71. številka.
Ljubljana, v petek 28. marca.
XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak. dan »eter, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a v at ro-ogo r sk e dežele za vse leto 15 gld., M pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden oieseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za meaec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih alicah St. 1*2. UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
..SLOVENSKI MAR OD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
9 četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za v;»e leto   ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........3   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
HT Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu ae inora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „,S(ov. .zaroda**.
Srbija zadnjih deset let.
Pariški „Figaro" prinaša v očigled novemu srbskemu posojilu v znesku 2G.6GG.500 frankov, katero se sklepa sedaj v Parizu, pregled desetletnega gospodarskega razvoja kraljevine srbske. Akoravno je ta pregled sestavljen iz rinancijalnih nagibov, takorekoč za reklamo, ima vender take podatke, da iž njih lahko sodimo o izrednem napredku mlade kraljevine.
»Srbija, daai mala po svojem prebivalstvu, katero broji le dva milijona duš, in po svojem površji, katero ne presega 4,8f>8.000 hektarov, igrala je že ve!il;o ulogo v evropski politiki, in igrala bode morebiti še večjo sedaj, ko se definitivno z Kusijo zopet napravi zveza. Znane so pretnembe, ki so nastale v Srbiji, odkar se je kralj Milan odpovedal. Reči se more, da so novi regentje, mladega kralja skrbniki, baš protivno delali,   nego se je
poprej. Stara vlada začela je nesrečno vojno z Bolgarsko in da si dohi dohodkov, oddala je zasebnim društvom razne monopole, katerih obilni dohodki bili so skoro izgubljeni za državno blagajnico. Naposled iskala je svojo politično oporo na Dunaj i.
„Regentje, pravi nasledniki kralja Milana, proglasili so najprej, da hočejo v miru živeti z vsemi sosedi svojimi, kar se je slabo zlagalo s političnimi nameni Avstrije. Potem izposlovali so po-vr»tek monopolov, prepuščenih raznim zakupnim društvom. Naposled postavili so se zopet pod zaščito carjevo. Volitve poslale so znamenito večino poslancev, odobravajočih novo politiko, v skupščino. In posestniki srbskih rentnih papirjev v resnici neso slabo vsprejeli nove uprave, kajti hipotekovane srbske obligacije, katere so se 1882. 1. v Parizu bile izdale po 357 frankov, stoje danes nad 430 frankov, kar je največji kurz, ki se je kdaj na borzi beležil«.
„Ileči se mora, da odkar je Berolinska pogodba priznala Srbije nezavisnost, nastalo je v krilu naroda srbskega marljivo in vstrajno delovanje, katero je veliko pripomoglo h konečnemu razvitku naroda. Prebivalstvo naraslo je od 1880. do 1890. 1. za petino, od 1,620.000 na dva milijona. Državni dohodki, ki so znašali 1880. 1. samo 19,561.000 frankov, znašali bodo I. 18JO, najmanje 42,700.000 frankov, torej so se v desetih letih zvišali za 23 milijonov, ali 120 °/o- Izredni davki, glavni vir bud-getu srbskemu, narasli so od 10,231.000 frankov 1. 1880 letos ua 23,280.000 frankov.
Znatna ta progresija dosegla se je v tem, da se je razdelitev davka dosledno predrugačila. Temu je sicer nedostatek katastra delal velike ovire, a našli so umna sredstva za uknjižbo nepremičnin in je od vsega površja srbskega (4,858.000 hektarov) 4,600.000 hektarov podvrženih obdačenju, ostali del so ceste, reke, potoki, državna posestva in neplodna zemlja. Cariue douašale so 1880. 1. le 2,550.000 frankov, aedaj pa G, 160.000 fr., razni monopoli, ki bo bili 1880. 1. v proračunu samo 1,550.000 fr., dosegli so letos že 3,135.000 fr.°
„Pogledamo li na budget troškov, vidimo, da so izdatki za upravo samo le malo narasli. Poglavje javnega dolga pa se je pomnožilo za letnih 18 mi-
lijonov, od katerih spadajo trije milijoni na amortizacijo. Ni treba opazit', da pri vsem tem spada Srbija mej one evropske dežele, kjer so javna bremena najinenj teška. V Srbiji pride od javnega dolga 150 fr. na glavo, đoćlm v Grški 270, v Belgiji 350 fr. i. t. d. Z druge strani je pa to ugodno, da občinskih dolgov takorekoč nič ni."
„Srbska država ima sedaj 531 kilometrov železnic v polnem prometu. Železnična mreža je naslednja : 1.) Jedna srednja proga veže Beligrad z Nisem, Pirotom in Caribrodom in predstavlja del velike mejnarodne proge, po kateri vozi bliskovni vlak iz Pariza v Carigrad. 2.) Druga nič manj važna proga je od Niša do Vranje [in veže vsa evropska pota s Solunom. 3.) Dve postranski progi, katerih jedna sega do Smederova in do Dunava, druga veže Kragujevac s Lapovom."
„Te proge imele so pred dvema letoma 3.195.000 frankov kosmatega dohodka, letos pa 5,453.000 frankov, torej za 70°/o več. Letos so se dohodki od 1. do 20. januvarja zopet povišali za 20°/0. Vsi ti podatki najbolje pričajo, kako vrlo napreduje mlada kraljevina pod sedanjo vlado".
Cenjenemu učiteljstvu slovenskemu.
Potovanje je toli izvrstna šola za okrepčanje telesa in duha, da je po načinu učinkov ne dosega nobeno drugo podobno sredstvo. O tem je popolnoma prepričan vsakdo, komur se je potovanje k imenovanemu namenu priljubilo, a dvojiti o tem more le ta, ki v to šolo nikoli ustopil ni. Posebno, kar se tiče okrepčevanja duha, pripovedovati more vsak takšen popotnik, kako se mu je po izvršenem potovanji krog idej v tem ali onem oziru razširil in kako si je v tej ali oni stvari pridobil bodi-si do cela inih ali vsaj jasnejših nazorov. Nobena knjiga in nobena Če tudi najizgovornejša usta ne morejo nam v polni meri nagraditi tega, tesar si z lastnim spoznavanjem in pozorovanjem pridobivamo.
Poslednjega časa rase tudi na Češkem vedno bolj veselje do potovanja, od te dobe pa, kar dovoljujejo podržavljene železnice tudi učiteljstvu znižane cene, kaže ho nam posebno v tej važni vrsti narodovi živahno gibanje v tetn oziru.   To veselje
LISTEK.
Zgodovina Pugačovljevega punta.
(Spiaal A. S. Puškin, iz niskoga preložil —o)
(Daljo.)
Proti večeru se je burja polegla in veter se je obrnil na nasprotno stran. Nastala je noč, strašna za prebivalce! Kazan, spremenim v kupe gorečega oglja, kadil se je in tlel v mraku. Nikdo ni spal. Ko je napočil dan, so hiteli prebivalci k zidu trdnjave iu obračali oči v to strau, od koder so pričakovali novega naskoka. Pa namesto polkov Puga-čova zagledali so iznenađeni husarje Miheleona dirjati v mesto s častnikom, katerega je oni poslal k gubernatorju.
Nikdo ni vedel, da je že pretekli dan Mihelsou imel sedem vrst od mesta vroče delo s Pugačoviru in da so se puntarji nazaj pomikali v neredu.
Pustili smo Mihelsona neumorno zasledujočega prenagljeno prodiranje Pugačova. V Ufi je pustil svoje bolnike in ranjence, vzel saboj majorja Duva in je bil dne 21. junija v Bumovi, nekoliko vrst od Birska. Most,  ki ga je Jakubovič sežgal, bo
puntarji zopet naredili. Okolu treh tisoč šlo je proti Mihel80DU. Ta jih je potolkel iu odredil Duva proti tolpi baškircev, ki neso bili daleč od ujib. Duve jih je razkropil. Mihelson je šel na Oso in je dne 27. junija, razbivši na potu tolpo baškircev in ta-tarov, zvedel od njih o uzetji Ose in prehoda Pugačova čez Kamo. Mihelson je šel po njegovem aiedu. Na Kami ni bilo- ne mostov, ne ladij. Konjica je preplavala vodo, pehota se je prepeljala na plotih. Mihelson, pustivši Pugačova na desni, je Žel naravnost na Kazm in dne 11. julija zvečer je že bil petdeset vrst od njega.
Po noči se je njegov oddelek podal z mesta. Zjutraj, pet in štirideset vrst od Kazana, zaslišal je pokanje topov. Proti poludne mu je gost, rudeč dim ozuačil osudo mesta.
Opoludnevna vročina in utrujenost oddelka prisilili sta Mihelsoua ustaviti se za jedno uro. Mej tem je tu zvedel, da ae je ne dalječ nušla tolpa puntarjev. Mihelson jih je napadel in ujel štiri sto. Ostali ko bežali proti Kazanu in naznanili Pugaeovu, da se bliža sovražnik. Takrat se je Pugačov, ker se je bal nepričakovanega napada, pomaknil nazaj od trdnjave in zaukazal svojim kakor hitro mogoče spraviti se iz mesta, sam pa, zasedši ugodno lego,
postavil se je v vrsto blizu Caricina, sedem vrst od Kazana.
Mihelson je to zvedel, se je podal z jedno kolono skozi gozd iu, ko je prišel vun na polje, je zagledal pred seboj puntarje, stoječe v pripravi za boj.
Mihelson je odredil Harina proti njihovemu levemu krilu, Duva proti desnemu, sam pa je šel naravnost nad glavno baterijo sovražnika. Pugačov, ohrabren vsled zmage iu ojačen z vzetimi topi, vsprejei je napad s silnim ognjem. Pred baterijo razprostiralo se je močvirje, čez katero je moral Mihelson, mej tem, ko sta Harin in Duve skušala odbiti sovražnika. Mihelson je vzel baterijo : Duve je na desni strani vzel tudi dva topa. Puntarji, razdelivši se na dva kupa, bo šli — jedni proti Hariuu, ostali v grapi za rovom, nastavili baterije in začeli streljati ; drugi so skušali priti oddelku za hrbet. Mihelson, pustivši Duva, šel je Harinu na pomoč, ki je šel skozi grapo pod krogi jam i sovražnika. Končno, čez pet ur trdovratne bitke, je bil Pugačov potolčen in je bežal, zgubivši osem sto mož ubitih iu sto osemdeset ujetih. Zguba MibelBonova je bila neznatna. Nočna tema iu utrujenost oddelka nista dopustili Mihelsoau zasledovati Pugačova.
kolega (ako mogoče) prenočišče, gotovo pa vse po-učenje, kakor: kam naj gre na hrano in katere znamenitosti naj si ogleda; ako se da, spremljaj tovariš tovariša povsod ali mu preskrbi voditelja — dalje pa se od njega ničesar več ne zahteva.
Jako ugodno je to, da se počitnice na Češkem in Moravskem začenjajo že 16. julija, pri Vas na jugu pa pozneje.
Kolikor Češko potujoče učiteljstvo poznam, mu je na poti glavno za osobo svojega tovariša, menj pa za to, da bi dobil pri njem stanovanja. Češki učitelj išče torej v svojem slovenskem tovariši ljubega tovariša, kateri ga o vseh krajinskih znamenitostih in drugih razmerah postrežliivo pouči, — v krajih pa, kjer so gostilnice z izbami za popotnike, ne misli češki učitelj nadlegovati svojega slo venskega tovariša s prenočiščem, ako ni dotični tovariš v okolnostih, da bi mu je mogel brez težkoč ponuditi.
Tukaj v Pragi smo za vsprejem in stanovanje slovenskih tovarišev dovolj pripravljeni; moremo jim o počitnicah tudi s 50 posteljami poslužiti. Prago more si slovenski gost v spremstvu svojega češkega kolege za 5 dni dobro ogledati, odtod pa izlete delati na 1, 2, 3 dni na vse strani češkega kraljestva k drugim tovarišem.
Bodočega leta bode v Pragi, kakor znano, jubilejna razstava, katere se bodo tudi češki pedagogi se svojimi stvarmi bogato udeležili. Da bi jo tedaj učiteljstvo oddaljenejših krajev moglo mnogobrojno obiskati, bode se za njih stanovanja v velikem obsegu skrbelo, in na ta način smejo tudi naši južni tovariši biti zagotovljeni, da jih tukaj bratski k srcu pritisnemo in vse storimo, da bi jim bivanje v Pragi bilo prijetno v vsakem oziru ter jim ostalo v milem in blagem spominu.
Svoji k svojim! V Pragi dne 15. marcija 1890.
Jan Lego.
Pol i tični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 28. marca.
Brnski nemški list je priobčil članek, katerega je dobil od državnega poslanca, o dogodkih v go NpoflHke zbornice šoiskej komisiji dne 12. marca. V tem članku se pripoveduje, da je kardinal Schon-born, predno je prečita! znanih pet točk, utemeljeval škofijske šolske zahteve v govoru, ki vse pre-seza, kar se je v tem oziru pisalo iu govorilo v tem stoletji. Svečano je izjavi), da ve3 novejši državni red nasprotuje načelom katoliške vere in da je dolžnost države, da se za popolni preustroj družbe v tem zmislu z vso svojo silo podredi cerkvenim nadpastirjem in se jim da na razpolaganje. Ta smoter imajo škofje vedno pred očmi, ker to želi Sveti OČe, ki v svojem nezmotljivem spoznanji misli, da se le z odpravo novejšega državnega poslopja povrne svetu mir, prestolu in oltarju varnost in prava blaginja prebivalstvu. Zahteva neomejeni oblasti v šoli je začetek dolgej vrsti zahtev in postulatov, ki bodo sledili. Upliv kardinalovih besed je bil nepopisen, še celo pri onih, ki se sicer v vsem ravnajo po škofih. Tako poroča nemški list, je li vse resnica, ne moremo vedeti.
Po Veliki noči snide se zopet čeMltoiicmškii konferenca, da  se posvetuje o predlogah, ki se
bodo predložile češkemu deželnemu zboru Pri tej priliki se pa utegnejo pojaviti nasprotja. Ustavo-verci namreč neso zadovoljni, da bi se deželno-/.h.irski volilni red za veleposestvo preustrojil po državnozborskem volilnem redu in zahtevajo, da naj se pri določitvi števila poslancev za posamične volilne okraje gleda na Število volilcev, ne pa na visokost davkov. Ustavoverci imajo manjša posestva nego konservativci in bi zatorej dobili več poslanskih sedežev, če bi se oziralo le na število volilcev. Tako načelo pa nasprotuje načelu zastopstva interesov, ki je podlaga državnozborskemu in vsem de-želnozborskim volilnim redom v Avstriji.
Kakor poročajo mladočeški listi, vladi nič prav ne ugaja, da se tudi na iVorAVNkcin začenja mladočeško gibanje. V Ogerskem Gradišči bo hoteli Mladočehi sklicati shod, pa je izjavil okrajni glavar, da volilnega shoda poprej ne more dovoliti, dokler se ne razpišejo volitve. Vzlic temu je mandat staročeŠkega vodje dr. Šroma v tem okraji v nevarnosti. Dr. Šrom sam že čuti, da morda pade, in se je izjavil, da ae bode v tem slučaji odtegnil javnemu življenju.
V nedeljo je bil v Levovu shod riialiiskili
zaupnikov, ki je sklenil, da bodeta staro- in ralado-rusinska stranka vzajemno postopali pri bodočih de-želnozborskih volitvah; da si bodo Rusini v bodoče prizadevali, da dosežejo uresničenje programa, po katerem bi se Galicija razdelila   v zapadnop oljsko in vzhodnorusinsko polovico tej   bi se pridružil rusinski del Bukovine; da se pozovejo rusinski deželni poslanci, da izdelajo program za zboljšanj e odnosajev v Galiciji; da se odpošlje naravnost do cesarja deputacija, da se pritoži, kako se zatirajo Rusini.   K shodu so bili prišli zaupniki  skoro iz vseh rusinskib okrajev. V maji anide se več rusinskih veljakov v Levovu, da se jim sklepi omenjenega shoda predlože v potrjenje.
Wuauje države.
"VVolffov brzojavni bureau je izvedel iz Dunajskega posebnega vira, da so se na Dunaj sporočile izjave cesarja Viljema, da se ni nič spremenilo na zaupnih in iskreno prijaznih odnošajih mej Nemčijo in Avatrljo vsled odstopa Bismarckovega. Presrčni odnošaji k Avstro Ogerski bodo tudi zanaprej podlaga nemški politiki, ki se hoče trdno držati sklenenih zvez. — V italijanskem parlamentu je pa izjavil Crispi, da najnovejši odnošaji neso zmešali vnanje politike. Odstop tako velicega moža, kakor je Bismarck, je neprijeten, a vender ne bode premenil tripelalijance. Potem je Crispi opravičeval tripelalijanco, ker bi sicer bila Italija morala še mnogo več izdati za oboroževanja.
Odnošaji mej Srbijo iu llolgarljo so še vedno jako napeti. Bolgarska vlada je sklenila, da drugače no odpokliče zastopnika svojega iz Sofije, rko Srbija ne pošlje mesto upravitelja generalnega konzulata diplomatičnega zastopnika v Sofiji. Tega pa Srbija storila ne bode, ker bi se jako zamerila Rusiji, katera ne mara, da bi Srbija kako pokazala, da priznava bolgarsko vlado za zakonito.
V Bolgariji je zopet vse tiho o proglašpnji nezavisnosti. Vidi se, da je vlada s tem le hotela pritiskati na evropsko diplomacijo, da bi izposlo-vala priznanje kneza. Njene namere se pa neso posrečile, l<ar se nobena velevlast ne mara zaradi Bolgarije s preti z Rusijo.
Domače stvari.
— (Narodni Dom.) V soboto ob 6. uri na večer vršil se bo v pevski sobi narodne čitalnice Ljubljanske letošnji občni zbor društva „Narodni Dom". Mimo običajnih točk bo na dnevnem redu tudi razgovor o stavbišči.  Želeti je za-
do potovanja budi in brani ne le češka književnost, ampak na dejanski strani ima velike zasluge za to posebno „klub češkvch turistu" in pa v različnih učiteljskih društvih pogosta in zanimiva predavanja o izvršenih potovanjih.
Češki izlet na Slovensko 1. 1887. obrnil je posebno po/ornost naših širših krogov k prirodnim redkim krasotam zemlje slovenske. Od tega časa, namreč predlanskim in lani, potovalo je k Vam na jug nekoliko malih družeb izinej češkega učiteljstva, in da bi se češki učitelj ne čutil pri Vas kakor v tujini, dal sem nekaterim učiteljem na njih željo odprt list, s katerim sem jih njihovim slovenskim tovarišem, znancem svojim, iskreno priporočal. — To je gotovo zelo ugodno pri potovanji, ko pride človek v neznane kraje mej neznane ljudi, pa najde tam v svojem tovarišu naravnega prijatelja, kateri ga uljudno vsprejme, s prijaznostjo pouči o vsem, kar se tiče tega meBta in kraja, kateri mu pove, kje se naj nastani, kako in kam izlete naj prireja in kateri mu je sploh bratski tovariš.
Videč v našem učiteljstvu vedno rastoče hrepenenje po Vašem jugu, ne morem seveda kaj, da bi jih ne podpiral, in nameravam to torej storiti na način, ki bode, kakor upam, tudi slovenskemu učiteljstvu v prid. Imaje za svojo namero soglas tudi v krogih češkega učiteljstva po osebnih pogovorih in od posameznih slovenskih učiteljev ugodne dopise, stopam torej sedaj pred cenjeno slovensko učiteljstvo s predlogom, da bi u topilo s češkim učiteljstvom v kolegijalno vzajemnost pri potovanji. Ta uzajemnost nema biti niti tej, niti oni stranki na gmotno škodo ali nadlego, ampak obmejevala se bode le (kjer je to možno) na to, da dobi tovariš popotnik stanovanje na jeden dan ali največ na tri dni, vselej pa prijateljski svet in prijazno poučenje o krajinskih znamenitostih, posebnostih in razmerah.
Ne menim v to svrho ustanoviti posebnega društva slovenskih in čeških učiteljev s pravili, — nikakor ne, tega tudi ni treba; nam bodi prvi in poslednji paragraf kolegijalnost, kakeršna se pri vsakem izobraženem učitelji sicer sama ob sebi razume, iu ne dostaje tedaj ničesar drugega, nego da bi v tej zadevi drug o drugem vedel, t. j., da bi vsak učitelj, kateri kolegijalnost tudi v to mer potrditi hoče, k izvrševanju te uzajemnosti pismeno se priglasil. Oglas ta prijaviti more vsak slovenski učitelj naravnost meni na adreso: Žižkov
— Praga. Po tem, odkod se kdo pri meni do dne 15. maja t. I. zglasi, učinim svoje daljše dispozicije.
V praktični izvršitvi mislim Bi stvar tako-le: 1.) Vsak član dobi imenik vseh članov z njihovimi bivališči (z okrajem in poŠto). — 2.) Vsakdo imel bode pri sebi a) svojo fotografijo (kakor je to pri turističkih društvih običaj), na katere robu bode njegov podpis z drugim potrjevaluim podpisom, in h) listek, ki o tej kolegijalni vzajemnosti svedoči.
— 3. Teden pred odhodom naznani tovariš tovarišu, da ga obišče, in če bi oni bil že na potu in prišel bi na pr. v Maribor, piše odtod koj tega dne svojemu tovarišu v Celje, da se jutri popoludne (ali pojutrišnjem dopoludne) pri njem oglasi itd. — 4. Pri kolegi, kateremu po prihodu pokaže svojo fotografijo in listek te kolegijalne uzajemnosti, dobi
Prenočivši   na mestu  bitke se je, predno je j še dan napočil, podal Mihelson proti Kazanu. Vsak trenotek so ga srečavali kupi  grabiteljev, pijanče-vavših celo noč na razvalinah pogorelega mesta. Sekali so jih in jemali v plen. Prispevši k Arskemu polju je zagledal Mihelson bližati  se sovražnika: Pugačov, ko je zvedel malobrojnosti njegovega oddelka, je hitel preprečiti zjedinenje njegovo z mestno vojsko. Mihelson je poslal  naznauit o tem guber-natorju in vsprejel s streli iz topov tolpo,  ki je planila nanj z vriskom in cviljenjem, in jo prisilil pomakniti se nazaj. Potemkin je prihitel iz mesta z garuizono. Pugačov je šel čez Kazanko in se oddaljil za petnajst vrst od mesta v selo Suho Reko. Zasledovati ga je bilo nemogoče: Mihelson ni imel niti trideset sposobnih konj.
Kazun je bil osvobojen. Prebivalci so silili na ozidje trdnjave, da bi od daleč pogledali v tabor svojega rešitelja. Mihelson se ni ganil z mesta, pričakovaje novega napada. In zares, nejevoljen nad svojo nezgodo, vender ni zgubil Pugačov nade končno premagati Mihelsona. Od povsodi je nabiral novo druhal, zjedinjaje se z ločenimi svojimi oddelki, in dne 15. julija zjutraj, zaukazavši prebrati pred svojimi tolpami manifest, v katerem je objavil
nameravanje svoje, iti v Moskvo, šel je   tretjikrat j nad Mihelsona.  Vojska  njegova je bila sestavljena iz dvajset in  pet tisoč vsake vrste malopridnežev. Mnogobrojne tolpe uzdignile so se po istej cesti, po kateri so že dvakrat bežale. Oblaki prahu, divji kriki, šum in  krohot naznanjali  so njih bližanje. Mihelson se jim je postavil nasproti z osem sto ka-rabinarjev, husarjev in čugujevskih kazakov. Zavzel je mesto prejšnje bitke blizu Caricina  in razdelil vojsko svojo na tri oddelke, jednega blizu druzega. Puntarji planili so nanj. Jaicki kazaki so ostali za hrbtom iu so morali klati s?oje begune. Mihelson in Harin pa sta od dveh stranij po njih udarila, jih podrla in pognala.   Vse je bilo  končano v jeduem migljaji. Zaman je Pugačov skušal udržati razkro-pivše se tolpe, prej dirjaje  k prvemu svojemu ta-borju in potem k druzemu.   Harin ga je živo zasledoval in mu ni dal časa nikjer ustaviti se. V teh taborih našlo ee je do deset tiBoč kazanskih prebivalcev vsacega spola in stanu. Bili so osvobojeni. Kazanka je bila zajezena z mrtvimi trupli; pet tisoč ujetih in devet topov je padlo zmagovalcu v roke. Ubitih je bilo v bitki do dveh tisoč, večji del ta-tarov in baškircev.  Mihelson je zgubil do dve Bto mož ubitih in ranjenih.  Šel je [v mesto mej klici
nad vse razveseljenih prebivalcev, prič zmage njegove. Gubernator, izmučen vsled bolezni, za katero je tudi umrl čez dva tedna, vsprejel je zmagovalca za vratini trdnjave, v spremstvu plemstva in du-hovenstva. Mirelson je šel naravnost v stolno cerkev, kjer je prečastitljivi Venjarain doprinesel zahvalno molitev.
Stanje Kazana je bilo strašno. Od dveh tisoč osem sto šestdeset in sedem hiš, bivših v njej, je zgorelo dve tisoč petdeset in sedem. Kupčijski dvor in ostale hiše, cerkve in samostani so bili oropani; najdeno je bilo do tri sto ubitih in ranjenih prebivalcev; okolu pet sto jih je poginilo brez sledu. Mej ubitimi se je našel gimnazijski vodja Kanic, nekoliko učiteljev in učencev in polkovnik Rodionov. Generalni major Kudrjavcev, stodesetletni starček, se ni hotel skriti v trdnjavi brez ozira na vsa mogoča prigovarjanja. Na kolenih je molil v kazau-skem deviškem samostanu. Pridrlo je uekoliko grabiteljev. On jim je začel prigovarjati. Zločinci so ga umorili pri cerkvenih vratih.
Tako je temni jetnik, ki je pred letom pobegnil iz Kazana, praznoval svoj povrat! Jetniški dvor, kjer ga je čakal bič in galeje, je zažgal in jetnike, nedavne tovariše svoje, izpuatil.  V vojaš-
tegadel   mnogobrojne   udeležbe, h kateri prijazno vabi vse čč. p. n. društvenike      upravni odbor.
— (K Da v. Trsteojakovi slavnoati) katera bode jutri v soboto ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani s sodelovanjem pevskega društva narodne čitalnice in „Sokola", vabi najuljudoeje vse društvenike narodnih društev
Odbor »Pisateljskega društva".
— (Opatom v Celji) imenovan je gospod Fran Ogradi, kanonik v Mariboru, ki je bil jedini kompetent.
— (Umirovljen) je gosp. Ivan Burja, glavni davkar v Celji. Povodom umirovljenja dobil je naslov c. kr. svetnika.
— (Za pogorelce v Starošincih) na Ptujskem polji dat je deželni odbor štajerski 350 gld. podpore.
— (Dramatično društvo) priredi v nedeljo dne 30. marca t. 1. svojo zadnjo redno predstavo v letošnji sezoni, ter ob jednem zaključi z večerom II. predplačilno dobo. Igral se bode igro kaz „Alfonz". Po francoskem izvirniku poslovenil Fr. Schmidt- Omenjena igra je jednu najboljših v repertoirji salonskih iger dramatičnega društva in je pred leti zelo ugajala. Začetek predstavi je ob polu 8. uri zvečer.
— (Kranjska hranilnica) imela je včeraj svoj občni zbor, o katerem nam tudi letos ni poslala letnega poročila, ker smo še vedno v nemilosti. Kakor posnamemo uradnemu listu znaša vse upravno premoženje 28,088.113 gld. 76 kr., od katere vsote je 2,932.544 gld. na hipoteke raz-posojenih 8,950.443 gld. 90 kr. pa v raznih vrednostnih papirjih naloženih. Hranilnica dala je letos 27.870 gld. za dobrodelne namene, tako 2500 gld. za ubožni zavod, običajne podpore dijakom na kranjskih gimnazijah in družin učnih zavodih. „Narodua šola" dobila je 200, „Glasbena Matica" vsega vkupe 400 gld. Izmej gasilnih društev dobilo gasilno dru štvo v Škofjiloki 80, v Polhovem Gradci 60, v Radečah 50 gld. Sklenilo se pri tem zboru, da prevzame hranilnica za 200.000 gld. gla-vinskih delnic dolenjske železnice.
— (Kranjsko obrtno društvov Ljubljani.) Vsled odstopa dosedanjega gospoda predsednika A. Kleina bode v soboto dne 29. marca ob 8. uri zvečer v salonu Schreineijeve pivarne na sv. Petra predmestji izredni občni zbor. Dnevni red : 1. Nova volitev gospodarskega sveta. 2. Splošni predlogi. Ker je to zborovanje silno važno glede obstanka društva, kakor tudi oziroma na druge obrtne razmere, vabijo se vsi obrtniki k pristopu in obilni udeležbi.
— (Rublji a o tudi denar!) Iz Rusije se nam piše dne 10. mar. st. st. Nedavno ste pisali, kako „Katoliška Bukvama" v Ljubljani razpošilja nemške prošnje o naročbi na Mahničevega „Rimskoga Katolika", izrazili ste dvom, da se Nemec ni jeden ne naroči in uvideli ste v tej uemškej reklami celo nekako nenarodoljubno črto. Dovolite, da Vas uspokojim. Vi poznate ta-le papir, na katerem pišem, iu spoznate grb goriškega „clowna" : križ, znak vere krotkosti in ljubezui, in meč, ki se je porinil skoz ta križ, z namenom nadaljevati „boj na življenje in smrt". Odličen grb! Križ je zaklan!
Da bi se pa to ne videlo,  pokrito je z Evangelijem.   Koliko govori ta grb! Bolj karakterističnega simbola svojega delovanja, svojih namenov in svojega  nravstvenega zadržanja si  dr. Mahnič ni mogel pridumati. Treba bi bilo spodej narisati Iškar-jotovo mošnjo in podoba bi  bila dovršena. — In ta-le papir, mehek, Žolt od Mabničeve jeze, poslal se je v mnogem številu v — Rusijo, s ponižno prošnjo, iskati v Rusiji naročnikov na „Rimskega Katolika" 1! In moj knjigoprodajalec prislal je meni tudi to-le „vabilo", katero Vam kot document pošiljam. Torej dobro je vse, da le „zvenči". Tako sem jaz osobno vselej gledal na to slovenskc-latin-sko komedijo, kakor znajo oni, katerim sem imel priliko pisati o tem. Mahnič ni opasen človek, ravno tako njega krdelce sestoji sicer iz glav, ki rade trkajo, ki pa so „v suŠčnosti" vender-le — ovčje. Tu gre javna licitacija svojega lastnega Jaz", kdor da več, tisti jih bode imel,  naj jih plača z nemškimi markami ali z ruskimi rublji. Gospodje Mah-ničevci so nekaterim Slovencem očitali, da dobivajo rublje.   Zdaj je dokazano, da je to govorila le — zavidnost; že jedina misel, da „ta dobiva, jaz pa ne", razburjala jih je in Šli so tako daleč, da so rublje začeli — p roniti!   V tej   prošnji se mej vrstami jasno čita ponudba: »Des, ut dem!" kajti, ne da se misliti, da bi dr. Mahnič et cons. tako obmetavali z blatom Rusijo  in  pravoslavje,  ko bi dobili dovolj naročnikov v „šizmatičnej Rusiji". Pri vsem tem nas pa tolaži jedno: na slučaj potrebnosti zdaj poznamo slabo stran te gospode, in to je veliko vredno. Resnobnemu človeku pa pri tem nehote sili v srce žalostna, prežalostna misel: moj Bog, kam so zašli nekateri  Slovenci 1   Prodajaj se Dunajskim zidom, piodajaj se latinstvu, prodajaj se „Woehenblattu",  prodajaj se   „reichu" in „irren-denti", prodajaj se Rusiji, no vsem tem ob jednem. to je pa vender preveč  za Slovenca.   Imeli smo dr. Kluna, imeli smo Karola Deschmanua, no človeka, ki bi bil tako odarjen vsemi lastnostmi narodne „Veneris vulgivagae", kakor so nam ga dala poslednja leta v osobi svečenika dr. Mahniča — tega dozdaj  Slovenci  nismo  še imeli.   Sezidali  bi, na krajcarske doneske, narodni   „pritanej", kamor bi pomestili vseh teh „alčuščih i žažduščih", da bi ne kompromitovali poštenega slovenskega imena po vsem svetu. Kude j ar.
— (Ivan Orth) je nedavno kupil večjo tr govsko ladijo v Londonu, katera bode [»lovila mej Ameriko in Hamburgom. Nova ladija „St. Marga rete" je pod vrhovnim vodstvom kapitana Sordiea iz Primorja.   Ivan Orth pa tudi  na  njej opravlja kapitanska opravila.   Sedaj  je ladija odrinila iz Londona z raznim blagom v  Plato.   Potem bode pa dalje odrinila v Cbile, kjer bode  naložila so litra in odplula v Evropo.   Ker je soliter v Cbilu po ceni bode Ivan Orth napravil lep dobiček.
— (Potres.) V sredo zvečer ob 9. uri 20 minut čutili so v Trstu močen potres. Isti potres čutil se je tudi na Tirolskem, v Toblachu iu na Koroškem v Greifenburgu in Gorenjem Dravbregu. Znatne škode pa ni bilo na nobenem omenjenih krajev.
— (Novi odbor) ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu bil je preteklo nedeljo iz-
nicah pridržavala se je že nekoliko mesecev ka-začka Sofiia Pugačova s tremi svojimi otroci. Samo-zvanec, ko jib je zagledal, pravijo, je zajokal, pa se ni izdal samega sebe, zaukazal je odpeljati jih v tabor rekši, kakor zatrjujejo: „Jaz jo poznam: mož njen mi je skazal veliko uslugo." Izdajalec Minejev, glavni prouzročitelj bede Kazauske, je bil ujet pri prvem razbitji Pugačova iu po razsodbi vojnega sodišča gnan skozi šibe do smrti.
Kazausko načeluištvo jelo je skrbeti za raz-meščenje prebivalcev po ohranjenih hišah. Poklicani so bili v tabor zaradi razbiranja plena, vzetega Pugučovu, in zato, da uazaj vBprejmo svojo lastnino. Hiteli so razdeliti se, kakor je šlo. Pre možni ljudje so postali ubogi; kdor je bil reven, se je pokazal bogatega.
Zgodovina ima dolžnost opovreči obrekovauje, katero je svet ponovil: trdili so, da je Mihelson mogel preprečiti vzetje Kazana, pa da je nalašč dal puntarjem časa, oropati mesto, da bi se, ko je prišla nanj vrsta, okoristil z bogatim plenom, katerega je višje cenil, nego katero koli poranoženje slave, počeščenje in cnrske nagrade, čakajoče rešitelja Kazana in pomiritelja punta! Čitatelji so videli, kako hitro in kako neutrudljivo je Mihelson
zasledoval Pugačova. Da sta Potemkin in Brant spolnila svojo dolžnost in da sta se obdržala vsaj nekoliko ur, Kazan bi bil rešen. Vojaki Mihel sona so končno obogateli, pa sram bi nas bilo dol-žiti brez dokazov starega, zaslužnega vojaka, ki je vse življenje živel na polji časti in umrl kot glavni poveljuik ruske vojske.
Dne 14. julija je prispel v Kazan podpol kovnik grof Mellin in Mihelson ga je odredil, da zasleduje Pugačova. Sam Mihelson ostal je v mestu zaradi obnovljenja svoje konjice in zaradi preskrb ljenju živeža. Drugi načelniki so hitro izdelali nekatere vojne načrte, kajti ne glede na razbitje Pugačova vedeli so že, koliko opasen je ta podjetni in delavni puntar. Njegova gibanja so bila tako hitra in nepričakovana, da ni bilo moči zasledovati ga; pri vsem tem je bila konjica čez vse oslabela Skušali bo prestriči mu pot, pa vojske raztresene po velikem prostranstvu, niso mogle povsodi o pravem času na mestu biti in hitro obračati se Mora se tudi to reči, da je redko kdo izmej tedanjih načelnikov mogel ugnati Pugačova ali pa ka terega manj znanega sodeležnika njegovega.
(Daljo prib.)
voljen. Načelnica je gospa Natalija Truden, namestnica gospodična Justina Michelli, tajnica gospodična Marca Nadliškova, namestnica gospodična Josipina Delkin?, blagajnica gospodična Ljudmila Mankoš, namestnica gospa Ana Ščuka.
— (Požar.) Dne 23. t. m. pogorela so v Framu pri Mariboru vsa poslopja posestnika Gru> šovnika. Gasiluo društvo je z velikim naporom požar omejilo.
— (Nova pošta vGrižah) pri Žalci otvori se dne 1. aprila. — V Šmartinu v Gorenji Savinjski dolini dobe tudi poštni urad.
— (Iz Celja:) V območji tukajšnjega okrajnega glavarstva bilo je v preteklem letu ustreljenih: 340 srn, 2678 zajcev, 4 divje koze, 18 divjih petelinov, 503 gozdne jerebice, 2 snežni jarebici, 14 skalnih jarebov (kotornov), 42 fazanov, 156 sluk, 37 kožic, 916 jarebic, 349 prepelic, 19 divjih gosij, 139 divjih rac, potem izmej škodljivih živalij 42 kun, 36 dihurjev, 328 lisic, 5 vider, 52 jazbecev, 38 velikih uharic, 346 jastrebov  in  sokolov in 51 sov.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Berolin 27. marca. Knez Bismarck obiskal danes Caprivija, oprt na roko svojega sina Herberta. Zopet nabralo se je veliko občinstva ter knezu „hochu klicalo. Kneginja gledala ta prizor z okna. Bismarck odpotuje jutri popoludne v Friedrichsruh, kjer se delajo velike priprave za vsprejem.
Berolin 27. marca, „Reichsanzeiger" javlja: Cesar podelil državnemu ministru Her-bertu Bismarcku križ velikih komturjev hohen-zollernskega hišnega reda.
Peterburg 27. marca. Že večkrat odloženi odhod carske obitelji v Gačino vršil se bode danes. Dvor ostane v Gačini do pravoslavne Velikenoči.
Pariz 27. marca. Skupno število sub-skripcij na obveznice novega srbskega želez-ničnega posojila znaša nad 140.000, podpiso-valcev je nad 11.500. Na vsacega podpiso-valca pride kacih 20°/0.
Pariz 27. marca. Pri Kotonu bil nov boj, v katerem so Francozje proti ljudem sultana Dahomejskega izgubili tri mrtve in dvanajst ranjenih.
Dunaj 28. marca. „Wiener Zeitung" Cesar vsprejel pokroviteljstvo kmetijske in gozdarske razstave na Dunaj i 1890.
Berolin 28. marca. Kakor „National-Zeitung" piše, utegnejo naznanilom, odposlanim zaveznim kabinetom o nadaljevanji dosedanje politike, kmalu slediti ustni dogovori vodilnih državnikov.
Razne vesti.
* (Okraden patrijarh.) Preiskava proti osobam, ki so mnogo denarja in vrednostnih stvarij pokrali iz zapuščine srbskega patrijarha And je lica je končana. Državno pravdništvo je že stavilo za-tožbo in končna obravnava bode v aprilu.
* (K n e z v d en ar n i h zadregah.) Knez Karol Trauttmannsdorfa je prodal vse svoje konje, in se ne bode več udeleževal dirk. Knez je zagazil v velike denarne zadrege, ker jo na borzi zgubil nad poldrugi milijon goldinarjev. Dva druga pleme-nitnika sta mu priskočila na pomoč in prevzela njegove dolgove, da mu bode možno polagoma zopet uravnati svoje premoženje.
* (Dvoboj s smrtnim izidom.) Časnikar Vidat ustrelil je v dvoboji železničnega uradnika Aleksandra Kovača v Zakanvji. KapoŠvarsko sodišče ga je zaradi tega obsodilo v triletno ječo.
* (Jeleni iz Ogerske za Kavkaz.) Veliki knez Nikolaj ima velika posestva pri Bor-jamu za Kavkazom. Da pomnoži divjačiuo v svojih gozdih je naročil pri Dunajskem trgovei z živalmi, gospodu Guileri 60 košut. Gudera je kupil košute od nekega ogerskega magnata, ki ima velike gozde blizu Požuna, v katerih je na tisoče jelenov. Lov je vodil gozdar Hoffmaun z veliko spretnostjo. Dne 19. t. m. so živali s posebnim vlakom odveli na Kavkaz.
* (Usmrtili) so dne 21. t. m. cestnega roparja Lukinovijča v Belovaru Ko se mu je objavila razsodba, je odgovoril popolnoma mirno : „Je že dobro! V j^či pa je vender postal vznemirjen in jel je pridno moliti. Stotnija vojakov je bila ob-stopila vešala in v malo minutah je rabelj Kozarek opravil delo svoje.
* (Pravično povračilo.) Odvetnik v Londonu volil je v oporoki svoji 500 gld. za zgradbo blaznice. Dotični odstavek njegovo oporoke .slove : „To vsoto naj dobi rojstveno mesto moje za zgradbo blaznice, ker sem denar zaslužil od neumneže v, katerim sem torej povračilo dolžen".
* (Lovec na medvede.) V Chatamu v Angliji živi star love Irin Heuih, ki je pred nekaterimi dnevi ustrelil 40. medveda. Mnoge praske na telesu njegovem kažejo, da se medved ni vselej z lepo udal, temveč je marsikateri poskušal umoriti lovca.
.Vliiogoletiia opazovanj«. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedi j, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „ S g i d 1 i 11 - p r ;i s k i " zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prehavljenje pospe-Bujofim in želodec okrepčujočim t»:r kri čistećim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tiichhtubeii f*. V lekarnah po deželi zahtevaj v. dno izrecno Moli-ove preparatu z njega varstveno znunko In podpisom. I (55-4)
t?
-/5H
Mumn m
Mtoji
zit v»e leto glđt -ft.ttO; za pol leta gUl. ii.3«; B* četrt leta 1.15.
I^oterifne »reeke 2G. marca. V Pragi :       61,     75,     87,     58, 52.
Usurfi m* r  HJzstefiji&tii :
27. marca : Ivan Sodnikar, do'avee, 5J let, Rimska cesta št. 10, za jetiko. — Marija Sedlar, gostija, HO let, Sv. Petra cesta št. 77, ga oslabljenjem.
V deteInej bolnici:
25. marca : Marija Motiku, prostiju, 52 let, za plačnico. Kari Krepš, goBtač, (59 let, za oslabljenjem.
27. marcu: Urša VVrhunc, gostija,  70 lot, za jetiko.
Tujci :
27. marca.
Pri Klonu : Kupni k iz Idrije. — Lechner i/. Trsta, pl. Tiamieh, Manecker, Ledenig iz Celja. — Gaudia iz E'o-nikve. — (JoUlsteiu iz Vrati slave — Rome iz Naklepra. VVirth iz Lipnice. — Pirnat iz Zatičine. -- VValler, Simeth, Steiner, Hofer  z Dunaja.
Fri MM1M i Schuster, Maver, Wang, Jakovic, Svo-roto, Kalin, Braun, Pavlin, Schvvanz, Abeles, Fischer z Dunaja. — Irmler, Polnauer, Schwar/. iz Hud mp- Ste — EfegJ 'a Loža. — Jeršan iz Kakcka. — Niederle iz Prage. Gussich iz Kranja.
Pri Jiiinem kolodvoru: Novak iz Kamnika. — Fiala iz Liberce.
Pri Bavarskem dvoru :  Tramposch iz IlTgenca.
Meteorologično poročilo.
= ?s Q	Cai opazovanja	.Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moki ina v mm.
27. marca.j	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	74 19 mm. 742 5 mm. 7424 mm.	9 0° C 1K 6° C 11 -J°C	brezv. brezv. brezv.	d. jas. jas. jas.	000 mm.
Srednja temperatura 12'i", za 8'6" nad normalom.
IEZ>-u>n.aosl£a, borza
dne 28. marca t. I. (Izvirno telegrafićno poročilo.)
včeraj    •-- danes
Papirna renta.....gld. H6-95     — gld.  87 '20
Srebrna renta.....„     S7T0     — B 8725
Zlata renta......„    109 95     — „ 110-
5°/0 marčna renta ....     „   10225     — „ l<2 2f>
Akcije narodu« banko   .   .     „   i»3d-—     — „ i*32 --
Kreditno akcijo.....„   tf0& 25     — „ 309-25
London........„    319 40     — „ U'J'35
Srebro........„      -•— „ —
Napol.........„     :v45v, — . ^-4«
C. kr. cekini......„       5-63     — „ :V63
Nemške marke....._     . 8 «>5     — . 58 65
4«/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 132 gld. — kr-Državne srečke iz 1. 1864 100 , 176 . 75 . Ogerska zlata renta 4°/0.......100
Ogerska papirna renta 5°/0...... UH
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   .    100 gld. 120
Z-Miilj. obč. avstr. 4I/,7U zlati zast. listi .   . 117
Kreditne srećke......100 gld. 185
Rudoltovtj srečke.....                           10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     120   , 152
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v..   .   . 218
95 50
75
00 50
Zahvala.
Srčno zahvalo izrekamo vsem za mej boleznijo, kakor tudi ob smrti ska/.ano Boćutje naši ljubljeni soprogi, oziroma sestri, gospej
MARIJI MAGISTER
isto tako darovateljem krasnih vencev, slavnemu delavskemu pevski-mu društvu „Slavec4 za milo nagrobnloo, sosebno pa še gg. kolegam iz Sa-massove tovarne, ter vsem spremljevalcem ranje k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 28. marca 1890.
(JI60) Rodbina Magister.
(259—1)
v dobrem stanji, x velikim vrtom, na lepem kraji v KiiiUot il.ciii predmestji. Klndczne ulice st. 12-1, potem zasajen travnik v Mestnem logu, 7'/■ orala velik in pol uro od bil«) oddaljen, proda m> ir, prošle roke skupaj ali vsako posebej. — ('ona izve se: Sv. l*ctra nasip li. št. 55, I. nadstropje, v ljubi juni.
tev . 6749.
IV. 659 77.
C- kr. za mesto del. okr. sodišče v Ljubljani naznanja, da se je na prošnjo dedičev Josipa Rebola, zastopanili po kura-torji g. Emilu Gutmanu v Ljubljani in pooblaščenci g. dr. Papeži v Ljubljani dovolila prostovoljna dražba gozdnega lesa parcele št. 376, zemlj. ulož. št. 37, davčne občine Gameljne, ki meri 16 oral in 474 □ sežnjev, v kolikor sestoji iz smrek, borovcev in jelk, debelih 10 palcev jeden meter nad zemljo, ter se je določil dražbeni dan
21. aprila 1^9«
in, če potreba, na sledeče dneve, vselej dopoludne od 10.—12. ure in popoludne od 3.—5„ ure na lici mesta parcele št. 376 v Gornjih Gameljnah.
Dražbeni pogoji, po katerih mora vsak dražbenik pred ponudbo ulo/iti pri dražbenem poverjeniku 300 gld. varščine, morejo se ogledati pri tukajšnjem sodišči, potem pri g. Emilu Gutrnan-u, c. kr. pristavu c. kr. finančne prokurature v Ljubljani, in V pisarni gospoda dr. Papeža v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 22. marca 1890. (358~i)
Št. 4932.
Razpis službe.
(247-2)
Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane je
popolniti službo
z letno plačo 1800 gld. in s pravico do štirih v mirovnino uštevnih petletnic, znašajočih po 10°/o zistemizovane plače. Pogoj je, da mestni rizik ne sme izvrševati privatne prakse zunaj mesta.
Prošnje, katerim mora poleg dokazil o starosti, znanji jezikov in dozdanjem službovanji, biti priloženo spričevalo ob ugodno prebitem fizikatskem izpitu, je uložiti
<io so. aprila .*»»o
in sicea potom predstoječe gosposke, če se prosilec nahaja v javni službi.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 20. marca 1890.
Župan: Grasselli.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
I^,=;rrrxcxxL. Češki spisal VacMlav lleueš-Tfebizskv, Preloži) Ivan <;ornik. Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr.
p<> pošt.i 80 kr. _
r,
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno upllvajoče pri boleznih želodca.
1'rcverjene pri pomanjkanji tdasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodi-.evrm kataru, zgagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krti v želodci, zapiranji, preoliložeuji želodca Z jedjo in pijačo. — Cena steklenici z navodilom, kako se rabi, -tO kr., dvojni Htekleni«:i 70 kr.
OBrednjo razpošiljalmco ima lekar Karol ltrady, Krmiioriž (Moravsko).
NVAlCIIiO! Pristne Marijaceljako kapljice za želodec se mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — i>a ho pristne« mora vsaka steklenica imeti rudeč zavitek z :or n j.> varstveno znamko iu t navodom, kako nihittj ki se pridene vsake) steklenici, opomniti je, da mora navod biti tiskan v tiskarni II. <«usek-a v
Krouierlit,
ki se žo več let z naJboUSim uspehom rabijo pri /. a p i r a-in /. a b a s a n j i, se sedaj ogostoma p o n a r e j aj o. — l'..i naj so torej na gorenju varstveno znamko iti podpis lekarja K. Brady-ja v KromerlŽI. — Člena škat-lj. i kr., zvitku a l» škatljic gl«l. 1.—. Ofl se naprej pošlje znesek, \elja poštnine prosto 1 zvitek gld. 1.20,
2 »vitka gid. a.ao,
M irijaccljske kHpljice za želodec in Marijace jske čistilne krogljico neso nikako tajno sredstvo. Njih b«-stavine navedene so na navodil, Kako rabiti, ki 16 pridene vsakej steklenici. (798—24)
Marijaceljske kapljice /it želode« in "»I i i ju-ccljske čistilne krogiJicc imajo pristne: V Ljubljani lekar 1'iccoli, lekar Svvoboda; — v PoitoJInl lekar Fr. Baccarcich; — v Škofji Loki lekar Karol Fabisni; — V Kailovllici lekar Aleks. Koblek; — v Novem Mestu lekar Dominik Rizzoli,, lekar Hergiuann; — v Kamniku lekar J. Močnik; — v Crnom I n lekar Iv. Blaži k.
Marijaceljske čistilne krogljice, j0'*(
^^^v\/v\^vN^vV^N^vS»^^^f^^yvSyv\/vV J^S\J^/^J\J^^\J^S^S^^^^^f^f^r^&S^\J™^^J\S™wBP
P. n.
Ker se v kratkem začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil in osnoval
za kar sem naročil kot vodjo spretnega Dunajskega strokovnjaka.
Zagotovljajoc svojim p. n. naročnikom najsolidneje delo, opažam, da na vse te zadeve tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračun troškov.
Priporočajoč se za mnogobrojna naročila, znamujem se
v. velespoštovanjem
ALBIH C. MČII
vodovodni instalacijski zavod, trgovina z železnim blagom in stavbinsko kljufcaničarstvo (252-a)
h ACLi» -S/irfil-.ćS9l^*-4ijHk   "i  THi fllfc Afc *A<
i
HOIOIOIOvOvOvC ^vOvC^IOvOlO^OvC^vC^C^K^vOvO^C^OvC ^C^vC^vC^vOiC^CMOvOvC^vC^OvO^CI
Izdajatelj in odgovorni urednik' Dragotin Ilrib»r
Lastniua ju tisk „Narodne Tiskarne".