III7 8<- 6 3
V P /-) / • > .7
■fi /,
L. I.
C. c. c. P.
GORICA, 1. januarija 1923
št. 1
Izhaja vsako soboto
Uredništvo in uprava: Gorica, v. St. Gbiara 4/1
satiričen tednik [
Naročnina za 52 številk z „Gmajno“ vred o 0 Lir. Posamezni izvodi 40 stot. Oglasi — po dogovoru —
::	Veselo in srečno Novo leto :
vošči uredništvo in upravništvo „Monoklja

Usoda je hotela in ljudstvo naj me ima. Bilo je zelo potrebno, da sem prišel med naše ljudi. V časih bom pokukal, v kak skrit kotiček, s pobožnim namenom odgrniti pajčolan tajnosti. Ker ni dobro, posebno za splošno ljudsko higijeno, da zadeve, ki spadajo pred forum javnosti, ostanejo v tajni temi. Javnost se briga za vse in zato ker se briga, mora tudi vedeti in soditi.
Koliko je gnjilobe, na tem božjem svetu! Kako se širi smrad, v tej dolini Jozafat! Samo zvezde in bledi mesec na sinjem nebu, vedo. Toda naša ,,massge-bende” javnost, tega ne ve. In ni lepo, če mamice nočejo vedeti, kaj počenja sad njihovega telesa, pre-Ijubeznjive hčerkice s kratkimi krilcami in napudranimi ličicami.
In drugi človeški stvori, n. pr.: javni delavci, političarji, vojne odškodnine, deželni hipotečni zavod in - rimski parlament.
Tu bom sledil vzgledu mojega ljubega brata, ki živi v Rimu in ki je že precej star. Tudi on se imenuje „Monokelj”. Toda v Rimu so mu poitalijančili ime: iz „Monoklja” so napravili ,,I1 Mo-nocolo”. Ampak kljub temu, mu niso iskvarili dušo, kakor mar-sikteremu javnemu delavcu, ki se je, prišedši v sveto mesto, napil vode iz „fontana di Trevi” in začel poslušati kako - trava raste.
Moj brat, „II Monocolo”, je bolj ; previden. On ni pil vode iz ,,fontana di Trevi”. Zato je vstal mržak. Čast njemu in njegovemu imenu.
Pomagajte mi, ljudje božji, ker težka je moja naloga in trnje- ‘ va je pot, po kateri bomo skupno j hodili.
Bog z vami, ljubi prijatelji in \ spomnite se v pismih na mene. ! Ne bo vam žal.	j
„MONOKELJ”. j
NflbRflŠKI.
Kako je vse minljivo. Vse se spreminja. Ljudje, ki so še včeraj hodili po nogah, danes j hodijo po glavi. Oni, ki so še včeraj pametno govorili, danes klepečejo razne neumnosti. Človeku se zdi, kakor da bi se nahajati v kaki menažeriji v domačenih živali.
Mi vsi se še spominjamo. I Še pred nedavnim časom, so «današnji» ljudje razobešali po svojih oknih, razne krpe, v črno-rumenih barvah. Danes tega ne delajo več.	j
Še pred nedavnim časom, so ' naši ljudje, mešali nemščino 1 med svoj «domači» jezik. Da- j nes se trudijo, z mešanjem milozvočne, melodijozne in harmonične Dantjeve «Šprahe», s svojim «domačim» jezikom in
iz vsega tega, hočejo napraviti neke vrste godlje, ki je ne-zavžitna čoveškemu stvoru.
V časih opažam — in žali-bog 99 krat preveč — da me slovenski možakarji in slovenske mamice, pozdravljajo, —• in to v svojem rojstnem kraju — z «bon žomo». Neprijetno me dime in ker moji živci stoje zelo pod uplivom boginje Nervoze, zakričim prav robato: zdravo! Ravnotako je bilo še v onem času, ko smo imeli «očeta cesarja». Takrat so «dobri podložniki», «win-discherasse», pozdravljali po potrebi in .po nepotrebi, z «guntag».
Da so te čenče že tedaj zaslužile, da jih človek ozmerja ter jim zaluča v obraz pristno domačo psovko: osli, tega menda pač nihče ne bo dvomil; in da se tim oslom danes mora pristaviti pridevnih: kozli, mislim, da utegnem imeti od Vsemogočnega 350 dni odpustka.
Poglejte! Pred par večeri, stopim k nekemu mojemu prijatelju, bi ima — toda tiho! precej «famj» ženico. Slučaj je hotel, da mojega prijatelja, ni bilo doma. V njegovi odsotnosti kramljam z njegovo boljšo polovico. Govoriva o na-vadnilo stvareh, o dnevnih novicah, o go riški h senzacijah, v tonu, ki se spodobi izobraženemu človeku in dami v dragocenem kožuhu in z mo-
dernim klobukom na glavi. Kar naenkrat:
«Kaj pa kaša zaročenka»...?
Jaz suho: «Ne vem, milosti-va». In pri tem sem že moral napraviti precej čudno grima-zo, ker «boljša» polovica mojega prijatelja, me je takoj prijela z onim znanim žensko-diplomatskim taktom:
«Lora amore že zvanito!? Koži presto?»
«Toda, milostiva, prosim Vas, govorite vendar tako, kot sva govorila do sedaj: govoriva po naše, da naju cio svet razume!».
«Ja, veste, je lepše, če se človek izrazi po «lašku», ker se v slovenščini ne more izraziti — ljubezni. Tudi znajo lahi lepše ljubiti... sicer jaz nisem poskušala».
K sreči je prišel en drug moj prijatelj me iskati, sicer bi se še pošteno skregal, z «boljšo» polovico mojega prijatelja.
Šel sem stran in sem si mislil kako se svet spreminja: «témpora mutantur» in drugi — «mutatis in illis». Tako je bilo tedaj, ko so nas sodniki obsojali v nnenu nj. vel. ces. in kr. Tedaj je bil v modi «guntag» in med bolj izobraženimi, pa kak Schillerjev ali Goethejev paradoks, naučen seveda, iz kakšnega konversa-tionsleksikona. Danes pa, ko nas obsojajo v imenu Njegovega Veličanstva Kralja Vik-
MOJ NASVET
Ne spada to tako v spis, vendar povem: Kadarkoli vidim Človeka z mono-kljem, me posili tako prisrčen smeh, da me ne more spraviti v slabo voljo niti ¡najslaibšaj stvar ne. Ne vem kako, da ima ta sam na sebi tako nedolžen predmet tako .silo na moje živce in mišice. : Vendar se mi zdi komičen monokelj sam na sebi. Sedeti mora v kotu med j nosom in obrvmi častnika ali lahkoživ- j ca, ki vse misli koncentrira, samo v to, j da z vso silo svojega kislega obraza in j gub na. čelu obdrži pod čelom tisti kos \ stekla, ki ga dela tako značilnega in j odražajočega se od okolice. No, njegove j misli so drugače enake ničli. Manj kot j misli malega stroka. Monokelj je uni- i formiranje duha.	i
In kaj je uniformiranje? Kdor je | človek uniformiran, tedaj poneha biti j človek in je uniforma. Kadar je duh j uniformiran, ga ni več, tedaj ostane , sam monokelj.	j
Predstavim o si tedaj častnika, kji. nosi monokelj. Izginil je človek, izgi- >
nil je duh njegov. Pred človekom stojita uniforma in monokelj. Pa bi se človek ne smejal tej čudni kemični formuli brezglavih eksperimentov duševnih revežev.
Pardon: Na naše mamice in na njih hčerke nisem pomislil. Saj res. Ženska ljubi uniformo in monokelj ravno tako zelo, kot sovraži človeka in duha.
Le včasih se zgodi, da bi hotela iz-lužiti človeka izpod uniforme, če bi bilo to mogoče. Prav dobro se spominjam te zgodbice.
Hotel sem biti sam, pa je nekdo potrkal na vrata. Bila je ženska, sosednja gospa, ki je trdila, da me moti, dasi se tega nisem spominjal .in da me prosi za svet, dasi ne vem, če sem sposoben dajati nasvete ljudem.
«Povejte, če vas morda motim».
«Kaj bi bilo potem?»
«Bilo bi mi neljubo», je zardela in pogledala v tla.
«Potem pa že raje: ne motite me!»
«Ali se me še spominjate?»
«Nevem».
«Od jeseni... z veselice obtrgatvi».
«Da, da, da, zdi se mi...»
«Bila sem s hčerko».
«Da, krasna črnolaska».
«Ne... blondinka je!» Njen pogled me je pokaral. Kaj pa hoče s hčerjo. Ali ne ve, da sem poročen?
«Potem pa to ni bila ona, katero sem | videl z Vami».
«Kdo ona?»
«Vaša hčer...» Zmotil sem se. Hitel sem popravljati. Ponudil sem ji stolico.
«Za svet bi Vas vprašala. Vi ste tako pameten človek».
Na take besede mi je vedno težko pritrditi, ženske jih pa mečljejo kot za stavo.
Gospa je pričela: Moja hči ima tako-rekoč ženina...»
No, hvala Bogu! Nisem vedel, kaj naj rečem.
«O», sem zastokal, «častitam!»
Dame rade sprejemajo častilke, posebno kadar vedo, da niso na mestu.
«Veste», je dejala. «Njen ženin je tujec. In njemu ni prav lahko verjeti...»
«Res, res», sem bil ko j pripravljen s svetom. «Treba ga je opazovati. Ce rad da beraču palanko, .]e dober, če tepe psa, bo tepel tudi ženo».
tor j a Emanuela in nas purgi -rajo z ricinovim oljem, je v modi «bon žorno», «krasne» knjige Karoline cVInvernizio, košate črne lasi in beli zobje.
Ali pa tudi to: neki družino na deželi, se predstavi nekega lepega dne, v spremstvu mojega ljubega prijatelja — z avtomobilom hipotečnega zavoda, prosim! — neki go-ri-ški «markeže» in «ražonere». Vsa hiša. je po koncu. Hišna dekla je morala leteti iskati domače hčere, da napravijo «visokemu» gostu, hišne «o-nore». Ker teh ni bilo, je «gospa» mati, torej gospodinja, vsa togotna pravila zvečer svojemu soprogu, — ki ga tedaj slučajno ni bilo doma — da je neki velik gospod, «ra-žonerski markež», bil pri ndjh ter obljubil svojo pomoč in posredovanje, za iztirjatev vojnih odškodnin. Zgovorili bi se lahko še bolj natančno, če bi bile — gospodične doma. Seveda je «ta stari» rekel, da takih ražonerjev in markeže-vih falotov, ki se vozijo v avtomobilu, pozna precej in da je najboljše, če ne pridejo v njegovo hišo na črno kavo.
Najlepše je pa bilo drugi dan, ko si je gospa in gospodinja obenem, izbrala najstarejšo hčerko za desnega po-bočnika ter zahtevala naj pove, kakšen visok «titel» je ta «markeže ražonere». In materin desni pobočnik, naj starejša hčerka, je flegmatično povedala: marki bo «titel ohne miti el» in «ražonere» je navaden računski uradnik, kateri s svojo mesečno plačo petnajst dni živi in petnajst strada ali pa slepari, da se še onih petnajst preživi....
Za danes še to: včasih imam nesrečo, da še kam peljem z avtomobilom. Toda ne za moj denar, ker ga nikdar nimam. Vstavimo se v eni ali drugi vasi: «Bon žorno, še-njori». To je navaden pozdrav. Posebno je ta pozdrav priljubljen, pri važkih dekletih in njihovih mamicah. Kakor, da bi se mi Slovenci ne smeli voziti z automobilom...
pomj
Slavna komisija najslavnejših učenjakov, profesorjev, jezikoslovcev in raznih afcade-mično izobraženih ljudi iz starih in novih pokrajin italijanske kraljevine, ki se je sestala v Kirnu pred nekaj meseci, da določi nova imena slovenskih krajev, bo v kratkem objavila nov seznam imen.
Uredništvo «Monoklja» je prijateljskim potom dobilo, od aktivnega člana omenjene Komisije, daljše poročilo, iz katerega črpamo sledeče proizvode učenih, s sv. Duhom navdahnjenih možgan.
Od sedaj naprej, bodo naše vasi in naši kraji nosili sledeča imena:
Gorica (prihaja iz vinske gorice) - Vigna
Gorjansko na Krasu - Montee-ehio Cársico Grgar - Suvassu Ločnik (Lucinieo) - Staeeato Kopriva - Ortica Fara (v Furlaniji) - Paroechia Gradiška (v Furlaniji) - Ca-stellina
Čepovan - Hinundhinaussen-dorf
Opčiiia - Comune (non di Pa-rigi)
Nabrežina - Riviera Trebuša - Panciutta Ser penica - Grattami Volčiadraga - Vallupina Solkan - Canesolo Dolenja - Bassano (friulana) Golobrdo (Golobrida) - Col— peíalo
Volče - Lupanaio Hudajužna - Merendaccia Tolmin (iz tmine) - Buiano ! Vrtojba - Girándola sup. ed ! interiore i Bilje -Palladidio j Renče (Ranziano) - Brontolio Miren - Quieto (di Gorizia) Orehovlje - Nocera Cerkno - Chiesaia Slap ob Idriji - Salto in Buio Kanalski Lom - Spaeeato di Tolmino
Tolminski Lom - Spaeeato di Canale
Standrež (š) (dreti stanove) -Strozzacaste
Auče (pr. iz ovc) - Peeoraio Peč - Forno
Kojsko - Calcio d’Asino Prvačina - Primordi Biljana - Palladiana Vogersko - Ungheresiano Gradiškuta - Castelletto Vip-pachiano
Ajdovščina - Saracena Dornberg (Montespino) Monteginepro
Rihenbei-g (riechen: dišati) -Monteodoroso Črniče - Negraio
In za danes naj bo. V prihodnji številki nadalujemo. Na čast in slavo preslavne in prečastne komisije.
Pobožnim vernikom priporočamo molitev in par svetih maš, za verne duše v vicah.
Skrivnovsfno pismo.
To skrivnostno poslanico, ki smo jo dobili s podpisom «Oberdanov duh», objavimo rade volje zato, ker so nam nekatei’e posameznosti že davno znane:
«Resnicoljubna «Coda» («Rep»)! Napraviš mi veliko uslugo ako objaviš nekaj mojih ljubih someščanov, ki me easte z svojim zgodovin-sko-življenjepisnim raziskovanjem in oboževanjem, ki so tako globoko ganile moj nad-zvezdni «jaz».
Po mojem mnenju je vsako iskanje aktov mojega procesa na Dunaju, brezuspešno:	ti akti so bili
shranjeni v arhivu III. armadnega zbora, v Gradcu in so v najnovejšem času izginili. Kdo jih je izmaknil? Bodočnost bo mogla podati potomcem presenetljive podatke. Za danes je naša dolžnost, da molčimo.
Vedeti morate namreč, da leže vsi policijski akti mojega
procesa v nekem državnem
arhivu v Trstu. Za gotove oblasti to ni nikafca skrivnost in kakor šepečejo tu zgoraj zlobni duhovi (jih imamo tudi med nami) je najstrožje za-br an j eno objavljati kako poročilo o teh spisih, ki se nahajajo v Trstu.
Povem vam še več: v teh listinah najdete razun poročil tržaške policije in italijanskih oblasti j, tudi tri lastnoročna moja pisma in mojo sliko z posvetitvijo in podpisom.
Med temi spisi, in posebno med onimi italijanskih oblasti in tržaške policije — so tako zelo zanimive stvari, da ne bi nikomur svetoval, da jih obelodani.
Da se razumemo; bilo bi n. pr. zelo žalostno, če bi se vedelo da moja aretacija ni bila uspeh avstrijskega vohuna, temveč brzojavke iz Rima, s katero je italijanska oblast opozorila avstrijsko: «Nevarni iredentist Viljem Oberdan je odpotoval z eksplozivnimi snovmi proti Trstu, da izvrši atentat nad cesarjevim življenjem».
Ni bila morda posledica tega telegrama, da so ob meji upe-lj-ali posebno službo, z namenom, da me aretirajo?
Iz poročil italijanskih oblasti, ki se nahajajo v teh aktih v nekem državnem arhivu v Trstu in so tam varno shranjena^ so razvidna tudi vsa pregahj anj a, katerim sem bil izpostavljen od strani italijanskih kvestur in ves neusmiljeni lov, ki so ga uprizarjali v Rimu in Neapolju (posebno v Neapolju), kjer sem moral zadnjo noč pred svojim skrivnim odhodom v Trst, prenočiti v neki tiskarni, da nisem padel v roke italijanskim ka-rabinerjem, namesto avstrijskim žandarjem, katerih v Neapolju ni bilo.
Izvedel sem tudi od gotovih duhovnih - dovtipnežev, da se neki mašnik, — kakor n. pr. don Tommasin, hvali, da me je tolažil oh moji zadnji uri. Toda vraga! V poročilu tržaške policije, v omenjenih spisih, je napisan sledeči stavek: «Weigerte alle Tröstungen».
«O ne, kar se tiče srca. Dober je. Živo hi jo pojedel. Le, kako je od doma, če je res kot pravi...»
«Aha, če jo ho imel s čim preživeti. Okoli županstev stikati in poizvedovati, je -sitno. Saj veste, s čim se peča. Ali je njegov poklic soliden, če trosi denar za nepotrebnosti, če se nosi lepo, a ne razkošno... Gospa, tisoč poti je, po katerih je mogoče spoznati moškega...»
«Da... res., toda...»
«Kaj s toda?»
«Uniformo ima. Častnik je. Saj ste slišali že praviti o slučajih. Brusaču ne bi rada dala hčera ..»
Osupnil sem. Prvič, da hoče ženska prodreti uniformo in videti človeka skozi lupino-, ali je črviv, ali je zdrav sad v njem. In vendar je uniforma vse, vse. Škodoželjen smeh sem s težavo premagoval. Zamislil sem se nalašč, kot da je stvar strašno kočljiva.
«Tako, tako..; sitna stvar... Uniforma je pri vseh enaka. Enako pokrije gar-jevca kot poštenjaka. Celo veliki razbojniki so lahko v uniformi enaki poštenim ljudem».
G ospa j c skoro omedlela.
«On pravi, da je plemenit...»
«Seveda je pemenit, ako obljublja zakon.»
«Po naslovu, namreč... On trdi, da je celo dvakrat plemenit».
«Drugič zato, ker ne razkriva svoje revščine».
«Dober je, tako prijazen; na vsako malenkost pazi. Ne pride brez pozdrava, ne odide brez pozdrava».
«Ce bi tega ne imel, kaj mu ostane?»
«Poleg tega je tako čist in snažen. Kot bi ga iz škatlice vzel. Vedno nosi slaščarije v hišo. Pije ¡ne. Celo kadi ne.»
«Ali je jetičen?»
«O Bog obvari! Zlata duša, Vam pravim! Da bi bil le moj rajni v tem oziru tak. Pomislite: nepije in ne kadi!»
Pogledal sem jo: «Gospa!» sem dejal.
Ona me je gledala. Njene oči so bile od vzhičenja mokre. Trepetala je skoraj.
«Ali nosi monokel j?»
«Da», je dejala zategnjeno.
Jaz sem se zasmejal. Vsa dobra volja bratu je planila na živce in ogrela mojo kri .
Gospa je za hip zastrmela. Moje j mišice v obrazu so se čudno pregibale, ko sem se boril s smehom.
«Potem je dobro», sem dejal. «Prišla : ste me prosit sveta.»
«Da, da, da!»
«Ne Vem, kaj naj Vam hi svetoval,
: ko leži že na dlani. Ko je tako dober,
! plemenit, celo dvakrat plemenit, z mo-nokljem zavarovan proti pameti in ne pije in ne kadi, vzemite ga vi...»
«Jaz?»
«Da, Vi! Preizkusite ga. In če boste videli, da je res tako dober, plemenit
■	in ne vem kaj še, tudi pod uniformo, ! zapustitegav oporoki svoji hčerki...»
To je bil edini izhod iz zamotanega položaja, ki ga je gospa s svojimi ne-zapustitega v oporoki svoji hčerki...»
1 T-od-a ženska tudi brez monoklja ne misli nič.... Zavedam se, da nisem dobil zaušnice, in da me gospa pri odhodu ni
■	pozdravila.
Kaj sem ji napravil, ne vem. Toliko vem, da me ona najbrž z uniformo ne bo več motila, če ne pride nekoč hči sama.
Sergej Sergjejevie.
Kar b ise reklo, da je odklanjal vsako tolažilo. Ker resnično o duhovnikih nisem hotel nikdar ničesar slišati.
Glavo so mi odrezali — to vam lahko pri sež em — in neki Schweiger je dobi nalog, da jo skuha in očisti.
V	mojih treh lastnoročnih pismih, katerih nočejo objaviti, se ponavlja večkrat ime neke Lucije di Lena, katera pa ni bila dama mojega srca, temveč moja junaška zarotnica.
V	enem teh pisem najdete tudi na račun ljudskega štetja v Trstu, pred mojo aretacijo sledeče besede.
«V Trstu so našteli 3000 nem-cev. Vse premalo!»
Ni težko umljivo kakšne nemce sem mislil stem «vse premalo». Mislil sem na častne nemce, katerih je bilo v Trstu vselei mnogo.
Cenjena gospoda: kdor išče, najde. Toda dvomin, da se vam bo dovolila objava gotovih dokumentov, ki govore o mojem koncu. Duh Saura in Batti-stija, mojih ljubljenih tovarišev «na gavgah», mi zago-tavlia, da se nahajajo tudi v njiu procesu strani... o katerih je bolje, da ne zagledajo luči, in katere bi najraje zatrli oni, ki vihte danes kuhalnico javnega mnenja.
2u decembra 1922.
Oberdanov duh.
To pismo „Oberdanovega duha” smo prevedli iz tržaškega sati-rično-politično lista „La Coda del Diavolo” („Hudičev rep”).
Priporočamo jo v čitanje „Slovenskemu Narodu”, „Jutru” in „Jugoslaviji” — ker kdo ve, da se ne bi v doglednem času oglasil tudi... Gabrinovič-Principov duh..^ Na tem svetu je vse mogoče.
Rihemberška diva
gosp, doktorju
— Jaz sem Tvoja „punca“ in bom Tvoja žena. Razen mene ni druge „punce,, in druge žene. Moj blagoslov naj Te spremlja.
Prireditve G. S. O.
v Trgovskem domu
¿Bilo je tam poleti. G. S. O. je priredila neko veselico v Trgovskem domu. Na vspore-du je bil tudi slavnosten govor.
Gospod doktor
začne slavnosten govor. Vse je tiho. Govornikove oči hipnotizirajo cel ansambla. Tiho... ¿Pritajen šepet in čitanje slavnostnega govora.
Na koncu: «Končam z besedami: čaše pune, srca prazna!»
Plosk... Obrazi nategnjeni na smeh; Pozneje so reikli, da je bil to .zgodovinski govor v zgodovinskem trenotku. — Udeležba dobra.
Razstava v Trgovskem domu. j
Z verodostojne strani se nam | poroča, da bo največji goriški umetnik, akademični slikar (študiral je v Rimu in pil vodo iz «fontana di Trevi». Op. ur.) g. Janko Cargo, rojen v Kanalu, v najkrajšem času priredil velikansko umetniško- ' futuristično razstavo v Trgovskem domu. Izložene bodo v prvi vrsti slike iz berolinske-ga «Jugend»-a (1. 1922), portreti turinskega «II Pasquino» in pejsaže za «Judovsko Be- i racijo». («Judovska Beračija» je imela iziti te dneve v Gorici. Ker pa g. umetnik ni mogel izvršiti naročenih risb vsled kronične bolezni «faul-heit», je njeno mesto zavzel» j «Monokelj». Op. ur.).
Čargo odpotuje. «Štefani» poroča:	Za futurističnega
umetnika, g. Jankota Čargota, je bil že meseca septembra 1922., naročen ¡salonski voz, s katerim se visoki umetnik odoelje — rakom žvižgat... »)siro-xnirsnrdl nrdl rdi u u
Diplomatično potovanje. —
«Bavas» poroča: Gospod Dr. Birsa,... kandidat, se je sinoči, z Orientexpress-om odpeljal v Rihenberg, k svoje punci. Nekemu poročevalcu je na blan-škem (blanca) kolodvoru . iz-
javil: «da v tistih časih ko je stal z nami doktor Bogumil Vošnjak, je stala za nami ideja Masarikovega realizma».... Vlak je odpihal z dragocenim bremenom in poročevalec je ostal na peronu...
l.-I. 1923 ob 3. uri zjutraj. (Uradno). Gospod doktor K. Birsa srečno prispel. Punca ga je pričakovala s zaprtimi rokami.
l.-I. 1923 ob 5. ari zjutraj. Gospod dr. Birsa je izjavil našemu poročevalcu, da ostane pri klavirju svoje punce toliko časa, da izčrpa dopust ki mu ga je dal njegov Chef.
31.-XII. 1922. ob 11. uri po
noči. Danes se je v Trgovskem domu ustanovil prepotreben klub, pod imenom: «butafuo-ri», čigar namen je, paziti na razne Cargóte, da ne bodo streljali ¿kozlov po dvorani. Klub ima tudi podimo: «Hinauswerfen». (Tudi to je — inštitucija za narodov blagor) .
Trst (zakasnelo). («Kumar-bureau»). Recitator, g. Albert Širok je po nasvetu zdravniških kapacitet, pustil operirati svoj vokalni organ. U-
pamo da bo operacija uspela in da prihodnjič ne bo več mrevaril goriške publike. Vi-vat!
Rihenberg. Potice in kuglo-fi dr. Birsove punce, so se prismodile. — ¿Naše sožalje.
Rim. Poslanec Šček se joče — za narodov blagor in za go-riško avtonomijo.
Monteodproso. V torek se vrne g. dr. K. Birsa.
Predavanje. Zagotavlja se nam, da bo gospod Poljšak v najkrajšem času predaval o vojnih odškodninah in debo-losti.
Predavan]e se vršijo v restavraciji pri «Zlatem Jelenu». Gotovo je, da bo predavatelj žel bilo vspeha. Častitamo!
Nadaljna poročila vsled megle in raznih plesov, izostala.
(Slavno občinstvo naj blagovoli oprostiti. — Uredništvo.
Izdaja in odgovarja K. Kodermac Tiska tiskarna Juch Gorica, via iMorelli 16
a
Veselo in srečno Novo leto vošči:
TEODOR HRIBAR nasledniki
Oorso Verdi
M. BREZIGAR in SIN zaloga poljedelskih strojev Via Cardueci
TVRDKA IVAN KACIN zaloga glasovirjev, harmonijev in vij ali nov etc.
via Favetti 6
Trgovina z jestvinami G. MORASSI
trg Sv. Antona
KAVARNA «C O MMER CIO>;
MAVRIČ ANDREJ trgovina
z mani f akturnim bl agom ul. Cardueci (prej Gosposka ulica)
RESTAVRACIJA MAKS ul. S. Giovanni 14
JVAN LEBAN usnjarska trgovina
na Kornu št. 13
FRANC CIAN usnjarska in čevljarska trgovina
na Kornu 9
Slikarstvo BRATA CEJ
Via Aseoli
BRATA ABUJA
Gorica
Trgovina jestvin STANKO REST J A
Na Kornu
Trgovina z lesom ANDREJ ČIBEJ
Piazza Caterini
MUROVEC PETER zaloga koksa, oglja, drvi Piazza dAmicis
ANTON MENOTTI trgovina porcelane na Travniku št. 6
KAVARNA A DIHAT ICO
Nadig - Pečenko
KERŠEVANI JOSIP mehanik in puškar, zaloga šivalnih strojev in dvokoles
Stolni trg. št. 9
KODERMAC ALOJZIJ gostilničar Stolni trg št. 11
TERPIN ANTON & Ci. trgovina
z mani fakturnim blagom v Raštelju št. 10
ANDREJ GOLJA trgovina porcelane na Travniku št. 22
RESTAVRACIJA KAMENŠČEK . na Kornu št. 8

FRANC SAUNIG zaloga šivalnih strojev in dvokoles
ul. Cardueci 25 (Gosposka ul.)
M an ¡fakturna trgovina OSKAR PA SC C L
FRANC VODOPIVEC trgovina jestvni ul. Aseoli 27 (Geta)
ANDREJ FIEGL restavrater
na Travniku
HOTEL «ZLATI JELEN» Alojzij Vida
GOSTILNA PRINČIČ Gorica, nasproti sodnije
Trgovina z usnjem IVO LUTMAN
Raštelj
Trgovina in delavnica čeljev CULOT FRANC
ul. Rastello 1
SLAMIČ LEOPOLDA gostilna
Rabatta 16
Brivnica KONIC FRANC
Travnik 28
JUG JOSIP trgovec in gostilničar Solkan
KRPAN MARIJA Gostilna
Solkan
i
KATERINA MARUŠIČ Gostilna
Solkan
GOSTILNA RAVNIK Solkan
JVAN NIBRAND stavbeni mojster
v Solkanu
Tapetnik
FRANC BRUMAT
Solkan 12
BOŽIČ MIHAEL podkovski mojster
Solkan 305
Manifaktuma trgovina • VODOPIVEC ANDREJ Dornberg
Trgovina in pekarna MILKO PAHOR
Dornberg
Trgovec in pek KAVČIČ FRANC
Dornberg
RESTAVRACIJA KALIN Sv. Križ - Cesta
«BAR»
Kodelja Karl
Vipava
VINKO ŽIVEC trgovina z mešanim blagom, vinom in likerji
Černiče
TISKARNA O.			JUCH		
		GORICA — ULICA MORELLI ŠTEV. 16	- GORICA		
	1	sprejema vsa tiskarska in v to stroko spadajoča dela		1	
	i	m m m m DELO SOLIDNO IN TOČNO			_