382 Slovstvo. Hofbauer (Dvorak) v 15. dan sušca; blaženi Jan. Sarkander, mašnik in mučenec (17. sušca) i. t. d.' Ruski narod zastopa sveti Efrem, nadškof kijevski, (28. prosinca), umrl leta 1097. Samo jeden zastopnik izmed tako številnega naroda! Kdo ne bi pritrdil pisatelju, ki ob tej priliki bridko obžaluje nesrečni razkol in tudi vspodbuja. naj bi molili. »aby Buh otevfel oči fiditelum osudu velikeho naroda ruskeho, aby poznali, že praotcove jeho byli katoliei. a že jen v jednotč s Cirkvi katolickou a se Sto-lici apoštolskou kyne tomuto naroda spasa vččna!« (Str. 169., nav. d.) Zastopnik naroda poljskega je opisan sv Kazimir, ^kraljevič poljski (5. sušca); naroda srbskega sv. Štefan Nemanja, kralj srbski (13. svečana); in tudi nas Slovencev ni pozabil gospod pisatelj in opisal za 9. dan svečana sv. Modesta, katerega je nadškof Virgilij poslal na Koroško oznanjevat sv. vero. Pri tej priliki, čitajoč življenje sv. Modesta, bodo Čehi zvedeli tudi nekoliko o žalostni zgodovini Slovencev, zlasti korotanskih. Tako gospod pisatelj goji praktično vzajemnost slovansko, trudeč se, da bi se Slovani tudi v tej stvari bolj spoznali med seboj. Misel je prekrasna, zato z veseljem pozdravljamo delo Ekertovo. d. Rusko slovstvo. Črtice o Gončarovu in Kojaloviču. (Poroča P. P.) (Konec,) Dokončavši vseučiliške nauke, vstopi v službo v finančnem ministerstvu, kjer je bil kmalu imenovan za načelnika nekega oddelka. Njegov prvi znameniti roman je izšel leta 1847. v časniku »Sovrjemennik« z naslovom »Navadna prigodba«. Slavni kritik Bielinski je takoj spoznal, da tiči v mladem pisatelju velika nadarjenost; zato je pohvalil prvo delo Gončarova. S tem je pa bila odločena usoda pisateljeva. Pohvala tako veljavnega kritika, kakor je bil na Ruskem Bielinski, navduševala je tudi Gončarova za nadalnje delovanje. Pričel je sedaj svoj znani roman »Oblomov«. čegar odlomek »Son Oblomova« je najprej izšel leta 1848. v »Almanachu Sovrjemennika«. Celo delo je bilo pa dokončano še-le čez nekaj let, in sicer med njegovim bivanjem v Karlovih Varih leta 1858. Roman je bil sedaj v celoti natisnjen v časniku »OTenecTBeHHtia 3aniicKH« (Domovinski zapiski) in povsodi s pohvalo sprejet. Ime Oblomova so rabili celo v pregovorih, ako so kazali na mnoge senčne strani pri ruskih boljarih. — Gez deset let je izšel nov Gončarovov roman »Obryv« v »BicTHHKt EBponM« (Vjestniki. Evropy) leta 1868. To so dela Gončarova kot romanopisca. Oba omenjena romana sta bila doslej prevedena v mnogo jezikov. Razven tega je spisal Gončarov odlično delo »4»peraTi. ILuMa#a« (Fregata Pallada), kjer je opisal svoje potovanje leta 1852. Udeležil se je bil namreč neke ekspedicije, katero je poslala vlada na Japonsko radi neke trgovinske pogodbe. — Leta 1862. je bil imenovan za urednika vladnega časnika »CiBepHaa nxr Bocno-MHHaHiM« (Izt> universitetskiehi. vospominanij 1877), »Cjivnic (Slugi 1888). SOletni starček je umrl v septembru preteklega leta za plučnico. Lansko leto je umrl tudi učenjak Mihael Kojalovič. ki zavzema kot plodovit zgodo-vinopisec odlično mesto v ruskem znanstvenem slovstvu. Kojalovič je služboval iz početka kot profesor v Rigi, pozneje v Petrogradu. Do leta 1869. je predaval na akademiji rusko zgodovino, cerkveno in državno. V omenjenem letu je bil njegov predmet razdeljen, in sedaj je postal Kolajovič profesor državne zgodovine, kar je ostal do smrti. V tesni zvezi z njegovo službo je bilo njegovo slovstveno delovanje, zakaj spisal je dela, ki spadajo tako v področje deželne, kakor cerkvene zgodovine. Izdal je nekaj večjih del, in razven tega je poteklo iz njegovega peresa mnogo razprav v raznih listih, almanahih i. dr. Mnoge njegove brošure so sedaj redke v knjigotrštvu. Nastala je sedaj misel v Rusiji, da bi se zbrale njegove razprave in skupaj izdale; tako bi imeli natančno podobo njegovega slovstvenega delovanja. Nekateri njegovi znamenitejši spisi in izdanja so ta-le: Leta 1865. je izdal zbirko listin, ki pojasnjujejo zgodovino zahodne Rusije ; dodal je njih francoski prevod in v prilogi zemljepisne in narodopisne karte. — Leta 1867. je priredil na poziv akademije znanostij po rokopisih carske knjižnice spomine (dnevnik) zadnjega Batorvje-vega napada na Rusijo in obleganja Pskova, leta 1869. na poziv starinosl. komisije dnevni zapisnik deželnega zbora v Lublinu 1. 1569. z ruskim prevodom. — Starinosl. komisija mu je tuli izročila izdajo prvega zvezka »Hist. biblijo-theke«, katerih podlaga so tudi rokopisi iz carske knjižnice. Večje delo je njegova »Hcropia pyccKaro caMoco3HamH no HCTopiiHecKiiMi. naMJiTHHKaMt h Ha^iHbiMT. coiHHemasit« (Istorija russkago sa-mosoznanija po istoričeskimi. pamjatnikam i na-učnymt sočinenijam), kije vzbudila veliko zanimanje. Njegove razprave so bile objavljene v časnikih: »/^eni,«, (Denj), »MoeKBa«. (Moskva), »Pyci.«. (Rusj), »D^epKOBHBiH B-ecthhki,«, (Cer-kovnyj Vjestniki.), »XpncTiaHCKoe iTeme« (Chri-stjanskoje čtenije), »JKypHajn> MHHHCTepcTBa Ha-po^iiaro IIpocBBHieHiH« (Žurnak. Ministerstva na-rodnago Prosveščenija), »IIpaB^a« (Pravda), »Ho-Boe BpeMa« (Novoje Vremja) i. dr. Veliko število KojaloviČevih spisov se ozira na cerkveno zgodovino rusko. Tako je ocenil „DOM IN SVETi' 1892, štev. 8. 383 leta 1858. obširneje > Origines catoliques de 1'eglise Russe« v časniku »XpiieTiaHCKoe iTeme«. (Christjanskoje čtenije). Leta 1859. je izdal prvi zvezek svojega dela ».iHTOBCKaa u,epKOBHaH yma«, (Litovskaja cerkovnaja unija), 1. 1873. HcTopia Boscoe^HHeHia 3ana/i,Ho-pyccKHxi> vmaroBt CTa-Pbixt> BpeMem.« (Istorija vozsojedinenija za-padno russkicln. unijatov starvchi. vremeni,). Mihael Kojalovič je bil rojen 1. 1828. v Kuz-nici (Gov. Grodno). Izobraževal se je v seminarju v Supraslskem. pozneje v Vilni in naposled na petrograjski akademiji, kjer je tudi leta 1855. dokončal svoje študije in bil v doktorja povzdig-njen. Kako je deloval na akademiji, bilo je prej omenjeno. Druga slovstva. »Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain.« Herausgegeben von dessen Aus-schusse. Fiinfter Jahrgang. Erste Abtheilung: Historischer Theil. Laibach. 1892. Tak je naslov drugi knjigi, katero je izdalo letos muzejsko društvo. V uvodu je opisana najprej društvena kronika preteklega leta, potem račun, pregled društev (102), s katerimi muzejsko društvo zamenja knjige, imenik vseh udov in odbor. — Slede" zgodovinske razprave. Prof. J. Wallner opisuje pod naslovom »Krain und das Kii-stenland zu Beginne des osterreichi- Naše slikea Danes nam ni treba govoriti mnogo o slikah te številke. Le o dveh izprego-vorimo nekoliko. Iz prijazne roke nam je došla lepa ilustracija pesmi: »Sveti kelih« na str. 361. Podoba, kakor tudi pesem slonita na tem-le poročilu v »Mittheilg. des histor. Vereins fiir Krain« 1858., stran 47: »Bemerkensvverth — — ein daselbst (bei der Pfarrkirche St. Peter) verwahrter, iiber 250 Jahre alter silberner Kelch, an dessen Sohle folgende merkwiirdige gesehichtliche Nachricht eingraviert ist: ,Calicem hunc nobilis vir D. Mathias Posarell obtulit congiarium Divae Vir-gini Mariae Assumptae, quem emerat arino MDCV a Curatore Domini a Weisseneck. Stvriae provincialis, in Familia ultimi Lutberani, hic ex eo potare vice Quandam sacerdotes, in missa calicem sumentes, imitans his verbis: » Sic popi calicem exbauriunt,« retrorum lapsus, ce-rebrum pavimento illisit et fudit, et mortuus est. Actum in arce Weisseneck circa "VVildon, ad Muram sita.'« — Čitateljem, ki ne znajo latinščine, podajemo ob kratkem vsebino tega poročila. Pri.sv. Petru v Ljubljani hranijo masno kupo, ki ima na stojalu znamenit napis. Ta napis pravi namreč, da je neki luteranec iz kupe schen Erbfolgekrieges« (1—56) obširno, v koliko je bila v dotiki imenovana vojska z našo domovino. — Učitelj K. Crnologar poroča o nagrobnem spomeniku vojvodinje Viride v Sti-čini: »Der Grabstein der Herzogin Vi-ridis in Sittich« (57—64). — Zanimiva je S. Rutarjeva črtica o nekdanji plovitvi po Ljubljanici: »Zur Schiffahrt auf der Laibach« (65—82\ katera je po gradbi južne železnice propala. — Dalje priobčuje prof. Jul. Wallner do-slovno star urbar bistrskega samostana: »Wirt-schaftliche Verhaltnisse und Hausord-nung der Karthause Freudenthal im Jahre 1659« (83—99). Priobčeni urbar je tehten prispevek k slovenski, tako malo poznani monasterijologiji. Le-ta urbar nam je živa priča o vestnem, modrem in Ijudomilem vladanju nekdanjih kartuzijanov. Kot dodatek knjigi slede »Glossarienfragmente des stadtischen Archivs zu Laibach,« sp. J.Šorn (100—117). »Mittheilimgen des Musealvereines fiir Krain,« . . . Fiinfter Jahrgang. Zweite Abtheilung: NaturkundlicherTheil. Ta knjiga ob-seza le dva spisa: prof. W. Voss zvršuje svojo »Mvcologia Carniolica« (1—84), o čemer je pisal že v prejšnjih dveh letnikih. Koncem spisa je jako umesten abecedni imenik vseh naštetih rastlin. — Prof. Ferd. Seidl nadaljuje (85—117) svojo jako natančno in temeljito sestavljeno razpravo »Das Kli ma von Krain.« J. Benko. vino pil in pri tem oponašal katoliške mašnike, ki zavživajo iz kupe, rekoč: Tako praznijo popi kupo (kelih). A luteranec se je takoj zvrnil na tla in si glavo razbil. Ono kupo je nekdo kupil 1. 1605. in podaril M. B. v nebo vzeti. — Ta dogodek je naš umetnik pokazal v celotni sliki jako umno. One besede luterančeve čitaš na progi, ki se vije proti tlem. Zadostuj to, saj mislimo, da si bodo drugo raztolmačili čitatelji sami. Zastran te znamenite kupe še pripomnim, kar sem slišal, da je bila namreč v Štepanji Vasi, v podružnici sv. Petra menda last kapelice »Božjega groba«. A od tam je bila nekam prenesena, ne vem, kam. Morebiti nam prijatelji kaj več povedo. Še nekaj besedij o grbu stenografov, ki ga je sestavil in narisal za naš list gosp. J. Ze-plichal. Izvirna slika tega grba je v lepih barvah. Modri ščit je vprek razdeljen z belim trakom in kaže zgoraj viseč zlat plamen, kot znamenje jezika in govora, kakor tudi duha in razuma, kateri vodi spretno roko stenografovo. Spodaj vidimo značilno znamenje stenografije, namreč kvišku obrnjeno belo-kriiato roko, držečo pisalo. Roka je ravnokar na trak napisala s steno-grafičnimi pismeni geslo: »Fugax oratio tenea- Razne stvari.