu zakona so prepovedane ludi svečane službe božje ob velikih praznikih, ker je nemogoča vsaka asistenca duhovnikov ali škofov iz ozemlja druge cerkvene občine. Te pa so tako razdeljene, da je v eni cerkve- ni občini premalo duhovnikov. Seveda je tudi prepovedano vsako ramanje in v Rusiji tako priljubljeno in udomačeno nošenje svetih slik iz ene cerkve v drugo. Vse te določbe so v prvi vrsti naperjene proti škofom in njih pastirski službi. Obenem pa naj ustvarijo med višjo duhovščino in verniki umeten prepad. Dve fari iste vere ne moreta imeti nobenega skupnega življenja, ker zakon ne priznava njima nobene verske | skupnosti. Vse napol zakonite bogoslovne šole bodo sedaj zaprte in cerkve postavljene pod strogo kontrolo krajevnih sovjetskih organov. Duhovščina se mora v bodoče omejiti samo na strogo nabožensko službo, samo na izvrševanje obredov, toda le v svoji cerkveni občini. Verskim občinam odreka novi zakon tudi pravico pravnih oseb. Celo sovjetski juristi zmajujejo z glavo nad to gorostasno določbo. Na i eni strani se mora vsaka občina zaregistri-rati, na dragi strani pa ni niti pravna oseba. ! K sreči pa se lahko reče, da tudi ta novi zakon, kakor vsi drugi, v praktičnem življenju nikdar ne bo v celoti izveden. Moralično pa bo novi sovjetski protiverski zakon utrdil cerkev in dvignil ugled du hovščine Belgrad, 5. maja. (Tel. :>Slov. L.«) Vsi piosvetni zakoni in uredbe o ustroju prosvetnega zakona se bodo v teku prihodnjega toči na končno uredili. Po vsej priliki bodo vse te odredbe dobile obliko in značaj zakona Vsi pokrajinski oddelki se bodo ukinili. Dr. Pitamic prispe danes v New York Naš liovoimenovani poslanik in upolno-inočeni minister v Washingtonu, dr. Leonid Pitamic se je ukrcal v sredo, dne 1. maja v francoskem pristanišču Le Havre na lalji lle de France«, ki je ena največjih in najbolj modernih ladij francoske prekooceanske družbe. »Ile de France - pride v Newyork danes, dne 6. t. m. in bo torej preplovila Atlantski ocean v petih dneh. Velik diplomatski ukaz pripravljen Veliki diplomatski ukaz se pripravlja v zunanjem ministrstvu. Ukaz se bo tikal upokojitve starih in imenovanja novih poslanikov. Ukaz bo takoj podpisan po vrnitvi Nj. Vel. kralja iz Bolj; v Belgrad. Jugoslovansko romanje v Rim Belgrad, 5. maja. (Tel. >Slov. L.«) Dva vlaka jugoslovanskih romarjev se bosta odpeljala dne 12. maja v Rim. Prvi vlak vozi iz Subotice, drugi iz Zagreba. Zadnjemu se priključi 25 romarjev iz Belgradu, med njimi nekaj Srbov in Slovencev. Romarje bo vodil nadškofijski konzultor o. Peter Vlašič. Če bodi posli dopuščali, so bo romarjem DridrufU nuncij Pellesrrinettl. Več smisla za gosp. vprašanja Ko smo komaj pričeli z javnim delom, je bilo naravno usmerjeno vse naše delo na to, da vzbudimo v narodu narodno zavest, da ga narodno probudimo. V dobi taborov je bilo navdušenje za lepa gesla bistven del narodnega življenja, ko pa je bilo narodno prebujenje dovršeno, samo lepa gesla niso reč zadostovala. Pričel seje boj za jezikovne pravice naroda, ker narodno zaveden narod ni mogel živeti brez njih. A že takrat se je oglasil tudi gospodarski princip. Bilo je premalo, če bi bil naš narod le narodno probujen in če je dosegel gotove jezikovne pravicc, nujno je bilo, da postane ludi gospodarsko neodvisen, in sicer tako kot cclota, kot tudi posameznik. Ali najprej kot posameznik, ker iz posameznikov nastane celota. Zato je sam zdrav razvoj naroda moral roditi boj proti ode-r u š t v u , ker je to razjedalo vse življenje naroda. Da pa je ta boj na celi črti prodrl, je zasluga onih naših velikih mož, ki so izvedli med našim narodom zadružno misel. Ir zadružništva je dobil naš narod oni kapital, ki ga je rešil oderuhov in ki je takoj nato pričel tudi ustvarjati domači slovenski kapital. Ko je bil položen temelj za slovenski kapital, pa je bila dana tudi prva možnost za gospodarsko osamosvojitev naroda. V tej smeri se jc pred vojno tudi dejansko delo že pričelo in dobili smo prve slovenske tovarne in prva slovenska večja podjetja. Doseženi pa so bili šele prvi skromni poSctki, ko je izbruhnila svetovna vojna in zavrla ves razvoj. Ko pa se je vojna končala, je bil ustvarjen i i s t o nov položaj, ki smo ga pa le slabo razumeli in ga menda niti danes prav ne razumemo. Ne samo po lastni krivdi, ker Je bila takrat zmešnjava pojmov in razmer povsod enako velika. Mislili smo, da mora vse naše delo obstojati le v tem, da nadaljujemo z vsemi napakami predvojne dobe. Nismo se pa zavedali, da je sedaj čisto nov položaj, ki zahteva tudi čisto novo delo. Vrhu tega pa je odtr-ganje tako velikega dela Slovenije od narodnega telesa usmerilo naša prizadevanja v smer, ki je bila sicer zelo naravna, ki pa je nam še bolj zastrla pogled. Sploh je najbolj značilno za povoino dobo, da so bili naši pogledi skoraj vedno v oblakih, da pa nismo videli kalnih tal pod nogami. Tako smo sanjali in se šopirili, da smo izvedli nacionalizacijo tujih podjetij j na svojih tleh, v resnici pa je bilo vsa Slo-• venija samo štafaža za nekatere kupčije. Enako je s celo vrsto drugih problemov, ki smo jih reševali tako, da smo z eno ali pa celo z obema nogama stali v oblakih. Ti naši veliki neuspehi pa so izhajali tudi odtod, ker se naša inteligenca sploh ni bavila z gospodarskimi vprašanji. Ambicija naših šolanih ljudi po večini ni šla višje, kakor da dosežejo dobro uradniško mesto, s pokojnino seveda, ali pa dobro advokatsko pisarno. Gospodarske panoge pa je vse zanemarjalo in ko smo po vojni nakrat prišli v srečen položaj, da bi mogli odločilno vplivati na rešitev raznih nad vse važnih gospodarskih vprašanj, pa nismo imeli ljudi, ki bi znali taka vprašanja reševati. Ali je čuda potem, če nismo znali izrabiti visoke konjunkture, ki jo je nam dal novi položaj? Ali je čudno, če se je vsa ta doba končala za nas s takšnim polomom? Ker niso imeli naši idealni ljudje smisla za gospodarska vprašanja, ga seveda tudi niso imele naše stranke. Celo pri presoji občinskih proračunov, kjer so vendar odločilna skoraj izključno samo gospodarska vprašanja, so bili ▼si mogoči oziri važnejši od gospodarskih. Posledice takšnega pojmovanja politike seveda niso izostale in danes so vsej Sloveniji na dlani. Celo vrsto prilik, da si opomoremo, smo izpustili iz rok in zato je tudi gospodarska sila Slovenije tako zelo pritisnjena k tlom. In še hujše in težje bo, če ne bomo gospodarskim vprašanjem posvetili večjo pažnjo. Danes, ko ni več med nami strank, je še posebej čas, da posvetimo vse sile dvigu gospodarstva. Tudi zategadelj, ker je danes več možnosti za skupno delo in za koncentracijo kapitala ko preje. Koncentracija kapitala pa je to, kar potrebujemo najbolj, ker nobene muzike ni brez denarja. Tako gre in je šel naravni razvoj. Iz dobe narodnega probujenja v dobo bojev za jezikovne pravice in v gospodarsko osamosvojitev posameznika. Iz teh temeljev pa izvira zadružništvo, kot edina možnost za ustvaritev narodnega kapitala. Tega zbrati In ga uporabiti tako, da bomo res gospodarji na svojih tleh in da se naš denar ne bo izgubljal v nepotrebnih upravnih stroških ali v dvomljivih posojilih izven dežele, je naloga, ki jo moramo izvesti. To je prva naloga današnjih dni in še dobie vrste prihodnjih in to nalogo bomo izvedli, če bomo imeli več smisla za gospodarstvo. Kakor včasih širjenje nacionalne misli, tako je danes širjenje gospodarske misli najvažnejše, ker tu je ključ, ki nam odpre vrata r lepšo bodočnost. To pa hočemo in to moramo hoteti. ker smo zdrav in mlad narod. dinamitna eksplozija Osem delavcev ubitih — mnogo ranjenih Zagreb, 5. maja. (Tel. >Slov. L.«) Včeraj popoldne okrog 3 se je dogodila v kamnolomu Skela pri Batini velika nesreča. Eksplodirale so dinamitne patrone. Radi tega je našlo smrt osem delavcev. Mnogo jih je pa ranjenih. Poslopje, ki je tam bilo, je zletelo v zrak. Mrtvi so: Lerlič, Ozvald, I^ašnovcki iz Skele, Burian iz Kosovske Mitrovice, Petrič iz Godinovea, Aliagič iz Turije pri Bihaču in Radakovič iz Vreloga pri Biliaču. Težko ranjenega Gudiča iz Modruša, ki je povzročil eksplozijo, so prepeljali v osiješko bolnico, kjer je danes umrl. Drugi ranjenec Zavorin se bori v osiješki bolnici s smrtjo. Tri avtomobilske nesreče v Mariboru Šofer v zmedenost i skočil v Dravo in utonil Maribor, 5. maja. (Tel. »SI. listu«) Današnja nedelja beleži več nezgod z motornimi kolesi in avtomobili. Šofer Ivan Čeh je z izredno brzino vozil proti viaduktu na po-breški strani. Pri tem je priletel v zidovje tako, da je obležal nezavesten in dobil težke notranje in zunanje poškodbe. Odpeljali so ga v bolnico. — Na cesti proti Kamnici pa je treščil v neko jablano Hans Tomažič. Obležal je na tleh in dobil težke poškodbe na glavi in vratu. — V bližini Špičnika je na ostrem ovinku spodrsnil avtomobil in padel v obcestni jarek. Šofer, čigar identiteta se še ni mogla ugotoviti, je bil v prvem trenutku nesreče tako preplašen, da je stekel proti Dravi in skočil vanjo. Potniki, katerih je bilo več v avtomobilu, so se rešili, o šoferju pa zaenkrat še ni nobenih podatkov. Bržkone je v Dravi utonil. 250.000 delavcev izprtih London, 5. maja. (Tel. Slov. list.) Zveze angleških predilnic v Lancasliire-u so sklenile, da 18. maja izpro vse delavce v vseh bombažnih predilnicah, če se do tedaj ne vrnejo na delo delavci v tovarnah v Alma Mili Ltd. v Oldhamu, kjer sedaj stavkajo. S tem izprtjem bi bilo prizadetih 250.000 delavcev, dočim bi prišlo v neprilike še nadaljnjih 250.000 delavcev, ki nadalje izdelujejo dotične polsurovine. Merodaina mesta sc trudijo, da bi prišlo do poravnave. Komtmističm nemki v Bombayu udušeni London, 5. maja. (Tel. »Slov. listu«) Položaj v Bombayu danes ni bil toliko nevaren, kakor prejšnje dni. Do posebnih dogodkov ni prišlo. Od petka dalje je bilo ubitih 15 oseb in nad 150 ranjenih. Policijski komisar je prepovedal nošnjo vsakršnega orožja, prepovedana je tudi nošnja palic. Vse ulice, v katerih so se vršili nemiri, so zastražene z oboroženimi stražniki. Nastop Hehnwehrovcev v St Polteni* Dunaj, 5. maja. (Tel. >Slov. L.«) Danes so v St. Piiltenu nastopili Heimwehrovci, pri čemer pa ni prišlo do nobenih incidentov. Javnega nastopa se je udeležilo 18.000 ljudi. Položili so venec na vojaški spomenik, potem pa sc se zbrali na dirkalnem prostoru, kjer je bilo več govorov. Voditelj Heimvvehrovcev dr. S t e u d 1 e je med drugim navajal, da so morale obrambne zveze v zadnjih tednih po odstopu zveznega kanclerja dr. Seipla prestati težko preskušnjo, v kateri so se sijajno izkazale. Po izvršeni paradi so čete korakale v sprevodu skozi mesto. Prebivalstvo je ostalo popolnoma mirno. Dvoumna šzfava Burova Sofija, 5. maja. (Tel. Slov. listu.) Turški zunanji minister Tevfik Ruidi bej se je na po-vratku v Angcro ustavil v Sofiji, kjer je imel na kolodvoru kratek razgovor z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom v prisotnosti sofijskega turškega poslanika Pri razstanku je Bu-rov označil bolgarsko zunanjo politiko z dvema besedama: »Potrpljenje in vztrajnost!« 17 milijonov angleških volivcev London, 5. maja. (Tel. Slov.) Sedaj so dokončani registri za nove volitve v Angliji, iz katerih je razvidno, da bi po novem volivnein zakonu, po katerem imajo ženske enako volivno pravico, kakor moški, število ženskih volivk presegalo moške volivce za okoli 950.000 glasov. V seznamih je 7,233.928 m. volivcev in 8,185.710 ž. volivcev. Shod Stahlhelmovcev « miren Konigsberg, 5. maja. (Tel. »Slov. listu«) Pod vtisom krvavih dogodkov v Berlinu je ( obstojala v Konigsbergu bojazen, da bo na shodu Stahlhelmovcev, ki se je vršil v Ko-nigsburgu v soboto in nedeljo, prišlo do spopadov med Stahlhelmovci in rdečimi frontnimi bojevniki. Policija je odredila obsežne varnostne ukrepe. Vendar pa do spopadov ni prišlo in nastop Stahlhelmovcev je končal brez incidentov. Aretacije komunistov v Budimpešti Budapešta, 5. maja. Komunistični agitatorji so v Budapešti razširjali letake, v katerih spominjajo na nekdanjo diktaturo pro-letariata iz leta 1919. in prorokujejo zopetno upostavitev te diktature. V letakih se ostro napada madjarski militarizem in se poživljajo kmetje in delavci, da vržejo sedanjo vlado. Kot avtorji letaka je bilo aretiranih pet zidarjev, med katerimi je tudi 40 letni Evgen Lukacs, bivši član ruske komunistične stranke in pristaš Bele Kuna. Pri sedaj odkriti komunistični zaroti je zavzemal vodilno mesto. Pri hišni preiskavi pri aretiranih zidarjih so našli veliko množino komunističnih letakov in brošur. I m Jfc lil* ** dfcn Invalidski kino ,Ljubljanski dvor4 predvaja danes velefilm »KNEGINJA IZ ODESE« s slovito LYO MARO. Predstave ob 4, K7, M8 in 9 zvečer. Telefon it. 2730. Telefon St. 2730. Kalodiera zaenkrat zmagal Zagreb, 5. maja. (Tel. «Slov. list«). Danes se je vršila skupščina starokatoliške cerkve. Na njej so se izvolili delegati za sinodo, ki se bo vršila dne 20. maja. Zmagala je Kalodje-rina lista. Nasprotniki so bili poraženi. Naglasa se, da ima Kalodjera edino Zagreb za seboj in da bo njegova skupina dne 20. maja poražena. Beograjske vesti Belgrad, 5. maja. Za konferenco male antante, ki se bo vršila 22. do 28. inaja, se vršijo velike priprave in se določuje natančni dnevni red. Oton Župančič, vršilec poslov upravnika gledališča v Ljubljani in predsednik Pen-klu-ba, se nahaja v Belgradu. Podpolkovnik Alojzij Barle, Slovenec, je včeraj nastopil službo kot pomočnik poveljnika prvega orožniškega polka. Drugi tir proge Novska—Brod se je danes izročil prometu. Slovesna blagoslovitev skavtske zastave se je daues dopoldne vršila v Kuli v Vojvodini. Zastavi je kumoval prestolonaslednik Peter, ki ga je zastopal polkovnik Živojin Pavlovič. Toscanini v Zagrebu Zagreb, 5. maja. Celoten ensemble znamenite milanske »Scale« gostuje od 23. do 29. maja v Berlinu pod vodstvom slavnega dirigenta To-scaninija. Na povratku iz Berlina bo gostovala »Scala« tudi na Dunaju. To priliko nameravajo porabiti Zagrebčani, da bi Toscanini gostoval tudi v Zagrebu. Ker bi bilo gostovanje vsega en-sembla tudi za Zagreb predrago, se vodijo pogajanja, da bo gostoval vsaj zbor »Scale« pod vodstvom Tcscaninija. — Po koncertu dunajske Filharmonije in ameriškega zbora bi bilo gostovanje »Scale« pač nov lep uspeh Zagreba. Mi Zagrebu k temu uspehu čestitamo, ali hoteli bi tudi Ljubljani. Ali je to res nemogoče? Cenjenim naročnikom Iz tehničnih razlogov smo priložiti zadnji Številki našega lista položnice brez izjeme vsem naročnikom, torej tudi takim, ki so plačali naročnino že do konca tega leta. Prosimo te naročnike, da oddajo te položnice svojim znancem in jih pridobe kot naročnike »Slovenskega lista«. Čim več naročnikov bo imel »Slovenski list«, tem večji bo njegov obseg, tem cenejši bo list. Zato dela za sebe, kdor pridobi »Slovenskemu listu« nove naročnike! Gaselova semena so najboljša, dobijo se v vsaki boljši trgovini s špecerijskim in mešanim blagom. Dunajska vremenska napoved. Sprva še spremenljivo vreme, ki se bo potem hitro zbolj-šala Višia.temoeratura. Vojak-motociklist se ubit Ljubljana. 5. maja 1929. Zc pozno v mraku sta se peljala včeraj t smeri od Ljubljane proti Črnučam z motornim kolesom dva vojaka. Tik pred mostom je motorno kolo iz neznanega vzroka odskočilo in se zaletelo v levo stran ob cestni kamen. Oba vojaka sta v loku padla s kolesa in se prevrnila. Prvi je priletel tako nesrečno na cesto, da je obležal nezavesten, drugi pa je imel zlomljeno nogo. Oba so prenesli v vrtno uto na Ahlinov vrt, to je gostilne »Tavčarjev dvor<, kjer pa je prvi vojak po nekaj minutah izdihnil. Ljubljanski trgovec g. Kos, ki je tedaj privozil mimo, je vzel vojaka z zlomljeno nogo na svoj avto in ga prepeljal v vojaško bolnišnico. Smrtno ponesrečeni vojak je mehanik F u r e k . doma is Ptuja, težko poškodovani pa Franc Potočnik, sluga majorja Jakliča. Oba sta bila vojaka I. čete kolesarskega bataljona v Ljubljani. Ko so položili Fureka na zasilni mrtvaški oder, so opazili, da mu manjka eno uho. Udarec pri padcu je bil tako močan, da mu je odletelo eno uho in so ga morali šele poiskati. Furek sam ni imel velikih vidnih ran ter je bil le po obrazu le malenkostno poškropljen s krvjo. Oba sta bila vrla vojaka in je bil zlasti Furek dober mehanik in je zato samo nesrefen slučaj pavzročil nesrečo. Dan služkinj Jeanne d'Arc, devico Orleansko, to neustrašeno junakinjo preprostega rodu, ki jc s svojo misijo rešila ves svoj narod propasti, se si izbrale naše služkinje za svojo zaščitnico. Včeraj so praznovale njen jubilejni dan in obenem tudi svoj dan. Dopoldne so po mestu prodajale značke, katerih čisti izkupiček je namenjen zgradbi doma služkinj v Ljubljani. Pri občinstvu so prodajalke naletele na prijazen sprejem. Ob treh popoldne se je vršila v frančilkanski cerkvi pobožnost, ob štirih popoldne pa se je v veliki unionski dvorani vršilo zborovanje služkinj, ki je bilo zelo dobro obiskano. Zborovanje je otvoril univ. prof. dr. Lambert E h r 1 i c h. V uvodnih besedah je omenjal zrevo-lucijoniranje spečih sil naroda in hitro induitri-jalizacijo dežele, ki sili mnoga — in to najboljša kmetska dekleta v mesta. Vsak dan se v mestu zglasi okrog 50 služkinj brez posla. Tok časa je prisilil tudi služkinje, da so se organizirale v »Poselski zvezi«, ta pa v »Jugoslovanski strokovni zvezi«. Socialni položaj in neugodna preskrba za starost je že zgodaj napotila služkinje, da so pričele misliti na zgradbo služkinjskega doma, v katerem bi mogle na stare dni mirno živeti. Dekleta so si zemljišče za stavbo kupile same. Žrtvovale so tudi vso svojo mesečno plačo in po sto-takih, samo da so pokazala svojo resno voljo za lastni dom. Pevski zbor služkinj je nato zapel hvalnico na čant Devici Orleanski ter eno narodno. Pevski nastop služkinj je bil zelo posrečen. Sledila je rafalna točka otrok. Za mnoge prisotne so bile rajalne pevske in igralske spretnosti otrok pravo odkritje, kar je pričal živahen aplavz. Prisrčno pozdravljen je govoril nato pomožni Ikoi dr. Gregor Rozman. V krasnih izvajanjih je očrtal veliko delo, ki ga je izvršila devica Orleanska za svojo francosko domovino in s tem po božjem klicu tudi za katoliško vero, kajti Francija bi stoletje kasneje gotovo zapadla protestantizmu, ko bi bila še nadalje pod oblastjo Angležev. Devica Orleanska, ki je pred 500 leti rešila Francijo, je zaradi svoje ne-ustrašenosti, pogumnosti, aktivnosti in vztrajnosti tudi vzor današnjim dekletom. Zaključil j«; »Duha sv. Ivanke, device Orleanske, mučenice rouenske, je treba v naša srca — in 500 letnica njenega čudovitega in zmagovitega nastopa naj ta duh vlije v naše katol. ženstvo in po njem v naša srca, da bo i naš narod inicijativno in vztrajno prijel za trudapolno delo v uresničenje velikih verskih in socialnih programov sv. očeta: Mi' Kristusov v kraljestvu Kristusovem!« V imenu Krščanske ženske zveze je pozdravila zborovanje v zanosnem govoru gdč. Cilka Krekova, nakar je zapel zbor služkinj. Vse točke sporeda so žele živahen aplavz. Naše služkinje so s temi prireditvami lepo in dostojno proslavile spomin device Orleanske ter obenem dokazale, da se zavedajo svoje naloge. Smrtna kosa. Umrl je včeraj v 82. letu starosti gosp. Janez Žitnik, posestnik nti llavptmauci št. 1. Užival je spločno spoštovanje in bil tudi imenovan za ljubljanskega častnega meščana. Pogreb bo v torek popoldne. Naše iskreno sožalje preostalim. Ljubljansko gledališče Premijera izvirne slovenske opere. Jutri v torek, dne 7. t. m. je v Ljubljanski operi krstna predstava izvirne slovenske opere »Črne maske«, katero je vglasbil g. Marij Kogoj. Opera je brezdvoma eno najpomembnejših del slovenske glasbene literature. Za premijero izda gledališka uprava Gledališki list, v katerem so priobčeni razni sestavki, ki se nanašajo na vprizoritev tega dela. Zato opozarjamo vse prijatelje gledališča na to številko Oledališ-kega lista, ki se" bo dobila na večer premijere pri biljeterjih v oper. gledališču. Premijera se vrši izven gledališkega abonmaja. DRAMA: V ponedeljek, 6. in torek, 7. maja: Zaprlo. V sredo. 8. maja: BITKA. Red B. V četrtek, 9. maja: DOBRI VOJAK SVEJK. Ljudska predstava. Znižane cene. Izven. V petek, 10. maja: Zaprto. OPERA: V r>nn«fcliek. 6. maia: Zaorto. V torej, 1. mata: CftNE MASKE, »MMiiera. izven. Ljubljanska kronika Včeraj je bila nedelja sv. Florijana. Krasen dan je privabil v Ljubljano gasilce iz vse okolice. Na Krekovem trgu so se razvrstili in odkorakali z mestnimi gasilci, v spremstvu obeh godb, »Gra-daščicec in železničarske, proti cerkvi sv. Flori-jana, kjer je daroval službo božjo duhovni oče gasilcev msgr. dr. O p c k a. V sprevodu ljubljanske hipe je korakalo 650 gasilcev. Ciril-Metodova družba je priredila na Gradu jpirjevanje, ki se je izvršilo po starih tradicijah. Včeraj so pr.iznovali naši pravoslavni someščani svojo veliko noč. Ob 4 zjutraj se je vršila iz pravoslavne kapelice pri Taboru, Vrhovčevi, Je-gličevi in Prisojni ulici procesija, ki se je poleg vojakov in častnikov udeležilo tudi mnogo civilnih vernikov. Policijska in nezgodna kronika nista beležila včeraj kakih večjih dogodkov. Policija je aretirala dva sumljiva potepuha, prijavljeni pa so bili trije slučaji tatvine in štirje slučaji trpinčenja živali. Primorje nogometni prvak Slovenije Zmaga Zagreba nad Dunajem - Poraz belgrajske Jugoslavije proti sofijski „Slavijiu - Avstrija:Ogrska 2it, Češka:Švica 4:1 V mrkem poslopju na Slomškovem trgu so imeli polne roke dela. Razgrajači, pretepači in običajni ponočnjaki. :>StanU pri Grafu je poskočil za petorko nepoboljšljivih ponočnih žluhtničev. Posebno se je odlikoval hlapcc Jože C., ki jp posestnika Leopold F. iz Dogoš do krvi zmikastil z '•"'k i m topim orodjem; to pa radi tega, ker ga je il iz spanja zbudil. Jože se je seveda zagovarjal, da se j« v spanju preplašil ob Poldetovem prihodu in da je v takem stanju navalil nanj. In podobnih zgodbic vsevprek. Pred hišo št. 34 v Prešernovi ulici je obležal Bcznanec. Obnemogel je; na lice mesta je takoj prispelo moštvo rešilnega oddelka, ki je v svoji promp-tni diagnozi ugotovilo, da boleha možakar na kronični vvincecidis«. Na cesti proti Fali pa je imel danes avto g. R. majhno smolo. Pri nekem ovinku je po nesrečnem naključju zdrknil v obcestni jarek. K sreči so odnesli potniki zdravo kožo; pač pa je utrpel avto nekaj znatnejših poškodb. Birmanska darila po znižanih cenah An). K.""feifc. urar Ljubljana, MikloSlfevao.lt Jugoslovanska knjigarna priporoča ŠOFER ALI SAMOVOZAC. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. J o -8 i p Š t o 1 f a. Cena vezani knjigi 140 Din. — Za vsakega, ki dela šoferski izpit, je knjiga nujno potrebna ne samo v strokovnem oziru, temveč še posebej z ozirom na tehnične izraze. UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA. Priredil prof. J. Orožen. Cena 40 Din, vez. 50 Din. ČEŠKO-SLOVENSKI SLOVAR. Sestavil prof. dr. Franc Bradač. Cena vezani knjigi 70 Din. Obe knjigi sta udeležencem letošnjega orlovskega izleta v zlato PTago zelo koristni in praktični. Nove Smarnice SV. TEREZIJE deteta Jezusa in presv. Obličja ali Mala Cvetka Marijina. Spisal dr. Miroslav Brumat. Cena vezani knjigi 45 Din. — Berilo je zelo zanimivo in koristno ob današnjih življen-skih zablodah. Knjiga je zelo obširna; obsega nad 400 strani in je berilo vsakega dne razdeljeno na 4 dele in sicer tako, da se eden ali dva dela lahko izpustita in dnevno premišljevanje izdatno okrajša. MARIBOR: Primorje. : Maribor 7 : 3 (3 : i}. Prvi semifinalni tekmi med obema moštvom« je prisostvovalo okoli 1200 ljudi. Visok rezultat je presenetil, kajti Maribor jo držal odprto igro. večkrat celo oblegal vrata Priinorja. O defenzivni igri Primorja priča razmerje kotov ki je 8 : 2 za Maribor. Primorje ni imelo lahkega posla. Moštvo Primerja je igralo veliko bolj homogeno, odlikovalo so je z lepo tehnično in taktično dovršeno igro. Posebno sta se odlikovala branilca, ki sta z neverjetno hladnokrvnostjo branila najtežje situacije. Najboljši mož na polju je bil Slamič. Maribor se je ( isredno iilavostjo branil. Najbolj sta se trudila Unterreiter v obrambi in Vodeb v napadu, ki je igral tudi za srednjega krilca Kir-biša, ki je čisto odpovedal. Zmago je odločila boljša krilska vrsta Primorja. Izredno slab je bil tudi vratar Maribora, ki je dobil na gol i) strelov, od katerih je sedem obsedelo. Tekmo je povprečno vodit g. Vodišek, ki je dovolil preostro igro. HERMES-.SLOVAN 2:1 (1:1). Včeraj se je odigrala zadnja prvenstvena tekma pomladanske sezone, ki je končala s pičlo zmago Herinesa. Moštvo Herinesa je predvedlo lepo igro, ki je maloštevilno publiko zadovoljila. Zlasti se je odlikovala napadalna vrsta, ki je z vzorno kombina-cijsko igro pripomogla k zmagi. V obrambi se je odlikoval Sernec in pa vratar, ki je rešit več skoraj sigurnih golov. Mošt.o Slovana je bilo indisponirano Najslabši mož v polju ie bil rezerva Heršek Dober je bil srednji krilec Volkar in Cirovič. Obramba to pot ni bila na višini. V splošnem je moštvo igralo precej ležerno, zdrami'o se jc šele poslednjih 20 minut, bilo pa je že prepozno. SLAVIJA:KRAKOVO 2:2 (1:1). Prva prvenstvena tekma drugega razreda je končala proti pričakovanju neodločeno. Moštvi sta predvedli še dokaj lepo igro. Prvi polčas jc imela Slaviia rah'o premoč, v drugem je pa dominiralo v poliu Krakovo. Vsled izredne smole pa ni mogla doseči večji rezultat. Tekma rezervnih moštev je končala z 1:1 neodločeno. SPLIT. Hajduk : Viktorija (Zagreb) S : 2. CAKOVEC: Železničar (Mar.) : f akovački Sp. C. fi : 1 (2 : (»). Lepa igra gostov, ki so dominiralt v polju in predvedli lepo kombinncijsko igro. ZAGREB: Zagreb : Dunaj 2 : 1 (1 : 0). Ta mednarodna tekma se je vršila prvič, in je zmaga Zagreba tem pOTnembneja. Tekmi je prisostvovalo okoli 80<)0 gledalcev. Gole so /ji Zartreb zabili Pavelič in Hitrec, za Dunaj pa Langer. Sodil je dobro g. Fnbris. BELGRAD: Slavij* (Sofija! : Jugoslavija 4 : 2 (1 : 2). Na proslavi BSK povodom otvoritve novega igrišča je gostovalo moštvo Bolgarov prvič v naši državi. Zmaga Slavijo je zaslužena. Inozemske tekme Dunaj: Avstrija : Ogrska 2 :1. Primeroma slaba igra Avstrije, ki je igrala dosti slabeje kot proti Italiji. Ogrska je nadkri-ljevala Avstrijo deloma v tehničnem in taktičnem pogledu. Tekmi jc prisostvovalo 40.000 gledalcev. Praga: Prvi dan: Avstrija : Bohemians 5:4, D. F. C. proti D. F. C. 3:2 (1:1) Austrija : Viktorija Žižkov proti D. F. 1. 3:2 (1:1) Austria : Viktorija Žižkov 4 : 3 (2:2). Pokal, za katerega se je vršil ta turnir, je osvojila Dunajska Avstrija. Tekmam je prisostvovalo okoli 20.000 gledalcev. Budimpešta: Kombinirano moštvo W. A. C. : kombiniranemu moštvu Ferencvarošu Ujpesta. Ogrsko moštvo je bilo skoro tako močno kot reprezentanca, je zmagalo 3:2. Lausanne: Češka : Švica 4:1 (2:0). Čehi so gladko zmagali. Igra je bila zelo ostra, tako da so Švicarji pod kraj igre imeli v polju samo 9 igralcev. OONCTJRS HIPPI(|IIE Agllno kolo jahačev iu voaičev je priredilo ir v drugič zanimive jahalne in skakalne tekme to pot na Orlovskem stadionu ob Dunajski cesti. Izredno ugodna lega Orlovskega stadiona je omogočila velikemu številu občinstva lep pregled. Stadion je kakor nalašč ustvarjen za prireditve večjega stila. Organizacija prireditve je bil:: precej pomanjkljiva, kar se je /lasti opazilo med točkami. V tehničnem pogledu je g. dr. L u c k m a n tekmovanje vodil brezhibno Med tekmovalci so najbolj ugajali ppor. M a-rič, policijski nadzornik Pavlov i Č in kap. D liri iS k i n. I>a je bila določena nagrada za najlepši stil v jaiianju, bi se prva nagrada priznala izbop-nt mu jahaču kap. Dudiškiuu, ki ga je spremljala izredna smol,o I NAGRADNO LOVSKO JAHANJE. 8 /aprek, P skokov, 13 tekmovalcev. 1. Ppor Vasiljko Marič na konju »Zmaj od Bosne« v času 0:50'/» sek. 2. Anton Pavlovčič na konju »Cigan« v času l:03'/> sek. 3. por. Vladimir Gradnik na konju Vaiula 4. kap. M. Dudiškin na konju »Lasta«. II VELIKO NAGRADNO SKAKANJE. 10 zaprek, 13 skokov, 14 tekmovalcev. 1. ppor. V. Maiic na »Zmaju«. 2. Pavlovčič na »Cirniu« 3. Grofica Balogli- aškovič na Ljubici«. 4. kap. Dudiškin na > Etrile-. V tej skupini so dosegli emiko število točk grofica Draškovič. g Pavlovčič na konju »Rudi« in kap. Dudiškin. Ti trije so |W)iiovno skakali preko 10 cm povišanih zaprek. G. Pavlovčič je izpadel. SKAKANJE V PARIM. 12 tekmovalcev, t) parov. Obe mesti je zasede! par Dudiškin-grofica Draškovič brezhibno, na raznih konjih. IV. Jcu de barre (tov za trakom). Ta točka je občinstvo izredno zabavala in vzbuiala salve smeha. .leu de barre zahteva veliko spretnost od jehalcev. Nastopijo po trije jahači, enemu se pripne na levi rokav trak, na-l loga drugih dveh je, da mu trak odvzameta. Boj za trak traja 3 minute. Prvo mesto v tej skuoini je odnesel gosp. Pavlovčič, drugo pa gosp. J a n k o v i č. V. Cigaretna tura. Tu gre za hitrost konja. Kajti, kdor pride na svoje mesto prvi s prižgano cigareto, jc zmagovalec. Rezultat: Prvi Pavlovčič, drugi Gril. VI. Tekmovalno skakanje v višino. Dva tekmovalca. Pri skokih v višino je postavil ppor. M a -ričnov jugoslovanski rekord s 160 ctn. Dosedanji rekord 150 cm je bil postavljen leta 1025. v Sarajevu po kap. Dudiskiru in kap. Knczeviču, v Zagrebu pa leta 1926. po kap. Gnrbatovskem. Pri včerajšnji prireditvi bi bil rekord višji, da ni kap. Dudiškin vsled izmučenega konja podrl trikrat zapreko. Ppor. Marič jc gladko brez dotika najmanj 5 do 10 cm skočil višje. Skakal je na kobili Zmaj iz Bosn«. Lahka atletika < ROSSCOUNTRY TKK HA.šKA. Lihkontletska sekcija Haška je v Maksimira priredila damski crosscountry tek, ki se ga je udeležilo 22 tekmovalk. Dosežen je naslednji plače: ment: 1. Bobinski (Coneordia) 10:2-1.8; 2 Volfart (Ilirija) 10:32.3; 3. Radovič (Ha»k) 10:30; 7. Er-ber (I.); 9. Senekovič (I.); 11. Petrič (L). HAZENA. Mura : Maribor 10 : 8 (5 : 4). Oružina državnega prvaka je v formi zelo nazadovala in predvedla slabo igro. Mura je igrala zelo poržtvovalno in zmago docela zaslužila. Kolesarstvo. Maribor. Na današnjih kolesarskih dirkah so bili doseženi nastopni rezultati: Seniorji so dirkali na progi 30 km Maribor—Fala. Prvi je prišel Vesenjak v času 59.25, drugi Štrucclj 59.25 1/5, tretji Kramaršič 59.26. Juniorji so vozili na progi 20 km. Prvi je bil Rozman v času 36.30, drugi Skok 37.32, tretji Cotič 37.32-5. Dame so vozile na progi 3 km. Prva je bila Nekrep 7.3, druga Pivko 8.38, tretja Nabergoj 9.20. Start cilj je bil na Vodnikovem trgu. Mariborska nedelja Maribor, 5. maja. Pestroprogramna nedelja. Na travniku vojaškega vežbališča na leznu se je ud 7. ure zjutraj pa do 18. ure vršila razglasitev vojnega razporeda za vre vojaške obveznike od 1. 187') do 1()07. V skupinah so prihajali že \ rani uri ter se proti U. uri dopoldne vsebolj zgoščevali in kopičili. Preti leznu sc je moral i < v d i tega pojačiti avtobusni promet, ki jc brezhibno prevažal ogromne množice vojnih obveznikov na tezensko planjavo. Pri Devici Mariji v Brezju se je vršila slovesna blagoslovitev novega zve na, ki sc jc pretvorila \ veliko cerkveno in narodno svečanost. Ob pc.i y uri je bil pri Devici Mariji v Brezju svečan sprejem presvetlega škofa dr. Ivana To-mažiča, ki je ob velikanski udeležbi vernikov iz Maribora in okolice izvršil cerkveni obred blagoslovitve. Naval Mariborčanov k Devici Mariji v Brezju je bil tolik, da so vozili v tej smeri dopoldne in popoldne posebni avtobusni vozovi Državni namcščcnci in upekojcnci pa »> zborovali ob pol 10 v mali dvorani Narodnega doma. Zborovanje, ki so se ga udeležili nameščenci in upokojenci v lepem številu, jc ctvoril in vodil predsednik tuk. okrožne skupine drž. nameščencev in upokojencev prosv. inšpektor dr. Adolf Pečovnik. (J Izgledih novega uradniškega zakona ter o drugih vprašanjih, ki zadevajo zboljšanje materijalnega položaja drž. nameščencev in upokojencev, jc v izčrpni obliki govoril liu. svetnik dr. Vaiiavec. Nato je sledila zelo živahna debata, v katero so posegali nekateri zborovalci in ki je v pravi luči pokazala razpoloženje, ki vlada zlasti med hudo prikrajšanimi upokojenci. Tudi jc danes oživel mariborski »Monte Carlo« z idilično podružnico vred, ki sc- tako sli-j kovito odraža v temotnem gaju v novem delu j parka. Marijašili in tarokirali so naši neizogibni | in dobro znani mariborski montokar lovci od zore do mraka; in za časa promeivadnega koncerta jim je šel ta posel ob lahkoživih zvokih godbe j šc prav posebej od rok Ob vznožju častitljive »rfovenske« Kalvanje pa so v štimnem ter vedrem razpoloženju in po starih ter dobro preizkušenih tradicijah obhajali Florijanovo nedeljo mariborski kovači, gaaiki n1 dimnikarji. ■ ""M Izvršitev sol dmi In ločna ! D0ME.M 8ATTEUN0 NASL. SIN TOVARNA UMETNEGA KAMENJA LJUBLJANA, SLOtiSKGUA ULICA 19 Izdeluje terneotlak. nagrobne spomenike, bniu^trade. portale. slO|>nire in v«n v stavbno stroko spadajoča ilelH. vsakovrstne va/e, betomranje vodometov itd. Po konHui-endiilii cenah! Programi Kcdio-Lfabljano: Ponedeljek, fi. maja: 12.80 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročilu. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18.30 Ceščina, a. Novak. — 1!> Francoščina, dr. Leben. 10.30 Vzroki za nastop raka, gu. dr So>w. — 20 Duetni večer, iz.vnju Radio orkester 1 Cnrossio: Vrnitev. 2. Čnjkovvsky: žalostna pesem. 3. Pauder: Arija. 4. Horodin: V samostanu. 5. Meyer-Helmund: Spominjam se na le. (i, Dvorak: Humoreska. 7. liounod: Ave Maria. 8. Fleischmann: Nocturno. S). Popp: Arija. 10. Morel: Norveško uspavanka. 11. Schubert: Pomladni upi. 12. Nessler: Trobentač iz. Sliekinga. 13. Leoncavallo: Mntinatta. 14. Ruska narodna: Btirlaki. 15. Schiifer: Gozdna pošt« Vmes poje kuplete g. Povhe. — 27 Poročila in časovna napoved. in i kupi s^-ol biirmo Stopi z menoj v radio paviljon na Miklošičevi cesti St. 5, Icfer se dola* najlepši aparat Med tednom Prvega maja so nekateri ljudje praznovali prvi maj. Ne vsi, ampak kakor rečeno le nekateri, kar je tudi popolnoma prav. Ne vem, kako mislite Vi o tej stvari, ampak jaz mislim tako, da ta dan ni noben praznik, zato ker je razglašen kot praznik tlela, dela pa jaz nič ne obrajtam. Če bi praznovali dan miru, počitka ali lenuha-renja, bi nič ne rekel. Ampak praznovati delo? Zakaj? Jaz celo leto nič ne delam, pa vseeno živim. Ta dan bi morali praznovati pravzaprav mi, ki nič ne delamo, na čast tistim, ki delajo. Nekaj ljudi namreč mora biti takih, ki delajo in zaslužijo. Kam bi sicer mi, ki nič ne delamo, hodili po denar na posodo? Ni pa treba misliti, da sem zato, ker nič ne delani, delomržnež. Jaz bi prav rad delal in služil, pa ne dobim vkljub vsemu prizadevanju nobene službe, ker nimam niti sreče niti pretek-cije. Ali pa nimam prav zadetega obraza. Pred dobrim letom sem poskusil, da bi dobil delo pri Narodni banki kjer so iskali guvernerja. Jaz aera se ponudil in hotel praktično dokazati, da znam sedeti v fotelju na najmodernejši način in iiirfi nisem sovražnik finih havan. Pa ni šlo Ko je bil še prejšnji dirndaj, sem prosil za ministra, namreč, da bi jaz postal minister. Obljubil sem, da prinesem s seboj pet gnojnih vil na lastne stroške, če mi dajo delo, pa mi ga tudi niso dali. Potem sem se ponudil za tistega, ki išče delo za druge, pa so mi zopet dali vedeti, da z menoj ni nič, ker še za sebe ne znam najti dela, kaj šele za druge. Ne preostaja mi torej nič drugega kakor da čakam na mesto občinskega komisarja v Ljubljani, čc bo razpisano. To službo, upam, bom prav gotovo dobil, ker sem v svoji prošnji, ki sem jo žc kar naprej poslal v Biograd samemu Pašiču, navedel kot glavno svojo sposobnost, da še nikdar v svojem življenju nisem nič delal. Za ravnatelja Mestne (pravzaprav Mastne) kranilnice v Ljubljani pa ne grem, ker bi moral noč in dan šteti denar, pa še ne vem, če bi bilo prav. Moj denar naj preštevajo natakarji in natakarice, čc ga imam kaj pri sebi — kaj bi ga jaz? če pa ne pridem za komisarja na magistrat, botn pa šc naprej celo leto praznoval vsak datum, ne samo prvega maja. Te besede sem zapisal dne 1. maja. Danes se je pa pratika pomaknila že nekaj naprej in moji računi na kakšno službo so se tudi premaknili. Slišni sem namreč, da je treba za Ijttb-Hansko občino šc nekaj avtomobilov. Sijajno, sem si rekel, to bi pa že bilo nekaj. Takoj sem naročil tinto in pero in papir in napisal sem prošnjo, naj mene pošljejo kupovat avtomobile, ker se na te rnašinc odlično spoznani, posebno na motorje. V svoji prošnji sem povedal, da sem se v svojem življenju že toliko vozil po železnici, da tudi v najbolj temni noči že razločujem lokomotivo od vagonov, ker na lokomotivah ni klopi, v vagonu pa so. Kdor tega ne ve, ni za avtomobil, jaz pa to vem. Potem sem povedal, da sem v svojem življenju podpisal že silno menic, brez menice in pravilnega podpisa na njej pa avtomobila ni mogoče kupiti. Končno sem povedal, da sc tudi na ceste dobro spoznani Ce dežuje, sc napravi na cesti blato, kadar pa solncc sije, pa prah. Tudi to mora vedeti pravi avtomobilski strokovnjak, da se mu ne pripeti kakšna nesreča pri pregledovanju motorjev. Vse to sem napisal in nesel prošnjo na magistrat ob enajstih dopoldne. Ze opoldne pa se je oglasil pri meni neki gospod, ki jc dišal po karbolu ali nečem podobnim, pa me je vprašal, čc sem pri pravi pameti. Jaz sem mu odgovoril, da nircni pri pameti, ampak doma pri kosilu. Gospod jc prav ljubeznivo pol imal in odšel, eno uro pozneje sem pa že dobil odo'- v<-r ua svojo prošnjo, kier je stalo zapisano, naj se peljem s svojim možganskim motorjem na Studenec. Tej želji pa žalibog nisem mogel ustreči, prvič ker 111 bilo rečeno, ali naj se peljem na Studenec pri Igu ali pa na onega pri Dev .Mariji v Polju, drugič pa je deževalo in sem zato rajši ostal doma, t. j. v oštariji. Tu sem pa zamudil termin in z moj«' prošnjo zopet ni bilo nič. Sicer pa, kdo ve, zakaj jc vse tako prav, kakor je! Povedal sem, da som prosil za tistega, ki išče delo za druge. Kakšna smola bi to bila, če bi bil jaz tisto službo dobil! Zvedel sem namreč, da bo poslej vse drugače kakor je bilo. Poprej so namreč morali hoditi tisti, ki bi radi dobili kakšno sluzl>o, čc mogoče, brez dela, sami olo gospoda. Včeraj so pa na zborovanju pod Tivoli sklenili, da to nc gre več tako naprej. I loja do gospoda direktorja jc delo, to delo pa ni nikjer zapisano, in zato so sklenili, da bo moral gospod direktor hoditi k njim, ne pa mi k njemu, ker mora 011 delo ponujati nc pa da bi ljudje hodili k njemu prosit. No, to bo cokljanja jM) mestu in raztrganih podplatov! Ubogi direktor! ! lodil bo po mestu od mraka ck) zore iu od zore do mraka, mi bomo pa lepo sedeli in se greli na solneti tant, kjer bomo vedeli, da nam niliče ne bo prišel delo ponujat. Da bi se1 namreč pošten človek res kakšnega dela lotil? lok! Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. Cimourdain. 20 Tako je izgledal Pariz v letu 1793., o katerem tu poročamo. To ni bil tisti Pariz, kakor je bil eno leto pozneje, ko so obglavili Robespierra in je življenje postalo zopet lahkomišljeno, veselo in razuzdano, kakor da bi se bila junaška drama spremenila v farso. Bil je to še Pariz prve divje-vzvišene revolucijske dobe, ki so jo vodili nadpovprečni ljudje. Nekateri izmed njih so bili škodljivci, drugi so bili pošteni. Izmed teh je eden bil pošten in poguben obenem; bil je to Cimourdain. Cimourdain je bil čistega, toda mrkega značaja. Zanj je veljalo le to, kar je absolutno. Poznalo se mu je, da je bil duhovnik, oziroma, da je še. Človek more imeti na sebi neko temno vedrost, kakor nebo, da je le nekaj tu, kar povzroča temino. Cimourdaina je bilo potemnilo duhovništvo. Kdor je bil duhovnik, ostane duhovnik do smrti. Kar v nas povzroča noč, pa pusti tudi goreti zvezde. Cimourdain je bil poln čednosti in resnic, ki so pa svetile v temi. Njegova zgodovina je hitro povedana. Bil je vaški župnik in domači učitelj v plemiški hiši. Potem pa mu je pripadla mala dedščina in je postal sam svoj gospod. Glavna črta njegovega značaja je bila trmoglavost. Razmišljanja se je posluževal kakor klešč; menil je, da nima pravice spustiti kakšne misli, dokler je ni domislil prav do konca. Mislil je z zagrizeno strastjo. Govoril je skoro vse evropske jezike dovršeno. Študiral je brez prestanka in to mu je pomagalo, da je prenašal svoj celibat. Toda nič ni bolj nevarno ko tako potlačevanje. Kot duhovnik je držal svoje obljube iz ponosa, ni pa ohranil svoje vere; znanost v smislu tistega časa je bila uničila njegovo vero. Zdel se je takrat samemu sebi kakor da je pohabljen, in ker ni mogel narediti, da ne bi bil duhovnik, je skušal, da postane človek, toda na svoj trpki način. Vzeli so mu rodbino, izvolil si je domovino; ženska mu je bila prepovedana, poročil se je s človeštvom. Ta ogromna vesoljnost je v resnici ogromna praznota. Njegovi starši, preprosti kmetje, so ga bili dali študirati za duhovnika, da bi ga povzdignili nad ljudstvo; on se je zdaj vrnil v ljudstvo. In sicer strastno. Z globoko nežnostjo je zrl na trpljenje tlačenih. Iz duhovnika je bil postal filozof, iz filozofa borec. Ludovik XV. je bil še živ, ko je bil Cimourdain že skriven republikanec. Toda kakšen republikanec? Ali član Platonove republike ali pa mogoče Drakonove? Ker se je odučil ljubiti, je začel sovražiti in sicer sistematično. Sovražil je laž, monarhijo, teokracijo, talar; sovražil sedanjost in kričal po bodočnosti. Čutil jo je, predvidel in uganil v njenem strašnem veličastvu. Sanjal je o maščevalcu, ki bo osvobodil človeštvo iz njegove strašne bede. Oddaleč je oboževal prihajajočo katastrofo. Leta 1789. je pogibelj prišla in ga našla pripravljenega. Cimourdain se je vrgel v široko delo obnove človeštva z vso logiko, to se pravi, vpoštevajoč njegov značaj, neizprosno. Doživel je 1789 padec Ba-stille, leta 1790. in sicer 19. junija konec fevdalnega gospodstva, leta 1791. Varennes ali padec kraljestva, leta 1792. ustanovitev republike. Tako je revolucija rastla pred njegovimi očmi in on ni bil mož, ki bi sc bil ustrašil orjakinje. Nasprotno, to naraščanje vseh stvari ga je poživelo. Čeprav je bil že star mož — štel je enoinpetdeset let in duhovniki se starajo prej ko navadni ljudje — je tudi on rastel skupaj z dogodki ko staro drevo, ki poganja mladike. Boječ se, da se ne bi revolucija izjalovila, se je čutil tembolj pomirjenega, čimbolj je postajala strašnejša. V takem razpoloženju ga najdemo v letu 1793., ko je vsa Evropa korakala proti Franciji, Francija sama pa se je dvignila v boj proti Parizu, leto, ko je Francija premagala Evropo, Pariz pa Francijo. To skrajno napeto leto, divje in krasno, je odgovarjalo nape- tosti njegove duše. V tem možu se je kakor pri morskem orlu družil globok notranji mir z željo po zunanjih nevarnostih. Izvestne krilate nature, ki so obenem mirne in ognjene, so ustvarjene za viharje. Imamo resnično viharne duše. Cimourdain je bil usmiljen, toda imel ga je samo za reveže. Za trpljenje, ki zbuja drugim stud, se je žrtvoval, to je bil njegov način, kako biti dober. Bil je odvratno in božansko dobrodelen; iskal je uljes, da jih poljubi. Dobra dela, ki so videti grda, so navadnim ljudem najtežja. Nekega dne je v bolnici ležal neznanec; imel je gnojen, ostuden in morebiti kužen tvor na vratu, ki ga je bilo treba takoj iztisniti, da se ni mož zadušil. Cimourdain je bil tam; pritisnil je ustni na tvor in ga izsesal ter gnoj izpljunil, ko so usta bila polna; tako je rešil bolniku življenje. Ker je takrat še nosil talar, mu je nekdo rekel: »Če bi to storili kralju, bi vas naredil za škofa.« — »Za kralja bi tega ne naredil,« je odgovoril Cimourdain, To dejanje in odgovor sta krožila po najtemnejših kotih Pariza, tako da so mu slepo sledili vsi, ki so trpeli gorje in krivico, vsi, ki so jokali ki grozili. Bil je Cimourdain, ki je 10. avgusta votffl množico, katera je podirala kipe kraljev; bil je pa tudi on, ki je preprečil, da množica ni raztrgala verižnikov in ople-nila neko ladjo z milom. Cimourdain je bil izmed onih, ki poslušajo nek svoj notranji glas. Taki ljudje se zdijo raztreseni, pa niso. Oni pazljivo poslušajo, Cimourdain je znal vse in nič. Poznal je vse vede, poznal pa ni življenja. Zato je bil tako neizprosno strog. Imel je oči zavezane kakor boginja Pravičnosti. Njegova slepa sigurnost je sličila puščici, ki pozna samo cilj in leti naravnost k njemu. Nič ni strašnejšega v revoluciji ko prema črta. Cimourdain je šel naprej ko zla usoda. Njegovo prepričanje je bilo, da je v družabnem razvoju skrajno stališče edino pravo: zmota, ki je svojska vsem onim, ki postavljajo na mesto pameti logiko. Cimourdain je šel delj nego komuna, šel je delj nego konvent, pripadal je k »škofijskim«. Mivin:« silil r- . ^trl.0-« SO«- oN» = • o ™ N ° nzng' SScSgS 2.? 00> ?r t-o»R- = ^»S o to C OS' S S 22^" a« S.1* s^o P2- < a- C/i S . t- a Co' VZ r "Bs ofcS' J -» 28 P N I «X' 1 p. < o to to i. 3 -B n —. S sr t! " O < B P 8 8 " 3'f t-1' to OH t-" -n o P SS N N C3« s-« I ?-?rr ?f Najbolj žalostno poglavje iz sovjetske Rusije ZAPUŠČENI OTROCI. Ni boij žalostnega poglavja iz sovjetskega vladanja, kakor je poglavje o zapuščenih otrocih, o onih deset in desettisočih otroških potepuhov, ki jih je polna Rusija. Erich. Koch-Weser, ki se trudi, da piše o sovjetski Rusiji čira najbolj objektivno in ki vsled tega baje boljševikom prizanaša, kakor pa odkriva njih napake, piše v svoji knjigi o tem žalostnem poglavju to-le: Na najnižji stopnji je masa potepuhov, ki je ogromno narasla. Najhujši pa so zapuščeni otroci. Skoraj živalski utis narede ta majhna, s celo skorjo umazanosti pokrita, s čisto zadnjimi ostanki cunj pokrita bitja. Beračijo po cestah in psujejo. tolčejo ali suvajo tistega, kdor jim takoj r.e da. Vozijo se pod vagoni — kar je mogoče edino vsled male hitrosti ruskih vlakov — in na postajah zlezejo izpod vagonov na dan. Sprevodnik takoj čvrsto zapre okna vagonov, ker bi drugače prilezli v vagone. Tudi ponoči spe na prostem, čeprav razsaja vihar in lije dež. Na neki postaji sem dal enemu teh mladeničev gorko klobaso. Stekel je /. njo k svojim trem tovarišem in jo ž njimi delil. Vsak jc željno pojedel svoj del — najbolj pristen komunizem, ki sem ga sploh kdaj videl v Rusiji. Noben uradnik, noben policist se ne meni za te otroke, ker kam bo ž njimi? Tudi se boji ugriza teh dostikrat sifilitičnih otrok. Vsak se jim po možnosti izogiba. Samo v nekem restaurantu v Batumu sem videl, ko ie natakar nekega dečka, ki je vedno znova prišel ter prosil in kradel, s pestjo pobil na tla. Obležal je, dokler ni prišlo nekaj njegovih tovarišev, ki so ga odnesli. Obstoje domovi za to zanemarjeno deco. S silo jih morajo tu držati, ker hočejo vedno znova pobegniti v svobodo. Videl sem tak dom v ku- banski pokrajini. Mogočno staro graščino s krasnim, a zanemarjenim parkom. V veži bife v grozovitem hipermodernem stilu, še iz časov bivšega lastnika. Fred njim lesene pručice. Na veliki verandi oder, nad njim v rdečih črkah napis: »Proletarci vseh stanov, odvrzite verige!« Tu, med temi zaprtimi olroci gotovo malo čudno geslo. V tretjem prostoru neobhodni klub za otroke s klopjo, mizo, slikami Ljenina, Marksa, Stalina in konjeniškega poveljnika Budjenija. Na steni balalajka, v surovo izdelani omari šah in klubski časopis za gojence s prav čednimi risbami. V drugih sobah je v vsem 104 postelj z umazanim perilom, večinoma iz starih žakljev. Povsod raz- majana vrata, zlomljena okna, skratka, za nas vse neznosen kraj opustošenja. Za te uboge otroke pa brez dvoma naravnost imenitno kulturno ognjišče, ki bi moglo boljšim od njim postati celo dom. Otroci sami še v cunjah, v katerih so jih ujeli, in ki jih ni mogoče več zakrpati; novih oblek za njih pa ni mogoče nabaviti. Vsi pa so umiti in nas pozdravljajo v prijaznem zboru, ko smo stopili v razrednico. Je tu nekaj dobrosrčnih učiteljev in učiteljic, ki pa le s težavo vzgajajo brez palice te otroke. Zavod sam je primer zvestega in požrtvovalnega podrobnega dela, ki ga ne morem pozabiti. 104 otrok je tu, vedno 104. Vprašam, zakaj ne več? — »Ker ni prostora.« In zakaj nikdar manj, vprašam. »Ker jih vedno toliko ujamejo, kolikor jih moremo sprejeti.« Vsi, ki ne najdejo mesta v domu, se potepajo še naprej po Rusiji, napol že podivjani in poživinjeni, kot pravi komadi, tuji in sovražni človeški nravstvenosti in kulturi, dokler čisto ne podivjajo in čisto ne propadejo ob cesti ali v kakem mestnem brlogu. Nihče od njih ne ve, od kod prihaja in kam gre njegova pot. Pomenijo vedno večjo nevarnost za deželo — a v domu je le 104 postelj... Špeceri jsh® in hoioniiolno blago, umetna gnogiHa. cement itd. itd. dobavlja (Gospodarska zveza v IguDHani ♦♦»♦ « »•»»»♦♦»»»♦O« ♦♦«<»« •»<■»♦« »♦♦» 0 »4»»»»*» ■»♦♦♦♦« najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Trlbuna" F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Cenejše kot pri MASI® se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17 Bele emailirane plošče za oblaganje zidov in štedilnikov dobavlja in polaga »Material" trg. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 36 Najvarnejše in najboljše ualož.ite denar pri • Ml • • v Cellu Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, — — v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Z a • hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov •/. vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnic® ie ko! kmetska za-druga prosta rentnega davka Edini slovenski zavod brez tujega kapitala le Vzajemna zavarovalnica v LJubljani, Dunajska ccsta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane slavho kakor tudi stavb« meil fasoin urndbe; b) vse premično blaUniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. J