Stev. 26.
Leto IV.
»»im
IBl^l|0-KRygftNyKeGAEEI0VNE6M-aJO
Uhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Posamezna Številka stane 1 dinar.
Cena: za 1 mesec 4 Din, za >/« leta 12 Din, za */2 leta 24 Din; za inozemstvo 6 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru.
Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarne, Kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo.
LISTNICA UPRAVE.
V	današnji številki »Pravice« prejmo položnice za obnovo naročnine vsi oni naročniki, katerim poteče naročnina koncem tega meseca, oziroma oni, kateri imajo že zaostanke na naročnini. Ako kateri iizmed naročnikov prejme položnico, pa ima naročnino že poravnano za krajšo ali daljšo dobo za naprej, naj jo prihrani za poznejši čas ali pridobi kakega novega naročnika.
L’osservatore romana j našem kongresu.
Znani rimski politično-religiozen dnevnik L’osservatore romano« je prinesel 17. junija na uvodnem mestu natančen popis našega kongresa in ga prinašamo v prevodu.
7. junija se je zbralo v Ljubljani nad 600 delegatov različnih delavskih kršč. socialnih organizacij v Sloveniji.
Kršč. soc. gibanje med slovenskimi delavci sega nazaj v leto 1894., ko je dr. Krek, kaplan pri sv. Nikolaju, ob priliki nekega delavskega zleta v ljubljansko okolico) (Šmarna gora, op. prev.) po sv. maši, kateri so prisostvovali izletniki, izprožil misel: ustanoviti društvo za varstvo delavcev na kršč. podlagi.
70 delavcev je sprejelo povabilo in na prvem zborovanju zaupnikov se je imenovalo provizorno predsedstvo, ki so je tvorili kaplan Krek, delavec Gostinčar, zaposlen v tobačni tovarni v Ljubljani in delavec Urban-
V. v
cic.
Tri mesece po ustanovitvi je že štela novo ustanovljena organizacija slov. kat. delavstva nad 800 članov.
Danes obstojajo kat. delavske organizacije v vseh panogah industrije in poljedelstva in tvorijo zelo discipliniran del močne kršč. soc. falange, ki si je pridobila in ima sedaj predo-minirano pozicijo v javnem življenju Slovencev.
Dr. Krek, ki je idejno zamislil, razvil in vodil to močno organizacijo, je mrtev, vendar nadaljujejo njegove ustanove svojo delavnost v duhu pokojnika, ki je soroden onemu županu Luegra na Dunaju, kjer je bil Krek spoštovana osebnost, kot poslanec v avstrijskem parlamentu.
Da se ohrani vodilni duh tega že-nijalnega duhovnika in delavca svež, se je ustanovila mladinska organizacija, ki nosi ime »Janez Krek« (Krekova mladina, op. prev.), ki zbira izobraženejše delavce in dijake, ki se bodo posvetili delavskemu življenju z namenom, da poglobijo duševno izobrazbo med delavskim slojem, in ga ohranijo zvestega krščanskim načelom.
Kongres ni imel namena ustvarjati kake manifestacije o moči kršč. delavstva, ampak namen je bil edino ta: jasno določiti in sporediti najaktualnejše naloge o katoliški akciji med delavci. Končni cilj je: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.
Po slovesni službi božji, kateri so prisostvovali polnoštevilno došli delegati v cerkvi oo. frančiškanov, so
se zbrali v obširni dvorani hotela Union, da razpravljajo o napovedanem programu.
Zborovanju je predsedoval starosta delavskega gibanja, poslanec Gostinčar; načelnik Kršč. soc. stranke, poslanec dr. Korošec je pozdravil v imenu parlamentarne skupine in načelstva stranke; poslanec dr. Gosar je podal sliko o sedanjem stanju delavstva in o delu kršč. socializma na deželi; nadalje so sledile smernice o najvažnejših nalogah in o načinu, kako jih izvesti: sodelovanje duhovščine pri delavskem gibanju; šola in izobrazba z ozirom na delavski sloj; delavci in kmetje; strokovne organizacije; delavski konzumi; zveza organizacij; mladinska organizacija »Janez Krek«; delavski tisk.
Z ozirom na duhovščino je bila izražena želja, da naj bo v industrijskih središčih delovanje duhovščine med delavci intenzivnejše in da naj se duhovskim kandidatom nudi prilika, da poglobijo svoje znanje o problemih socialnega vprašanja.
Šola »Janez Krek« naj poučuje mladeniče, ki kažejo sposobnosti, da postanejo inteligentni voditelji delavskih organizacij.
Dijaški mladini je bil stavljen apel, da posveti svojo največjo pozornost socialnim problemom in zahtevam delavskega sloja.
(Nadalje so naštete resolucije, ki smo jih mi že priobčili.)
Te resolucije so bile sprejete enoglasno, bila je interesantna in živahna debata, ki je pokazala najlepšo složnost med zborovalci in plemenito tekmo delavnosti.
Po kongresu je sledila prijetna večerna zabava v prostorih katoliških akademikov v Ljubljani.
Bil je to prvi slovenski kršč. soc. kongres in njegov posrečen nastop obeta najboljše v bodočnosti.
Politični pregled.
Pri nas.
Pašičeva bolezen. Pašič je bil zadnje čase težko obolel. Še vsaj pišejo tako. Je verjetno, ker je mož že zelo v letih. Pravijo, da ga bo nado-mestoval njegov zaupnik, prijatelj in somišljenik. O imenih še ugibajo.
Parlament je izglasoval te dni po skrajšanem postopku zakon o carinskih tarifah, ki globoko sega v žepe delovnega ljudstva. Ta zakon je bil predložen tako nenadoma, da je bila nemogoča vsaka stvarna debata. Iz spomladanskega govora dr. A. Gosarja sodeč, bodo te carinske tarife bedo v Sloveniji grozovito povečale.
Dvanajstine za avgust, september in oktober je vlada istotako predložila nenadoma, vladinovci pa so ji izglasovali nujnost in skrajšano postopanje. Dvanajstine presegajo nad 4 milijarde. Vlada se hoče odtegniti vsaki kontroli nad drž. gospodarstvom, zato noče dati opoziciji prilike, da bi njen zakonski predlog sploh pregledati mogli. Gg. dr. Žerjava in dr. Pivka bo še glava bolela za njuno »koristno« delo v sedanji PP vladi.
Dr. A. Gosar je stavil nujen predlog, da vlada takoj ukine 2 % davek
na ročno delo, kar naj bi veljalo od 1. aprila 1925 dalje. Ta davek pa je tudi najbolj krivičen, ker ga morajo plačevati najbednejši.
Splošno je treba naglasiti, da vlada kar naravnost kaže, da se ne mara brigati niti najmanj za ljudske potrebe v državi. Parlament glasuje kot stroj, ministri pa vladajo svojevoljno, kakor jim pač velevajo njih absolutistične težnje. V interesu cele države, zlasti pa nas Slovencev je, da se ustvari tak položaj, da PP vlada čimipreje pade.
Drugod.
Kitajska. Revolucija na Kitajskem se neprestano širi. Ljudstvo zahteva v splošnem odstranitev tujcev ter na celi črti bojkotira angleško blago in trgovino. V Mugdenu in po nekaterih drugih mestih so revolucijonarji proglasili vlade sovjetov in poslali svoje pozdrave sovjetski Rusiji. — Angleži so seveda v velikih skrbeh. Sedanji kitajski vladi stavljajo predloge, glasom katerih naj bi le-ta sporazumno s tako zvanimi prizadetimi velesilami napravila v deželi red in mir.
Ne moremo zapisati, do kam se bodo ti dogodki razvijali. Zdi se, da pravega uspeha zaenkrat ne bodo imeli, dasiravno je gibanje za politično in gospodarsko svobodo Kitajske v jedru popolnoma zdravo. Brez dvoma pa je, da tega velikega idejnega toka angleški in drugih velesil bajoneti za trajno ne bodo zadržali.
Maroko. Arabski Kabili, ki so v letu 1924. pošteno nakresali španske eksploaterje, so obrnili ost vstaje zoper Francoze, katerim delajo velike težave, kajti Francija hoče osvobodilno gibanje Kabilov zadušiti v krvi.
V	pariškem svetu nastopajo komunisti zoper vojsko v Maroku, priznavajoč Kabilom pravico samoodločbe. Socialistična vlada pa namerava komuniste, že vsaj nekatere, zapreti, češ, da aktivno podpirajo uporne Ma-rokance. Značilno in žalostno obenem je, da se dosedaj ni prijavil še niti eden katoliških poslancev v francoskem parlamentu, ki bi bil nastopil zoper francoski imperijalizem in militarizem v Maroku. Tudi marokan-sko gibanje bo prej ali slej kronano z uspehom, ker je zdravo.
0 položaju siromašnih delavnih slojev.
(Govor dr. A. G o s a r j a na I. kongresu krščanskih socialistov.)
(Konec.)
ZAKAJ KRŠČANSKI SOCIALISTI?
Pri materialističnih organizacijah je to naravno in ravno. Za nas pa tiči
v	tem glavni razlog, da hočemo biti krščanski socialisti. Naš temelj je krščanstvo in samo na njegovih načelih moremo ustvariti pravičen družabni red. (Pritrjevanje.)
Dovolite pri tem še eno opazko. Mnogi še danes ne razumejo dovolj, zakaj hočemo biti krščanski socialisti. Zakaj hočemo biti krščanski, to sem vam pravkar pojasnil. Vsak človek, ki pozna svojo slabo človeško nara-
vo, mora priznati, da bo samo takrat dober član človeške družbe, če ga bodo vodila krščanska načela, ki mu kažejo pot y večnost, ne pa samo hrepenenje po uživanju na zemlji. O tem ne more biti dvoma. Toda tudi glede drugega moramo biti na jasnem. Človeška družba je silno pisana in zapletena. V njej delujejo različne sile, različne stranke in sloji. Zato je človeška družba vedno tako urejena, kakor sledi to iz sile stanov in slojev, ki družbo tvorijo. Nikdar ni bila človeška družba urejena izključno tako, kakor si je samo en stan želel. Tudi kapitalisti se n. pr. danes pritožujejo; enako kakor tudi obrtniki in kmetje. In priznati moramo, da so te pritožbe večkrat upravičene. Siromašni delovni sloji so naravno danes v največji meri upravičeni pritoževati se. To pa zato, ker igra v društvenem življenju še veliko premajhno vlogo. Človeška družba je, kot rečeno, plod različnih stanov in slojev ter je urejena tako, kakor jo te različne sile ustvarjajo. Zato pa ne smemo misliti, da je dovolj, ako smo vsi v glavnih načelih krščanstva edini, pa bo vse dobro. Zavedati se moramo, da imamo poleg tega, po priznavanju ideje stanovske vzajemnosti, v družbi tudi svojo čisto posebno nalogo. Ta naloga je, da poudarjamo krščauska načela v dejanju tudi tam, kjer današnji družabni red in iz njega vzrasli ljudje ne vidijo krivice, četudi je morda vnebovpijo-ča. (Burno pritrjevanje.)
Mi vemo, da ne bo svet nikoli urejen, da počne tako, kot mi hočemo. Toda, če hočemo, da bo vsaj v glavnem urejen po naših načrtih, moramo biti požrtvovalni in navdušeni v boju za pravico prav v vseh podrobnostih in potankostih. Mi ne zahtevamo od vernega kapitalista, da postane pristaš krščanskega socializma. Tega ne tirjamo niti od obrtnika niti kmeta. To niti ni njihova naloga in dolžnost. Ali to pa tudi dobro vemo, da se vsi stanovi in sloji lahko tudi v dobri, ali celo v najboljši veri motijo ravno tam, ko gre za pravico največjih siromakov. Zato pa smatramo, da imamo kot krščanski socialisti uprav tu svojo posebno nalogo, da budimo vest in če je treba, da tudi s silo pomagamo pravici do zmage.
PREMALO IZOBRAZBE.
Navesti pa moram še druge vzroke, radi katerih so se družabne razmere razvijale tako, kot smo spredaj videli.
Eden glavnih nadaljnih vzrokov je ta, da je bilo delavstvo mnogo premalo izobraženo ter ni moglo izpolniti svoje naloge in zmagati bremen, k) jih je moralo prevzeti. Današnje življenje je zelo komplicirano. Zato je treba veliko znanja in veliko sposobnosti, če hočemo človeško družbo voditi tako, da bo vsaj približno odgovarjala našim željam in težnjam. Ne zadostuje samo dobra volja, treba je obilo strokovnega znanja. In to ne samo nekaterih voditeljev, marveč skoro vsakemu posamezniku. Recimo, da si izvoljen v kakršenkoli strokovni odbor, ali da si član obratnega sveta, delavske zbornice itd., ali recimo da prideš v parlament, povsod veljaš
Pinti tri Ur\nn ^npiti ceno in dobro oblačilno blago, naj si ogleda zalogo m	lil	note	v Konzumu, Kongresni trg 2
vsaj nekaj le tedaj, če stvar, za katero gre, res obvladaš in postaviš na dodeljeno ti mesto celega moža. Naloge, ki jih je delavstvo prevzelo, so bile zlasti ob koncu vojne izredno težke. Zato se je ta premajhna izobrazba posebno čutila, zato se je nesposobnost delavskih voditeljev in mas kaj hitro pokazala in so izobraženejši zastopniki kapitalizma z lahkoto znova prevladali.
ODTUJENOST INTELIGENCE.
Poleg tega pa je tudi večina izobražencev stala v tem času ob strani in gledala, kako si bo delavstvo samo pomagalo in ustvarilo tak družabni red, v katerem bi tudi oni dobili, kar jim gre. Med delavstvom in izobraženci ni bilo v tem času dovolj ozkih vezi. Zato pa se je povsod čutilo pomanjkanje strokovnih moči. Skoro povsod se je udomačil le samozavesten dilentatizem. To je bilo sicer razumljivo, vendar sledi prav iz tega, da moramo že radi poglobitve strokovnega znanja prav posebej naglasiti, kako potrebni so čim ožji stiki med delavcem in inteligentom. Sama zmaga ne pomaga veliko, če manjka ljudi, ki bi znali praktično graditi nov družabni red, kakor si ga sami zamišljamo.
S tem smo navedli vsaj glavne vzroke, zakaj je šel družabni razvoj to pot, ki smo jo naslikali. Lahko bi našteli še druge okolnosti, ki so bile tega krive, toda zadostujejo naj samo najvažnejša dejstva.
SKLEP.
Iz tega pa, kar smo dosedaj našli, sledi za nas najprej: Zavedajmo se, zakaj smo krščanski socialisti. Energično odklanjajmo misel, ki se večkrat čuje iz nasprotnega tabora, češ, da naj mi likvidiramo, zato da bomo imeli potem enotne delavske organizacije. Mi smo vedno za enoten nastop povsod, kjer gre za strokovne zadeve. Če pa ima kdo likvidirati, tedaj bi morali likvidirati naši socialisti in komunisti. Zakaj oni so že razkrili vso svojo nesposobnost. Mi pa vemo in poudarimo glasno, da nas bo slišala vsa javnost, da je rešitev socialnega vprašanja možna edino le po krščanskem socializmu.
Drugič: Pojdimo kot en mož v šolo. Ne pomaga nič želeti si nebesa na zemlji, če pa si ne znaš napraviti niti tega, kar se napraviti da. V šolo pojdimo, da bomo imeli dovolj strokovno naobraženih moči na vseh poljih. Socialno vprašanje je tako zapleteno, da se nihče ne spozna v njem brez temeljitega študija v vseh panogah družabnega življenja. Zato pravim:
Ne samo zvesti člani naših organizacij hočemo biti, ampak vsaka naša skupina naj bo šola za sposobne delavce v krščanskosocialni delavski organizaciji.
Tretja misel pa je: Da bomo zares kos svoji nalogi samo tedaj, če bomo priklenili nase vso dobro hotečo inteligenco. Samo tako bomo lahko dobro pripravljeni za trenutek, ko bo treba odločevati, ali pa vsaj soodlo-čevati na vseh poljih javnega življenja.
Da ne bo nesporazumljenja, naj dodam še to: Tudi inteligenca sama se mora tega zavedati, da ji je potrebna zveza z nami, če se hoče kdaj osvoboditi kapitalističnih verig. Upoštevamo pa, da je današnja inteligenca izšla iz šole, kjer ni bilo našega duha. Česar pa se Janezek ni naučil, tega tudi Janez ne zna. Zato marsikateri izobraženec ni sam kriv, da nas ne razume. Zato priznavamo, da je lahko tudi marsikje, kjer odklanjajo naše ideje, vendar še dobra volja. Zato vabimo našo inteligenco, da se nam pridruži v tem pravičnem boju. Na drugi strani pa naj se tudi inteli-gent zaveda, da je pri nas bodočnost.
Naj končam. Zbrali smo se, da se okrepimo. Če pojde mo na delo po naukih, ki nam jih daje naša dosedanja izkušnja in če bomo pripravljeni tudi kaj žrtvovati, potem ni nobenega dvoma, da bomo rasli in da ho Slovenija ena izmed prvih dežel, kjer bo vladal krščanski socializem. (Živahno pritrjevanje.)
Beležke.
Sodrug »Naprej« je tudi smatral za potrebno, obregniti se v svojem značilnem tonu ob I. kongres kršč. socialistov v Ljubljani. Včasih pa tudi slepa kura zrno najde. In tako je naš dični sodrug n. pr. čisto pravilno ugotovil, da naš kongres ni bil tak kakor kongresi sodrugov iz Bernoto-ve skupine, kar je seveda res in popolnoma točno. Kajti: Bernotovih kongresov reši nas, o Gospodi
Sodrug »Naprej« in reorganizacija SLS. Seveda je sodrug »Naprej? na našem kongresu pogrešil tri dni in 500 km dolge debate o reorganizaciij SLS v smislu resolucije, sprejete na zboru zaupnikov »Delavske zveze« od 16. novembra 1924. Revež seveda ne ve, da kaj takega na kongres vseh organizacij krščansko - socialističnega delavslva ne spada, zlasti še, ker je Delavska zveza sestaven del SLS in bodo imele v tej stvari polno besedo tudi organizacije naših kmetov in obrtnikov, predvsem »Jugoslovanske
kmetske zveze« in »Jugoslovanske obrtne zveze«. Tako pa, ko sodrugi socialni demokratje in komunisti, se mi ne gremo. Kajti od tiste pesmi: Lemež Fabjančiča, Fabjančič Klemenčiča, Klemenčič Koruna, Korun Bemota, Bernot Svetka pod goro-o-o, od tiste veležalostne pesmi je imela korist buržuazija, delavstvo pa ogromno škodo.
»Iskreni in neiskreni socialisti«. »Slovenski narod« je naš kongres na-zval »kongres neiskrenih socialistov«. Ker poznamo v Sloveniji poleg sebe samo še materialistične socialiste, bi logično sledilo, da so sodrugi iz Še-lenburgove ulice »iskreni« socialisti. Ali sodrugi ta »Narodov« poklon sprejemajo?
Ne bojte se! Buržuazno »Jutro« ironično pripominja k našemu kongresu, da je radovedno, kdo nam želi več uspeha, »Jutrovci« ali SLS. — No, »Jutrovcem« se bodo nudile bogate priložnosti, da nam izkažejo dejansko ljubezen...
Novi pokretaši. Delavstvo je pridobilo v svojem gibanju dva nova poki etaša: G. dr. Staneta Rapeta, tajnika JDS in g. dr. Josipa Bohinca, pod-ravnatelja OUZD. — Vidite, ta dva gg. bosta kaj kmalu lahko dobila priliko, da dokažeta »Jutrovsko« ljubezen do kršč. socialistov.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Redni letni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani se
je vršil v nedeljo dne 21. t. m. Občni zbor je gotovo v vseh ozirih prekosil vse dosedanje občne zbore. V debati, ki je bila jedrnata in stvarna, so posegali delegatje v najtežje socialne probleme in dnevna vprašanja. Občni zbor je napravil utis nadaljevanja našega I. kongresa. 34 delegatov je zastopalo vseh 14 strokovnik zvez in društev. Občni zbor je poslal častitke kršč. soc. delavstva Prevzvišenemu knezoškofu dr. A. B. Jegliču k njego-
vi	75 letnici, se spomnil rajnega Milie Moškerca, enega prvih pokretašev kršč. socialistov in mu stoje zaklical: »Slava!« Občni zbor je sklenil poslati dr. Gosarju v Belgrad pismo, v katerem se mu sporoča potek občnega zbora, ki mu kliče: Naprej, neustrašeno za pravice delovnega ljudstva!
V	odbor so bili izvoljeni: Jože Gostinčar, Žumer Srečko, Burkeljc Alojzij, Kordin Franc, dr. Andrej Gosar, ing. Žumer Alojzij, Smodej Franc in žužek Franc. Obširno poročilo priobčimo v prihodnji številki »Pravice .
Zveza papirniškega delavstva.
Gibanje papirniškega delavstva. Dne 19. junija 1925 je zboroval v društvenih prostorih v D. M. v Polju zbor zaupnikov vevške skupine »Zveze papirniškega delastva.« Zbor se je podrobno pečal o celokupnem položaju delavstva, o posebnem položaju papirničarjevj zlasti pa še o podrobnem organizatoričnem delu v organizaciji. Debata je bila vsetranska in globoka. Sklenili so se važni sklepi. Zboru je prisostvoval tudi tov. Fr. žužek. V soboto, dne 20. junija t. 1. pa je priredila skupina Goričane-Medvode ob sedmih zvečer javen shod, na katerem so poročali tov. Peternelj, Kukavica in France žužek. Prva dva sta se predvsem pečala s trenotnim strokovnim! položajem pa-pirničarjev, zadnji pa je poročal o splošnem položaju ter pokazal cilje in pota dr. Žerjavove »Samostojne delavske unije«. — V nedeljo, dne 21. t. m. pa je zborovala v Ljubljani plenarna seja »Zveze papirniškega delavstva«, pečajoč se s silno važnimi vprašanji. Sklepi bodo delavstvu primerno sporočeni.
Strokovna zveza rudarjev.
Trbovlje. Dopis v zadnji številki Pravice na naslov rudarskega urada v Celju moramo resnici na ljubo popraviti v toliko, da podjetje Dukič ni premestilo enega izmed ostalih lo-patilovodij — Baggerfiihrer — radi tega, ker ta ni hotel pristati na 12 urno delo, marveč ostala dva vodja sta sporazumno sama zahtevala, da naj jima obratovodja dovoli 12 urno delo; podprl je to prošnjo lepatilovodja Guna s tem, da bo tako lahko več zaslužil, ne meneč se pri tem, kam naj gre tretji, njegov tovariš. S tem je ta »odlični« sodrug pokazal svojo pravo socialistično ljubezen do bližnjega. V ostalem glede nadurnega dela pri tem podjetju je zadeva res taka, kakor je bila omenjena v zadnjem tozadevnem dopisu.
Trbovlje. Na praznik sv. Petra in Pavla bo člansko zborovanje strokovne zveze rudarjev, skupina Trbovlje. Zborovanje bo popoldne ob 4. v prostorih tajništva (hiša konz. društva). Ker je eden izmed glavnih naših orožij naobrazba, upamo, da pride vsak zaveden član na to zborovanje.' Tovariši, na svidenje!
Trbovlje. Od 1. julija t. 1. naprej bodo v območju trboveljske premo-gokopne družbe plačilni dnevi vsakega prvega in petnajstega v mesecu. Dosedaj se je izplačalo — po prevratu — vsako drugo soboto. Bistveno sicor ni razlike, vendar pa druž-
m ■ . ■ ■■ *• mfc—■■ — ■■n — r "i mn 'Hr-M-nf-unfri
I Čemu mečeš proč denar?
Ali ne veš, da ima Konzum konkurenčne cene in da poleg tega še 3°j0 popust! Svoji k svojimi
M m*mn>or.J*
-Beck.
Franc H e r w i g :
Faiftier
(Konec.)
na Nemško v Miinsterland; ako je pa to misel resno pretehtaval, je čutil, kako je notranje odrevenel; ne, ne, privezan je bil na to zemljo z nezlomljivimi sponami! Pač so se pojavljale pred njegovim duhom v trenutkih telesnega odmora žive meje v domovini, svečanostni hrastovi gaji, županski dvori z materinskimi slamnatimi strehami — toda oditi tja, bi se reklo, ugoditi abotnemu človeškemu nagonu; k temu ga v domovini niso potrebovali, tu je pa bil potreben, potreben tako nujno kakor solnce in dež, in ostal je. Da, pričel je z novim kulturnim delom, z delom, kakršno je bilo mogoče pač samo v Ameriki. Desetletna občevanja z Indijanci: Athapeski, Selish, Shahaptian so mu pokazala čudovito sliko skozinskoz zdravih narodov, ki jim je bolezen bila neznana, ako bi jih ne izprijale posledice pijančevanja in še hujših strasti. In spoznal je tudi sredstva, ki so jih uporabljali skozi stoletja in kojih uporaba se je v posameznih odličnih družinah podedovala do današnjega dne. Seveda bi modemi zdravnik majali z glavo, ako bi mu kdo opisal ono tako nedolžno in preprosto lečenje. Pa na srečo tam čez na zapadu ni bilo nobenega zdravnika, ki bi mogel majati z glavo, vlada pa prepušča še danes vsakemu na prosto, da se pusti zdraviti, kakor mu je drago. Neomejeno zaupanje torej, ki ga je užival oče Big-Beck pri rdečih plemenih, mu je omogočilo priti do vsega, česar je potreboval; in v teku dolgih zim je nastal v truda-polnem delu slednjič domači zdravnik, in ko je bil gotov, je ustanovil z bogastvom, ki mu je pripadlo,
veliko bolnišnico, ki so jo morali po dveh letih povečati in ki ima sedaj velikost in videz celega mesta. Tu je našel vsak bolnik, naj je bil katerekoli barve, katerekoli vere, neomejen sprejem; usmiljenke so prevzele nego in uspehi zdravljenja so bili taki, da so kmalu iz vsega zapada prihajali učenci, da bi se učili v tej hiši kakor na kaki visoki šoli. Seveda je brez pomena, da bi govorili o posameznostih, kajti če bi trdili, da so bile tu s katerimikoli sredstvi ozdravljene bolezni, o katerih mislijo v Evropi, da se morejo pobijati samo z nožem, bi se jim moralo odpustiti, ako bi imenovali to »sleparijo« in »amerikanski humbug«.
In to bi storili tem glasnejše in zmagoslav-j nejše, ker samemu očetu Brinkmannu ni njegova | ustanova ničesar koristila. Kot petdesetletnik je j že začel propadati; zdravniki bi gotovo našli za ! njegovo bolezen kako ime, mladci so pa dejali: Sam se je izjedel.« Toda vendar se zdi, kakor da bi imela njegova bolezen globokejše in skrivnost-nejše vzroke, da, kakor da bi sploh bolezen ne bila. Mogoče da mu je bila zemlja pretesna? Mogoče se je dvigala njegova duša v hrepenenju proti silnejši in jasnejši prostosti? Vsekakor se je začela njegova boiezen v letih, ko so povsod v deželi vznikala mesta, ko so bile na Lososovi reki ustanovljene konzervne tovarne, ki so veliko, kakor iz srebra narejeno ribo lovile v milijonih in jo predelavale, ko so parni stroji obhajali svoj vhod v zlatokope in ko so ti sami bili delniške družbe s sedežem v Ne\vyorku, ko so nastale na vodopadih aluminijske tovarne in so tračnice vez za vezjo polagale preko dežele. Kratko, neke nedelje v indijanskem poletju je bral oče Brinkmann sveto mašo na samotni farmi v preriji Big Camas, je hotel nato malo počivati ih je mirno zaspal tja k novi prostosti. Ženske
v hiši so ga oblekle v mašniška oblačila, možje so iztesali rakev iz najstarejše in najčistejše lirasto-vine; nato so ga položili na voz, in mrtvi Benacek se je odpeljal, počasi, zadnjikrat tja preko svoje ljubljene prerije proti vzhodu, kjer je ležala sto milj oddaljena njegova zadnja ustanova v prijaznih gorah. Mladci so raznašali naokoli v deželi vest: »Father Bog-Beck je mrtev«, in kamor je prispela novica, je popustil farmer svoj plug,-za katerim je ravno stopal, odvrgel je sekiro, ki jo je ravno vihtel, zasedel je konja in jezdil sprevodu nasproti. In z vsako miljo je naraščalo žalno spremstvo: spredaj je tekel voz, sledil mu je, črno grivo povešeno, prastari, bajeslovni rjavec, levo ob sedlu zložljiv oltarček, desno Coltov revolver iz Sage-brushtovvna, in nato je sledilo paroma in klobuk v roki, na konju, mnogo sto dobrih mož in so izmenoma prepevali: Guide through the \vaves, in: Lord give us peace3; iz rezervacij so se pridružili resnobno Indijanci, žalno poslikani, v tem ko so sestre z višine griča s kalnimi očmi gledale sprevodu nasproti.
Pokopali so ga sredi svečanostne samote v skalnati dolini, v podnožju stoletne jelke; postavili so skalo in niso vdolbli vanjo ničesar drugega kakor štiri besede: Father Big-Becks Grave4. In pojdi mimo katerikoli letni čas hočeš, boš vedno našel za velikim, čmim^ na deblo pribitim lesenim križem šop cvetlic ali jelkino vejico, skromna, toda jasna znamenja vedno trajajoče ljubezni do očeta Bigg-Becka.
Poslovenil Blaž Poznič. .
3 Vodnik skozi valove, Gospod daj nam mir. 1 Grob očeta Big-Becka.
ba na ta način več profitira navzlic temu, da pravi, da se ji gre »samo« za poenostavljenje dela odnosno računov. Kakor se čuje, namjerava družba tudi — kakor je to bilo v navadi pred vojno — zopet upeljati ta-kozvani kredit in to v svrho dviganja svojih, po zadnji stavki nazadujočih konzumov. Trboveljska družba je bila primorana premestiti več prodajalcev in prodajalk. Da delavstvo po večini ne kupuje več svojih potrebščin v rudniških konzumih, je vzrok ta, da v slučaju stavke — kakor se je to zadnjič zgodilo — kar enostavno svoje lokale zapro vsem stavkujočim, poleg tega pa tistim rudarjem, ki so bili na dolgu, pri prvem izplačilu vse naenkrat odtegnejo, češ, »zdaj je pa nqš«, denarja nima, ergo, primoran je, da dela, z drugo besedo, postane
—	stavkolomec. Namen je prozoren, družba udari z enim udarcem dve muhi. Na eno stran si delijo mastne zaslužke razni »liferanti«, delavca, rudarja pa tudi lahko zasužnijo, da je, ako si bo poslužil tega »kredita«, prodan na milost in nemilost gospodom Trboveljske družbe. Našimi in vsem rudarjem pa svetujemo, naj se ti oklenejo svojih konzumnih zadrug, ker edino le te so v korist delavnemu ljudstvu.
Trbovlje. Skupina SZR v Trbovljah je imela dne 17. t. m. člansko zborovanje v tajništvu, na katerem so se razpravljala zelo važna vprašanja, predvsem organizatoričnega dela, katerega naj bi se oprijela naša kršč. strok, organizacija. Prišla je na dnevni red zadeva naše centrale SZR, katera je na seji dne 9. junija t. 1. sprožila nujno potrebo za nastavitev strokovnega tajnika, kateri bi bil stalno nameščen. Mimogrede se more omeniti, da ima naša centrala zelo obsežen delokrog, v katerega področje spada 8 skupin. Te obstojajo po vseh rudarskih revirjih, kakor tudi v svinčenem rudniku v Mežici in Črni na Koroškem. Ta obširen teren bo treba na vsak načjn temeljito obdelati, ker vsi pogoji za porast naših organizacij so na vidiku. Prezreti pa ne smemo, da bodo mogli govorniki ven na shode, za to je pa treba sredstev. Premostitev k rešitvi te ovire je dalo poved načelstvu, da je na seji principi-jelno osvojil sklep, da se članarina zviša od 4 Din mesečno na 6 Din. Odločujočo besedo o tem vprašanju pa je načelstvo prepustilo članstvu. Ko se je članom po stvarni razlagi, da bo mogoče vsestransko kompliciranem rudarskem vprašanju biti kos samo tedaj, če se bo eden specielno posvetil tej stroki, in to naj bi bil definitivno nastavljeni strokovni tajnik, je članstvo po kratki debati sklenilo, da radevolje plača povišeh dveh dinarjev, akoravno materielno slabo stojijo, samo da se z nastavitvijo tajnika naše delo okrepi in naše organizacije ojačijo. Predvsem je važen tudi sklep članskega zborovanja, da se odslej Uvedejo redni sestanki, na katerih bi se razpravljala sociialna in strokovna vprašanja, in bi se večkrat povabilo tudi predavatelja iz Ljubljane, kateri bi dal osnovno podlago za predhodna naša zborovanja. Nikoli se ne more . dosti poudarjati, kolike važnosti je za vsakega posameznika, bodisi strokovne organizacije, ako je nje članstvo socijalno in strokovno vsaj v toliki meri naobraženo, kar neobhodno potrebuje. Vsak, kdor se trudi v potu svojega obraza za vsakdanji kruh, bridko občuti, ko se mu gre za kakšno socialnopravno zadevo in ne ve kam bi se obrnil, da bi dobil zadovoljivo pojasnilo in to še osobito tisti, ki ne pripadajo nikaki strok, organizaciji. Silne važnosti za nas delavce je socialna zakonodaja, okoli katere moramo osredotočiti vse naši misli. Pod okriljem socialnega zakona spadajo vse soc. ustanove, katere imajo 'nalogo delati v blagor delavstva. Iste bodo pa posvečale v veliko večji meri svoje delovanje v dobrobit delavskih slojev, če bodo slednji toliko izobraženi, da bodo vedeli, kaj vse nudijo socialne dobrine. Predpogoj za nas in
naše kršč. strok, organizacije bodi izobrazba, brez izobrazbeni napredka. Ta misel naj v bodoče vodi vse naše delovanje in uspeh ne bo izostal.
Rajhenburg. V nedeljo dne 28. junija t. 1. popoldne ob 2. bo na Dov-škem v prostorih g. Skobemeta člansko zborovanje krščansko-socialistič-nih rudarjev, organizirani v Strokovni zvezi rudarjev. Vse naše tovariše in prijatelje kršč. socializma tem potom prosimo, da se tega zborovanja sigurno udeleže. Na temi sestanku bo poročal o pomenu krščanskih soc. organizacij, o položaju rudarjev v tu in inozemstvu tov. Renko Miloš iz Trbovelj. — Tovariši! Pokažite, da ste zavedni borci naših idej in zato na plan! — Odbor.
Zabukovca. Šikaniranje vsakega rudarja, ki ni soc. demokrat ali orju-naš, je nepopisno. Tu navedem zopet en slučaj. Obiskal sem svojega tovariša v Zabukovci in sem se sam prepričal o sledečem: Neki bolnik in že večletni vojni invalid je ob času svojega zdravljenja prosil g. direktorja, naj mu da lahko službo. On pa mu reče, naj pride drugi dan, češ, da se posvetuje z merodajnimi osebami. Drugi dan pride zopet revež vprašat in prosit za lahko službo. Toda direktor mu jo odkloni in mu da rajši dopust (bolniški dopust). Na drugi strani pa vrše mastno plačani socialpa-triotični lenuhi najlažja dela. Tako n. pr. voditelj soc. demokratov Tratar Franc, mlad, posebno močan in zdrav, samo da zna blatiti naše tovariše, pa je že dober za posebno nepotrebnega postopača, ki jih je že itak preveč v Zabukovci. Bernik ima mnogo več opravila s tajništvom »Orjune«, kot pa s poslom pri premogovniku. Našim članom pa se plače trgajo na vse mogoče načine. Prihodnjič bomo našteli še več takšnih lenuhov. — Opazovalec.
Zagorje ob Savi. Na praznik sv. Petra in Pavla ob 9 dopoldne bo v dvorani Zadružnega doma sestanek rudarjev in kemičnih delavcev. Ker bomo obravnavali važne stvari, pridite vsi!
Državni cestarji.
Seja načelstva se je vršila v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne. Razpravljalo se je o tekočih zadevah društva in o položaju državnih cestarjev. Konštatiralo se je, da kljub vloženi spomenici ni Gradbena direkcija upoštevala v celoti zahtev drž. cestarjev, tako tudi ne, da naj velja v poletnem času povsod-8 urni delavnik. Društvo podvzame ponovno svoje korake. Načelstvo je razpravljalo o starem avstrijskem službenem predpisu, kateri nima sedaj več stvarne podlage, ker nasprotuje v mnogih ozirih novim zakonom. Sklenilo se je ta službeni predpis od strani društva predelati in tak novi službeni predpis poslati ministrstvu v pretres in odobritev. V to svrho se bo sklicala prihodnji mesec anketa drž. cestarjev v Ljubljano, ta čas pa pripravi tajništvo potrebni mlaterijal.
Društvo diplomiranih babic.
Vsem članicam. Javiti vam moramo, da se na pisma, ki so nam bila poslana, ne bo odgovarjalo pismeno. To pa zato ne, ker imamo tukaj svoj časopis »Pravico«, na katerega so itak vse članice naročene. Odbor je mnenja, da je bolje, če se isti denar, ki bi se imel izdati za znamke, izroči skladu zoper starostno zavarovanje, kar se je že tudi storilo. Hkratu pa opozarjamo vse tiste, ki še niso naročene na naš list, da ga takoj naroče in druge, ki je še niso plačale, da isto nemudoma plačajo, ker drugače bodo ostale o vsem neinformirane. Naj torej ne zameri katera članica, če se ji ne bo odgovorilo pismeno. Bolje je, če skrbimo za starost. Če bo pa želela katera članica izrecno odgovor, naj pa piše.
čitajte »Pravico«!
iil=m=m=m=m=m=iu=
Udruženje tobačnih trafikantov.
Krivično postopanje uprave monopola s tobačnimi trafikanti. Uredba o delovnem času v trgovskih podjetjih Ur. 1. št. 98 1. 1924, določa med drugim tudi za trafike, da smejo biti najdalje do 10 ur na dan odprte. Pred kratkim pa je izdala monopolna uprava v Belgradu odlok, s katerim se zahteva od tob. trafikantov, da morajo imeti trafike odprte od 6. ure zjutraj nepretrgoma do 9. ure zvečer. Ker je ta odlok na eni strani proti zgoraj omenjeni uredbi in proti določilom zakona o zaščiti delavcev, na drugi strani pa ubija telesno in duševno trafikante, ki naj sedaj neprenehoma po 15 ur tičijo v svojih tesnih in zaduhlih trafikah ali dostikrat v vežah na prepihu, je umljivo vzbudil ta odlok med vsemi trafikanti veliko ogorčenost in odpor. Tozadevna stvarna spomenica se je že prejšnji teden odposlala od strani organizacije Upravi monopola, ministrstvu za socialno politiko, parlamentarnim poslanskim klubom in na vsa druga merodajna mesta. Na sestanku trafikantov v Ljubljani dne 13. t. m. se je o zadevi razpravljalo in ugotovilo, da je ta odlok neizvedljiv. Sklenilo se je takoj: povsod utrditi organizacijo in kjer je še ni, ustanoviti. Trafikanti čakajo sedaj odgovora uprave monopola, od strani organizacije pa slede navodila.
Prometna zveza.
VSEM ŽELEZNIČARJEM V VEDNOST!
Sleherni železničar se danes dobro zaveda o nujni potrebi enotne strokovne žel. organizacije, zaveda se pa tudi, da je enotna organizacija možna samo na strogo strokovni, nepolitični podlagi. Komur pa je resno na srcu zboljšanje našega pravnega in gospodarskega položaja, se ne bo prekljal za suho besedo. S tem, da se je postavila za pogoj sporazuma na eni strani beseda »razredna«, na drugi »borbena«, mi je bilo jasno, da se z enolno žel. organizacijo ne misli resno. To mnenje sem dne 22. marca t. 1. predpoldnem na konferenci! žel. pri Levu v Ljubljani jasno in odločno povedal tov. Ceriču, ki se je zato pri dopoldanski konferenci izdržal glasovanja. Kljub temu sem se popoldan udal, — sicer s prav mlajhnim upanjem, a tem srčnejšo željo, koristiti celokupnemu žel. osobju. To malo upanje, da bo morda vendar le zmagala ljubezen do siromašnih železničarskih mas, ter da se posreči odstraniti ono, kar se namenoma postavlja na pot sporazumu, je padlo v vodo. Danes smo na jasnem. In ker smo na jasnem, javno na tem mestu preklicujem svoj podpis na protokolu o sporazumu 6. org., katerega sem podpisal dne 22. marca v imenu »Prometne zveze«. Kdor pa upa od »nove« postavljene fronte zboljšanje našega položaja, prosta mu pot v njih organizacijo. »Prometna zveza« pa naj takoj skliče občni zbor, da razčistimo to zadevo.
To se mi je zdelo nujno potrebno povedati, da ne bo kdo radi mene zapeljan tja, kamor si najmanj želi.
Novomesto, 22. junija 1925.
Peter Mrak.
Delavska zveza.
Občni zbor Delavske zveze za Slovenijo se je vršil v nedeljo 21. t. m. ob zelo lepi udeležbi 30 delegatov Okrajnih Del. zvez v Sloveniji. Občni zbor je otvoril starosta naše delavske organizacije tov. Jože Gostinčar. Načelnik tov. dr. A. Gosar, ki je bil nujno zadržan v Belgradu, je poslal občnemu zboru svoje pozdrave. Debata je pokazala veliko zrelost in delavsko politično zavest voditeljev in zaupnikov Del. zveze. Sklenili so se dalekosežni sklepi za praktično delo in razmah D. Z. v bližnji bodočnosti. Obširno poročilo priobčimo prihodnjič. Izvoljeni so bili z navdušenjem
enoglasno v novo načelstvo: Načelnik dr. A. Gosar, podnačelnik Jože Gostinčar, odborniki: Žumer Srečko, žužek Franc, Kremžar Franc, Kušar Alojz, Rutar Jože, Sternad Rudolf, Zajec Alojzij in Pintar Karl. Za namestnike: Burkeljc, Trunkelj, Ban in Kordin. Za preglednike: šišek, Le-witzky in Kukavica. Občni zbor je pokazal velik napredek naše politične organizacije delavstva.
Razpis občinskih volitev pri D. M. v Polju. Veliki župan je razpisal volitve v občinski odbor, ki je bil na razne intrige vseh mogočih domačih in tujih faktorjev protipostavno razpuščen, češ da so se godile tam čudne stvari pred bogzna koliko leti. Vzrok, kakor smo že navedli, je bil pa čisto drugje. Pohlep po oblasti tujih ljudi, ki so se skoraj stepli za osebo geren-ta in pričakovali, da bodo sedeli več let sami, navsezadnje pa vsi skupaj obsedeli na diki, in drugič prav skrito sovraštvo do župana Kukavice, ker je bil dasi jako delaven, kar so mu priznavali celo nasprotniki in vsa ob-lastva, vendar revež-delavec in ne trebušast bogatin ali kaj drugega. Združenim delavskim nasprotnikom se je žalibog iz nepoznanja stvari in gole zavisti ene osebe pridružil tudi klub Neodvisne delavske stranke, in tako so delavci sebi samim pomagali kopati grob. Skupno s kmeti in obrtniki smo imeli trdno večino, ki si je nadela za nalogo prenovitev občine v pravičnem smislu in zdramitev občine, ki je spala že celo večnost. Kon-servatizem je bil že tako zastaran, da so mu zapadali celo ekstremisti vseh branž. Delavci! Krščanski socialisti! Proti naši volji je prišel razpust in 1iove volitve. Borba se bo zopet razvila. Nismo hoteli ponovno razburjati občine, ki ima drugega dela dovolj. Naš boj bo miren, dostojanstven in legalen. Rokavica je padla in napovedan je delavnim slojem nov boj, ki ga mi z našo žilavostjo, z delavskim ponosom in samozavestjo sprejemamo in voditi ga hočemo z ndvo borbo v ponovno večjo zmago. Pozivamo tudi vas kmetje, da se pripravite in organizirate, ker mi delavci nismo vaši nasprotniki. Sovražniki so vam tisti, ki jim užaljeni ponos in zafurana politika nekdanjih dni ne da miru in rujejo tajno naprej. Delavci in kmetje, vse enonadstropne hiše v Polju si dobro oglejte. Kmetje,' skinite tudi vi verige suženjstva, v katere vas hočejo zopet vpreči in pokažite se čisto kot smo že mi. Pokažimo, da so naše žuljave, umazane roke že navajene prijeti tudi za pero in voditi sami sebe. Pomagačev, mešetarjev in trotov ne rabimo. Zavedajmo se tudi, da je naše delo za blagor občine pozitivno državotvorno delo, ker je občina samo del te države, za katero smo ravno mi pri nas ob prevratu, ko so se gotovini današnjim »državotvorcem« tresle hlačice, največ trpeli in krvaveli. Zato tudi tiste fraze protidržav-nosti z zaničljivim prezirom odklanjamo. Dan volitev mora biti dan našega veselja, mora biti zaeno pregled nazaj in naprej, mora biti alarm za naše čete. Vrzimo vse namišljene predsodke naših nasprotnikov in z zavestjo trpina-proletarca pokažimo svetu, da je občina delavska. Delavci, naši cilji so jasni, naša pota so ravna. Brez oklevanja hodimo po začrtani poti in vse, kar nam je danes nasprotno, naj uvidi, da smo tu in da se po-mandrati ne damo. S tem geslom v
b^j!__________________________ .
Tedenske vesti.
Sedemdesetletni jubilej Rokodel-društva v Ljubljani. Ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani bo obhajalo v dneh 27., 28. in 29. junija svoj sedemdesetletni jubilej. Spored slavlja je sledeči V soboto, 27. junija ob 8. uri zvečer v opernem gledališču slavnostna predstava »Stanovitni kraljevič«; v nedeljo 28. junija ob 8. uri zjutraj v uršu-linski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval stolni prošt prelat Andrej Kalan.
Somišljeniki p°s0ft£ Osrednje vinarske zadruge
i ~rrV^__^VijLrw *'i
Ob 10. uri slavnostno zborovanje v Rokodelskem domu in popoldne ob treh posebno zborovanje rokodelskih pomočnikov. Ob 5. uri popoldne bo na vrtu Rokodelskega doma prireditev z raznovrstnim sporedom. Za 29. junij je določena za slučaj zadostne udeležbe poučna ekskurzija na Jesenice, Vintgar in Bled. Za udeležence je dovoljena polovična vožnja. — Vabimo vse tovariše in prijatelje, da se jubileja naših rokodelskih pomočnikov udeleže v čim večjem številu.
Orlovski dan ljubljanskega okrožja bo dne 5. julija t. 1. v Št. Vidu nad Ljubljano. Dopoldne ob pol desetih bo sv. maša, po maši zborovanje, popoldne ob pol štirih pa telovadba. Polovična vožnja je zaprošena po vseh progah v Sloveniji. Ta dan bo v Šent Vidu razstava dobitkov efektne loterije za Ljudski dom. Delavci, Krekova mladina, pohitimo ta dan med tovariše Orle!
Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani proslavi 4. in 5. julija t. 1. svojo 20 letnico. Velika zasluga Olepševalnega društva je, da je postala rožnodolska naselbina lanskega leta samostojna vas, ki šteje 300 lepih, z vrtovi obdanih domov, kjer prebiva nad 2500 prebivalcev.
Kongres za proučavanje vzhodnega bogoslužja se bo vršil v Ljubljani od 12. do 16. julija. Med priglašenimi udeleženci je tudi 48 inozemcev; meti njimi največ Čehov, Francozov in Poljakov. Med priglašenci kongresa so dosedaj tudi trije škofje iz inozemstva in štirje iz Jugoslavije.
Protestna resolucija. Ob priliki sestanka vojnih invalidov dne 1. junija 1925, okraj Konjice, je bila so-^j glasno sprejeta sledeča protestna resolucija: 1. Vojni invalidi protestiramo proti vednemu zavlačevanju in odlašanju pravične ureditve invalidskega vprašanja. 2. Odločno zahtevamo, da se uzakoni načrt invalidskega zakona, kot ga je izdelala svoj-čas Davidovičeva vlada, koja nam je nudila vsaj nekaj zboljšanja v tem kritičnem času draginje. 3. Zahtevamo, da se takoj prične z resnim delom za uzakonjenje invalidskega zakona, kateri naj stopi takoj v veljavo tudi za ono dobo, odkar smo po naraščajoči draginji toliko po krivici prizadeti. — Uverjeni smo, da bo Nj. Veličanstvo po svoječasni obljubi ob priliki deputacije vojnih invalidov potrdilo pravični invalidski zakon, ki bo nudil nam in našim ubogim zapuščenim družinam dovolj gmotne podpore. — Stranice, dne 1. junija 1925.	1
Požar. V Tomačevem je požar uničil gospodar, poslopje Antona Mavca. Živino so rešili, pogorel pa je skedenj, steljnik in razen zidovja vse ostrešje. Škoda je velika. Vzrok požara je neznan, vendar se pa domneva, da je bil ogenj podtaknjen.
Smrt vsled opeklin. Obleka se je vnela dveletnemu otroku posestnika Kralja v Novi vasi pri Lescah. Ker so bili starši vsi na polju, so se otroci igrali pri štedilniku in tako povzročili nesrečo. Ko so se domači vrnili s polja, je otrok čez pol ure vsled opeklin umrl.
Apnenico je razneslo v Bezgovici pri Mokronogu. Apnenica je bila visoka 10 m in je vsebovala materiala za 12 vagonov apna. Na kak način je prišlo do eksplozije, ne morejo ugotoviti. Škode je do 50.000 Din.
Velikanska povodenj v Poljanski dolini. Dolino od Žirov do Škofje Loke in naprej ob Sori ter hribe med Zirmi in Rovtami je zadela strašna vremenska nezgoda. 19. junija okrog 7. ure zvečer se je nad Vrhom pri Sv. treh Kraljih utrgal oblak. Neizmerne množine vode so drle v dolino Sore in potem na celi'dolgi poti do Škofje Loke in dalje uničile skoro vse, kar so dosegle. Ljudje so v silnem strahu hiteli reševati živino, posebno preši-če, ki so vsled visoke vode že plavali v hlevih. Voda je stopila nad postelje, ljudje so bežali na peč, pod streho itd. Zmeda je bila še večja vsled tega, ker je voda tako hitro pridrla. Tekom noči pa je voda začela padati in zjutraj so mogli prebivalci nesrečnih krajev videti posledice nočne grozote. Člo-
veških žrtev ni bilo, razen v Dolenjem brdu, kjer je skozi okno treščilo v Anžejevo hišo in ubilo domačega sina, ki je sedel pri mizi. Silna voda je odnesla med Žirmi in Godešičem pod Škofjo Loko 18 mostov in tri brvi. So-vodnjiška cesta je na Fužinah okrog 200 m na dolgo popolnoma raztrgana. Zveza s Škofjo Loko je za delj časa onemogočena. Ogromni betonski jez elektrarne v Fužinah je vodni pritisk podrl. Škoda je za enkrat še neprecenljiva.
Požari na Štajerskem. V Bevčah v Šmartnem pri Šaleku je pri »Mikužu« zgorel marof in veliko krme in vse gospodarsko orodje in stroji. Živino so rešili. Škoda znaša nad 100 tisoč dinarjev. — Na posestvu grofice Herbersteinove je zgorel kumik z okrog 480 piščanci. Požarna bramba iz Velenj je preprečila, da se ni ogenj razširil na druga poslopja v vasi. Škoda znaša okrog 40.000 Din. — V šent-janški župniji je strela udarila v gospodarsko poslopje Gradišnika in mu ga upepelila.
Kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlju priredi v nedeljo 28. junija pri gosp. Gašperlinu na Friškovcu prvo vrtno veselico, združeno s cestno dirko na progi Zadvor, Stepanja vas, Friškovec, za prvenstvo društva. Spored: Ob 2. glavna dirka, ob 3. polževa dirka, ob 3.30 dirka v vrečah in ob 4. hoja po tramu. Vrtna veselica je združena z zanimivimi točkami. — Vstopnina za osebo 5 Din. Za slučaj neugodnega vremena se vrši vsa prireditev naslednjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Strela je udarila v hišo posestnika in kovača Popita na Lesnem brdu v okolici Drenovega griča. Strela je ubila 23 letno domačo hčer, ki je bila v kuhinji, očeta pa je omamila do nezavesti.
Obnova Sv. Višarij. Marijina cerkev na Sv. Višarjah je obnovljena in dne 24. junija so prenesli čudodelno Marijino podobo iz župne cerkve v Žabnicah v slovesni procesiji na goro.
Umor. Mihael Emeršič je 19. t. m. v Velikem Okicu pri Ptuju ustrelil skozi okno svojega soseda Janeza Cafuta, ko je ta sedel pri mizi z družino. Dejanje je storil iz sovraštva radi večnih pravd.
»Pevec«. Prejeli smo novo številko »Pevca« za maj-junij t. 1. Prinaša sledeče članke: H. Svetel, Pevec in razvoj zborovske glasbe. (Konec.) — P. H. Sattner, Sekvenca. (Dalje.) — Bajuk, O taktu. (Dalje.) — Isti, Narodna pesem v sekiricah. (Konec.) — Aljaž, Pevski spomini. (Dalje.) — V nadalj-nem prinaša poročila o zborih Pevske zveze po deželi, o vestniku P. Z., o novih skladbah, o glasbenih listih, o nekaterih obletnicah zasluženih glasbenikov. V glasbeni prilogi nahajamo pesmi: Vogrič: Izpremenjeno srce. — Tomc: Majeva, in isti: Zazi-balka. Neoporečno je, da si je pridobil »Pevec« veliko zaslug za razvoj slov. petja in ga zato toplo priporočamo vsem prijateljem lepe pesmi. Naroča se v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
Dopisi.
Dev. Mar. v Polju. Kakor je razumljivo iz »Jutrovega« dopisa od 18. junija 1925, št. 139, so voditelji v »Ku-kavičnem gnezdu« zares obsodbe vredni ljudje. Ti nepridipravi so pokvarili domalega vse delavstvo v vevški papirnici s tem, da so ga organizirali v Zvezi papir, delavstva. Močno so se tudi pregrešili zoper zakon o zaščiti države, ker so ustanovili za delavstvo »Ubožni fond« z namenom, da si delavstvo z malimi prispevki nekaj prihrani za eventuelne nezgode v slučaju smrti, bolezni itd. — Če bi dopisnik »Jutrovega« dopisa, ki mora gotovo biti eden od reprezentantov »Samostojne struje« v Vevčah, res imel pravi namen delavstvo ščititi pred izkoriščanjem in skrbel za so-cijalni dobrobit, ne bi klical nad nje zakona o zaščiti države. S tem, da ste se postavili na stališče denuncijantov, ne boste v toliki meri škodovali voditeljem samim, temveč celokupnemu delavstvu v papirnici. — Za danes
naj bo dovolj. Drugič se pa še pogovorimo, koliko je g. inž. Ženko v zvezi z ustanovitelji Samostojne struje in pa kdo med delavnim časom hujska delavstvo.
Zagorje. Telovadno društvo Orel v Zagorju ob Savi priredi ob priliki blagoslovitve prapora javno telovadbo, ter tem potom vabi vse somišljenike in prijatelje Orla, da se slavnosti udeležijo. Spored prireditve: 28. junija budnice ob 5. zjutraj, ob pol 9. sprejem gostov na kolodvoru, ob pol 10. blagoslovitev prapora, ki jo izvrši vseučiliški prof. g. dr. Rožman. Ob 10. sv. maša, po sv. maši zabijanje spominskih žebljev. Popoldne ob 4. javna telovadba in prosta zabava, združena z bogatim srečolovom. Polovična vožnja dovoljena. Zunanji gostje naj na svoji postaji pustijo vozne listke žigosati z mokrim postajnim žigom, kateri veljajo v zvezi z izkaznico, ki jo prejme vsak udeleženec na telovadišču za vožnjo nazaj. Za okrepčila in brezalkoholne pijače dobro preskrbljeno.
Zagorje ob Savi. Neki Kopito iz rdečega tabora se je po dolgem času obregnil ob dopis, katerega je priobčila svoječasno »Pravica« o postanku in delu nove organizacije kem. delavcev v Zagorju. Že takrat smo poročali, da nasprotnike ta naša poteza silno boli. Njihov Kopitar s svojimi čenčami nas v tem potrjuje. Veseli nas pa, da dopisnikar sploh priznava, da smo v tovarni. Vajeni smo, da ti bratci ne tajijo samo Boga in hudiča, pač pa tudi moč nasprotnika.
S tem njihovem priznanjem smo zadovoljni. Priznavajo, da smo v tovarni, da delimo z vsem delavstvom dobro in slabo in smo torej vsi enako vredni. To je pa že dobršen kos demokracije. Zato jim častitamo! Seveda smo se od srca, res od srca smejali, ko beremo, da bodo rdeči tako zakričali, da bo naš krščanski socializem izginil ne samo iz tovarne, temveč iz zemeljskega površja sploh. Kako nas je strah! Joj! Veste, kaj je krščanski socializem? Povejte! Ideja, katera je dajala rodovom moč in jih kulturno dvignila. Ideja, katera ima daljše korenine, kot rdeči bratci pamet. Razumete! Ali Vas je kaj sram? Praviite, da ste gradili. Dolžnost zdravih rok je delo. S tem torej nič hvale. Kar ste tekom desetletij storili, ste storili, in konec. Niti ne mislimo, da bi Vaše dobre strani prezrli, ker smo objektivni. Vprašamo se pač, če niste gradili Babilonske stolpe. Saj se niste razumeli. Zjutraj ste zidali, popoldne podirali. Res ste grizli tako, da ste si polomili zobe, rjoveli, da ste od lastnega kričanja oglušili, pa danes? Utihnili ste... kapital je zavladal ... Vaše kričanje bo naš krščanski socializem že prenesel, bodite prepričani. Da se mi v Vas zaletavamo, ni res, ker spoštujemo prepričanje bližnjega. To se res lahko učite od nas. Drugo je, če nismo upravičeni, da se branimo. Mislimo, da. Spomnite se, kaj ste vse storili, da bi nam škodovali. V teh poizkusih se je zrcalil Vaš namjen. Škoduj mu, uniči ga! To ni lepo. Pribijemo: krščansko delavsko organizacijo je narekovala v tovarni živa potreba. Če boste Vi iskreni, se lahko naša pot spoji. Če Vam je blagobit nas vseh pri srcu, nič hinavščine. Če to odklanjate, boste za nas tisti, katere ni bič nič izpremenil. H koncu: Vse jedno nam je, kako so najvišje glave v tovarni versko ali politično orientirane. Za pravico vedno in proti vsakomur. To je naš program, katerega hočemo uveljaviti.
S '
Krekova mladina.
Iz centrale. Naznanjamo vsem podružnicam, da so slike gotove in se dobijo v društvenih prostorih na Starem trgu 2/1. Vsi tovariši, kateri so jih naročili ob priliki našega slikanja, naj pridejo sigurno po nje. Velike slike in male so lepo izdelane in stanejo velike 25, male pa 5 Din*
»Krekova mladina« Ljubljana priredi dne 5. julija izlet v Mekinje pri Kamniku in če bo čas dopuščal, tudi k Sv. Primožu nad Kamnikom. Vabimo tudi članstvo »Krekove mladine« podružnic Zalog-Spod. Kašelj in pa Sneberje. Izlet bo celodneven. Natančni spored objavimo v prihodnji številki »Pravice«.
Socialni vestnik.
Brezposelnost na Dunaju se je v drugi polovici maja zmanjšala od 72.422 na 70.722 oseb, ki prejemajo podporo za brezposelne.
Mednarodna konferenca dela. Na drugem čitanju načrta o mednarodnem dogovoru glede nočnega dela v pekarnah je bilo z 272 glasovi proti 25 sprejeta prepoved nočnega dela.
Razno.
Samomori v nemški armadi. V nemškem parlamentu se je poročalo ob priliki debate o budgetu, da je bilo v I?eichswehri leta 1924. 160 samomorov. Preiskava je dognala, da je važen vzrok za samomore dolga službena doba. 12 letna obveznost je tem občutljivejša spričo dejstva, da je vsled mer, ki so bile podvzete v svrho štedenja, nemogoče preiskati vsakega posameznika, če je sposoben za tako dolgo službeno dobo.
Poraba sladkorja. V Zedinjenih državah porabi vsak državljan na leto 50 kg sladkorja, v Angliji 38 kg, v Rusiji 2 kg, v Franciji 17 kg, v Nemčiji in Avstriji 27 kg. na Španskem 8 in pol kg, v Italiji 6 kg, v Braziliji in na Japonskem 5 kg in na Kitajskem 2 kg. Kitajci in Rusi potrebujejo najmanj sladkorja, ker popijejo največ čaja brez sladkorja in kava je tu le malo znana.
Civilne liste raznih vladarjev znašajo (v dinarjih): Italijanski kralj prejema 115, angleški 104, japonski 84, španski 54, jugoslovanski 49, belgijski 38, romunski 18, švedski 16.7, bolgarski 14.4, holandski 13.5, danski 10, norveški 8 milijonov dinarjev na leto. — Predsednik severno ameriških združenih držav dobiva letno v našem denarju 4 milijone dinarjev.
—	Hindenburg ima letne plače 60.000 zl. mark (marka 14.50 Din), disp. fond 120.000 zlatih mark.
Carino na čipke nameravajo uvesti v doglednem času na Angleškem-Isto velja tudi za druge vezenine vseh vrst. Uvesti se misli 33.33 odstot. zaščitna carina.
Inserirajie v Pravici"!
• n prepričajte sc.dajcf K0LIN/KA (IKORIJA IZBORNA!
Naročajte »Socialno misel"!
Naročnina celoletno Din 40-—.
Isdaja koasordj.
Tisk »Jugoslovanske tUkamec ▼ Ljubljani
Odgovorni urednik Dr. Aidrej 0«s*r.