Leto I., štev. 28, V LJubljani, petek dne 24. septembra (920. Posamezna štev. 60 Vlit« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno.......15 . za. zased, ozemlje . 300 a bk inozemstvo . . 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 • za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon it 72. Upravništvo: Sodna ulica št 6. Telefon St. 38. Saten kr. pošt ček. urada štev. 11.848. Kaj je bilo in |e v nevarnosti? Nisem spadal med „razočaran-ce"; ti so se ob Novem letu 1920 jokali od jeze in prevarjenih nad, zato ker so se leto dni prej, ob Novem letu 1919 jokali od ginjenosti, zroč ali po angelsko v same zvezde ali pa po vražje v samo blato. Zavedal sem se težav, ki jih prinese rojstvo držav. To je realistično mišljenje. Nisem spadal in ne spadam med ..izpreobrnjence", t. j., med tiste, ki mislijo, da se centralizem res da v praksi enostavno zamenjati z avtonomijami. Zavedal sem se in vem, da je vsako življenje avtonomistično in da drugačnega konkretnega življenja sploh ni. Vsak človek je za sebe, vsaka hiša skrbi za sebe, vsaka vas ima svojo cesto... To so avtonomije! Tako naravne so, da nastanejo in se razvijejo same od sebe, od življenske potrebe in da se za njih rti treba prav nič bati. To so naše demokratske, zemljepisno-gospodar-ske avtonomije. V teh avtonomijah gremo mi demokrati mnogo dalje nego takozvani avtonomisti, ki mislijo le na zgodovinske meje, škodljive koristim naroda. Za kar se je bati, je to, da iz teh poedinih oseb ne postane nikoli družba, da iz teh poedinih hiš ne postane nikoli vas in iz vasi nikoli okraj in iz pokrajin nikofi država, t. j., bati se je, da ne bo centralizma, ki je v tem zmishi naraven konec in nujen ideal socialnega življenja. Mi demokrati smo to nevarnost, to edino nevarnost čutili in zato smo tudi vedno naglašali centralizem, t j. tisto, kar je edino v nevarnosti. Kdo bo kričal, da naj bomo avtonomisti in naj — jemo? Kdo bo kričal, da naj bomo avtonomisti, ko pa je avtonomija tako naravna? Kdor jo prekričavo naglasa, ta ima — za-vratne tendence. Z vso silo se moramo zavzemati za to, kar ni tako elementarno prirodno, a za razvoj nujno potrebno, t. j., za centralizem. In zato govorimo mi demokrati o centralizmu. Tistim med nami, ki smo od prvega početka razumeli stvar tako, ni bilo treba in ne bo treba presedlavati s centralizma na avtonomijo in ne bomo presedlali. V zgodovini narodov se menja notranji podrobni razvoj (analiza) z v nanjo širitvijo (sintezo). Ni dvoma, da smo stopili na stopnjo sinteze, ko smo ustvarjali in ustvarjamo Jugoslavijo. Združevati, čim tesneje spojiti to. kar je bilo doslej ločeno, to je naloga današnjega časa. Ko bo združitev napredovala, bo pa spet čas notranjega dela ki poglabljanja v to, kar je na vnanje nastalo. Kdor zdaj kriči proti temu, kar je dalo Jugoslaviji komaj življenje, ta bo otroka ubil. Med ubijalce jaz ne poj dem. Seveda, ženiti se, ni igrača, mnogo je kriz, solz in prepirov — o carinik, zakaj si tako neroden — pa kdor je mož, prebrede te težave in poboljša tudi samega sebe. Zaradi hipnih in minljivih in popravljivih pojavov, kakor je pokvarjen uradnik, neotesan carinik, vendar ne bomo izpreminjali svojih misli o tem, kakšna bodi ustava, ki je nekaj stalnega in trajnega. Uradnik pride in odide (če ne gre sam, ga pošljemo), ustava pa ostane. Dvojno je temelj države: avtonomija in centralizem; mi demokrati imamo oboje, SLS ima le prvo, pa še to je pokvarjeno; zato je današ' nja politika SLS državi škodljiva, da. nevarna. Dr. Fran Ilešič. Plebiscit na Koroškem ne bo preložen. Plebiscit se vrii 10. oktobra. — Važna izjava predsedni-j ka plebiscitne komisije. — Zastopnik Avstrije v komisiji j ponudil demisijo. Ljubljana, 23. septembra. Plebi-I Islanec Gjukič pa za združenje, nakar je bik) soglasno sprejeto, da stolpi Savez hrvatskih seljačkih zadrug I v zvezo z ostalimi zadrugami. Prva seja državno-gospodarskega sveta. Beograd, 23. septembra. (Izvir-, . .. mi .no.) V nedeljo se bo vršila v Beo- sertna komisija je ugotovila, da so Uadu pod predsedstvom trgovinske-sedaj izpolnjeni vsi predpogoji, do-Iga ministra prva seja jugoslovanske-ločeni v šenžermenski mirovni pogod- Iga privrednega veča. Razpravljalo se bi za izvedbo plebiscita, ki se bo vr-l';0 ° trgovinskih vprašanjih šil v coni A na dan 10. oktobra t L J? * _ , „„ , ... „ loaveza mdustriialcev Marko Bauer, Celovec, 23. septembra^ (Izvirno.) ravnateli Prve hrvatske štedione Mi Iz dobro informirane strani je izve-livoi strnadac, ravnatelj gospodar del nas porocevalec, da je nemški skega druStva dr 0ton FrangeS, zastopnik pn plebiscitni komisiji Pe-lpredsednik seljačkih zadrug dr. Kru ter podal svojo demisijo, ki pa od u06iav Janda, predsednik srbskih avstrijske vlade ni bila sprejeta. Is- Jzemljoradničkih zadrug Vladimir kali so medna drugega, toda nihče I Mati jeni č in. pa tajnik trgovske ko torej danes od Nemcev in Lahov j noče prevzeti tega odgovornega me-{obrtne zbornice v Zagrebu poslanec zaželjena namerava na preložitev sta. IPaskijevič. Tudi Osijek odpošlje ljudskega glasovanja ni uspela. • --|par delegatov. Pogajanja za Adrijo. Zagreb, 23. septembra. (Izvirno) Millerand — izvoljen. ~ |Kakor *». J?pfnik,96 Ivrse pogajanja med sindikatom hr-zftju bo novi predsednik sprejel de-jvatskih denarnih zavodov z ogrsko misijo sedanjega kabineta in ga ob- Ikomercijelno družbo glede odkupa enem naprosil, da vodi do nadalnje- j delnic paroplovne družbe „Adria"'. ga svqje posle. „Petit Parisien" jelDošlo je do sporazuma toda le pod Celovec, 23. septembra. (Izvir.). Danes je bilo na dnevnem redu seje plebiscitne komisije vprašanje, ali je Jugoslavija izpolnila vse pogoje, ki jih določa mirovna pogodba ki ako se lahko vrši plebiscit. To vprašanje je pokrenil italijanski član plebiscitne komisije princ Borghese, ki je zastopal mnenje, da Jugoslavija še ni izpolnila pogojev. Pri pregledovanju posameznih točk pa se je ugotovilo s strani predsednika komisije zastopnika Anglije Peeka, da je Jugoslavija izpolnila vse zahteve. Ta- Volitev predsednika francoske republik Dunaj, 23. septembra. (Izv.) Brezžična brzojavka, ki je prispela danes zvečer semkaj, poroča, da je bil dosedanji ministrski predsednik Millerand pri, današnjih volitvah novega predsednika izvoljen z 695 glasovi od 892 oddanih glasov. Pariz, 23. septembra. (Izv.) Z ozirom na posebne okoliščine, se je vršila danes v Versaillesu neobičajna ceremonija. V nasprotju s tradicijo, da prevzame novoizvoljenec narodne skupščine šele mesec dni po svoji izvolitvi svoje mesto, prevzame to pot novi predsednik francoske republike svojo čast takoj po izvolitvi. Po govoru v narodni skupščini in po govoru hranitelja pečata, se bo novi pred- umemja, da se Millerand preseli v I pobojem, ako se reško-jadransko Ellisey šele meseca novembra. „Jo- J vprašanje reši za nas ugodno. V na-urnal" poroča, da so se oči vseh Isprotnem slučaju prevzame delnice Francozov obračale včeraj proti luk-j imenovane družbe bančna skupina senburški palači, dočim je bila zbor- |Cač>tiglk>ni. niča popolnoma zapuščena. Pojavile! « .n9 »^i sta se dve smeri. Prva, da naj ostane I Ha 250I- kabinet, neizpremenjen, Millerand a I 9drSkem. pa naj bi nadomestil Jonard ali! Sofija, 23.septembra. (Izv.) Po-Leygues. Druga smer stoji na sta- Jvodom ratifikacije mirovne pogodbe lišeu, da naj se kabinet preobrazi, j piše neodvisno glasilo „Zarja": Šo-Spiošno se domneva, Sia prevzame se- jvinistieni politiki, bodisi v Beogra-stavo novega kabineta Briand, ven- jdu ali Sofiji, sedaj ne bodo mopli ________j_t._____,________r dar pa se_ Millerand še ni odločil, j več razpolagati z usodo obeh sosed- šednik takoj odpeijal z avtomobilom i ampak hoče počakati do petka, da Jnih narodov. Ako se je leta 1913. in v Saint Cloud, kamor ga bosta sprem- sprejme poročilo obeh zbornic. J1915. diplomatičnim birokratom in ljala dva švadrona kirasirjev. V Eli-J______Jpolitičnim ultrašovinistom posrečilo, da so izigrali sporazum obeh naro- Pred novo jadransko konferenco. Beograd, 22. sept. Pogajanje med Jugoslavijo in Italijo se ne bo vršilo tako kmalu, kakor se je poročalo. Predhodna pogajanja bodo vsekakor trajala do konca tega meseca in je šele potem pričakovati odhoda našega zunanjega ministra dr. Trumbiča k direktnim pogajanjem z Italijo. Bakar, 23. sept. (Izv.) Razprava italijanskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve se vrši tajno. Kakor poroča „Corriere tf Ita-lia" je manjšina hotela, da se na Jadranu obdrži status quo, dočim je večina za direktna pogajanja z Jugoslavijo, pod pogojem, da se zago-tove povoljne meje ItaRji. „Vedetta" od srede prinaša članek z naslovom Simptomi umikanja", v katerem se bavi z volitvami v našo konstituanto, pri čemur ugotavlja z zadovoljstvom, da se volitve ne bodo vršile tudi v ozemlju, ki je zasedeno od Italijanov. Pred volitvami za konstituanto. Beograd, 23. sept. (Izv.) Na kandidatski listi demokratske stranke za mesto Zagreb bo tudi upravnik beograjskega gledališča Milan Grol in pa beograjski vseučiliški profesor dr. Kosta Kumanudi. Beograd, 23. sept. (Izv.) Stojan Ribarac, načelnik nacionalistične stranke, namerava skupno s svojim zetom zopet oživiti ,Srbsko zastavo*, Nadjonalisti Ribarčeve stranke bodo šli v volilni boj z republikanskim programom. Vrnitev regenta v pPOSijO miru. |dov, bo to po vojnih izkušnjah sedaj Beograd, 22. sept. Amavtska vla- |°hm,' niti ^ j„ - ° . . __• -i-„ i__. IDedeagac, niti Kavala niso tako da- o vz^S^T^ijS^i ™ bi —11 med obema državama. Ker parla-,razumetl-m enter svojega pooblastila ni imel popolnoma v redu, so ga naša vojaška oblastva zavrnila. Zdi se, da | Stavka poštnih nameščencev v Avstriji. 23- septanbra. (Izvirno) njihovih državnih interesih, ki jih P™™3 .or^mfaal|aJ. P0^^ sili,o k Hm nrisrrneišim zCeram , I uslužbencev je Stavila vladi po svo- silijo k čim prisrčnejšim zvezam z nami in na popolno odstranitev na-slanjanja na italijanske agente. Rim, 23. sept. Listi javljajo iz Albanije, da se je v Tirani včeraj prvič sestal albanski parlament. Kmečki izgredi na HrvaŠkem pred sodiščem. jih zaupnikih ultimatum, v katerem grozi, da stopijo poštarji v soboto dne 25. t. m. v stavko ako se tega dre np. ugodi njihovim mezdnim za- hte.ua. Dunaj, 23. septembra. Poštni na-Imeščenci so sklenili, pričeti v soboto 25. t. m. stavkati, ker pogajanja zve ze strokovnih organizacij poštnih na Zagreb, 23. sept. (Izv.) Pri zad-|meščfne7 z vlado glede reforme plač ... . ______' _ iivi/\ln I lKvn1- v* TtCAn njih kmečkih nemirih je prišlo v Sv. Ivanu Zelini do posebno hudih niso imela uspeha. Obrat na vseh poštnih uradih na Dunaju ter tudi v izgredov. Ko so pokopavali vaščani Stavkalo bo pri- padlo žrtev, se je na pokopališču I . 20/000 ^vziranih članov hipoma pojavila Shteva, da naj se'3trokovnih orsanlzat^ pokoplje poleg kmečke žrtve tudi] okrajni predstojnik Špiler. Kmetje so nato poiskali predstojnika, ga na- j silno privlekli na pokopališče ter mu Beograd, 23. sept. (Izv.) Sinoči se je prestolonaslednik regent z ministrskim predsednikom dr. Vesničem vrnil z avtomobilom preko Loznice in Šabca v Beograd. Danes dopoldne so se vrnili iz Sarajeve ministri. Juina železnica. Dunaj, 23. septembra. Upravni svet južne železnice je sklenil, poslati na ~i»ti naprtiti križ". Na~pokopafišču lk Pogajanjem, ki se prično v krat. ga je posestnik Blaž Tupek ustrelil I^V £lmu. generalnega ravnatelja z vojaško puško. Zagrebško sodišče |dr Falka m uekai strokovnih refe-je sedaj proti izgrednikom dvignilo jrentov* obtožbo. 1. oktobra se vrši glavna ob- Poulični boji V HHanU. SraSiS,fs^j^sr ^23- ^ ^^ za mpKa za Kazen smn na vesann. r Milana> ^ ^ včera]- iz tvornice Hrvatje za zvezo zadrug« I streljali na vojake, ki so ravno hoteli Zagreb, 23. septembra. Danes se J pokopati nekaj zadnje dni ubitih rde-je vršila skupščina Zadružnega Sa- Ičih gardistov. Vojaki so odgovorili z veza hrvatskih seljačkih zadrug. I ognjem. Ker pa so delavci streljali Razpravljalo se je o vprašanju, aM Is strojnico, so morali vojaki poklicati naj se stopi v zvezo z ostalimi za- jna pomoč oklopni avtomobil. Po drugami aH ne. Dr. Predavec, pri-1 daljšem boju so uničili strojnico. Če-staš Radičeve stranke je govoril k on-1 te 90 zasedle poslopje, iz katerega se tra, tajnik Saveza srbskih zadrugi je streljalo. V boju sta bila ubita dr. Prohaska iz Beograda; ravna- Idva delavca. Nekaj oseb je težko, pri-telj J uric iz Osijeka in narodni po- Ibližno 30 osd) pa lahko ranisiih. Pred splošno stavko na Angleškem. Kopenhagen, 23. septembra. (Izvirno). Iz Londona se poroča, da namerava ministrski predsednik Llovd George za časa stavke razpisati nove vohtve za parlament, da prepusti prebivalstvu samemu, da odloči ali naj ga vlada parlament aH pa strokovne organizacije. London, 22. sept. Kratko oficielno poročilo o konferenci rudarskih odposlancev se glasi, da je konferenca odobrila stavkarski program. Ceško-poljska pogajanja. Krakov, 23. septembra. (Izvirno). Včeraj so se pričela tu češko-poljska gospodarska pogajanja, v prvi vrsti glede dobave premoga iz Češkoslovaške. Mo-poljska vojna. Varšava, 23. sept. Frontno poročilo z dne 22. t. m.: Med Dnjestrom in Pripetom se nadaljuje zasledovanje sovražnika. Ob prekopu Bug-Dnjeperskem za nas ugodni boji. Napad sovjetske brigade iz Prus-hanyja je bil odbit. V odseku Nowi-dvor za nas ugodni boji, katerih se je udeležil polk, sestoječ iz Litvan-cev in nemških komunistov. Ko so zbrali Litvanci ob reki Marychi večje čete, so pričeli ofenzivo. Moskva, 23. sept. Frontno poročilo z dne 22. t. m.: Pri Grodnu smo navsej črti odbili sovražnikovo ofenzivo in smo pričeli napad. Pri tem smo zavzeli nekaj krajev. Pri Wolko-wysku boji z menjajočim se uspehom, pri katerih smo ujeli nekaj mož. Pri Prushanyju položaj neizpremenjen. Pri Tarnopolu ljuti boji za \Voloczysk. -Na Krimu ljuti boji pri Jekaterinoslavu. Pariz, 23. sept. Po brezžični brzojavki iz Varšave je bil general Bu-dieny težko ranjen. Dunaj, 22. sept. Ukrajinske čete so zavzele glavno mesto Podolja, Kamenec Podoljski. Boljševiške čete se umikajo proti Novi Užici. Varšava, 22. septembra. (Izbirno). V zadnjih bojih vjeli smo Iit-vanskega oficirja, ki je izjavil, da je med Litvanci in. boljševiki sklenjen dogovor glede skupnega nastopa in ofoizive proti Poljski. Poljsko-litvinska pogajanja. Varšava, 23. septembra. (Izv.)' Poljsko časopisje s sklepom Zveze narodov, glede poljsko - litvinskega vprašanja ni zadovoljno. Do sedaj ni znano, kaj je z ozirom na ta sklep sklenil poljski deželni brambaii svet, ki je imel danes štiri ure trajajočo sejo, na kateri je razpravljal o polj-sko-lir,vinskem vprašanju. Govori se, da je bilo na tej seji sklenjeno, da jo Poljska sicer pripravljena stopiti v pogajanja z Litvinsko, da pa si z ozirom na zadržanje Litvinske za bližnjo bodočnost pridržuje svobodne roke. Nova tovarna za ponarejanje bankovcev Zagreb, 23. septembra. (Izv.) Vi Vugrovcu pri Sesveti v bližini Zagreba so oblasti prišle na sled družbi osmih oseb, ki so izdelovale ponarejene 20dinarske bankovce. Falzifika-torji so imeli vse potrebne stroje za ponarejanje bankovcev, katerih so izdelali že 16.000 komadov. Policij* je zaplenila 15.200 komadov, ostalih 800 pa je bilo tako slabih, da so jitt ponarejevalci že sami škartiralL Vodja ponarejevalcev je Žid Galovič. Subotica, 22. sept (Izv.) Zaradi poplave na Donavi je pretrgan že-lezniški promet na poxa Opatin- O&sL Politične beležke. -r- Načelstvo JDS je imelo dar:es sejo, na kateri so se razpravljala rdzna na volilne priptave se nanašajoča vprašanja. Sklenjeno je bilo pozvati širši izvrševalni odbor na dan 21. oktobra. -f Giolitti in Reka. Dopisnik Dailr Ebcpressa je imel razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom Gio-littijem o reškem vprašanju in je javil svojemu listu, da se je Giolitti izjavil o tem vprašanju takole: „Reško vprašanje je neznatnega pomena; dogodki na Reki so sicer lepa pesem, ali slabo napisana!" — Ker je italijansko nacionalistično časopisje ostro napadlo Giolittia radi te izjave, javlja sedaj rimski Corriere d'Italia, da Giolitti ni rabil teh besed, ampak, da ga je angleški žnrnalist napačno razumel! -r Pogled za kulise, pod tem naslovom prinašajo ,,Nar. Listy" inter-osantno informacijo o sestanku v Aix les Bainsu. Člankar izvaja za nas zanimive zaključke o ..dobri kupčiji", ki sta jo napravili Francija in Italijo. Francijo — pravi — je težila od San Rcma edina misel, da bo morala kaj popustiti glede reparacije napram Nemči ji, ker je JLtalijavtem oziru podpirala Nemčijo. Italijo pa je tlačil jadranski problem, ki se je poslabšal zanjo vsled ustvaritve male antante. Sedaj pa se je to nesoglasje razjasnilo in Italija jc proglasila, da mora biti verzeljski mir v polni meri izpolnjen, Francija pa je prepustila Italiji, da sama pobota z Jugoslavijo. Tudi rusko vprašanje rje rešeno tako, da imata obe državi proote roke. Kar se tiče male antante — so o nji ni govorilo. In vendar — pravi Člankar — jc ravno ona vzrok, da je prišlo do soglasja. V Nemčiji so upali, da o reparacijskem vprašanju Italija ostane na strani Nemcev — sedaj pa je Itali ja za te nade kupila francosko pomoč, ker se boji Jugotlavije, ki je okrepljena v mali antanti. + Italijanske intrige t Ameriki. [Ameriško časopisje poroča o živahnem gibanju italijanskih izseljeni-kov v Ameriki, ki so stopili z največjo energijo volilni boj za predsednika Zedinienih držav in to za kandidata republikanske stranke Hardin-ga. To agitacijo doseljenih Italijanov podpira moralno in materialno italijansko poslanstvo v Washingtonu z vsemi svojimi konzulati, prišli so celo naročeni agitatorji iz Italije, ki agi-tirajo po italijanskih naselbinah za kandidata republikanske strankeTa italijanska agitacija je jasen dokaz, kako velik strah ima danes uradna Italija, ker ni dvoma, da je to njeno Belo, pred Wilsonom in njegovim stališčem v jadranskem vprašanju. iWilsonovo stališče v jadranskem vprašanju ni samo njegovo osebno stališče, to je načelno stališče njegove stranke in zmaga demokratske stranke bi pomenila za Italijane nadaljevanje Wilsonove politike, ako tudi on ne bo več predsednik Unije! Zato se Italijani tako boje zmage demokratsko stranke v Zedinjenih državah. Iz strahu pred intervencijo Unije v jadranskem vprašanju so hoteli tudi začetek pogajanj zavleči toliko časa, da bodo končane volitve v Ameriki, ker so mislili, da boeta Anglija in Francija molče pristali m italijanske zahteve, a Amerika bo potem osamljena, ali Lloyd George in Millerand sta Giolittiju povedala, da želita neposrednih pogajanj in Giolitti je moral ugrizniti v kislo jabolko in povabiti gospoda Trumbiča j na neposredna pogajanja! Tako tudi' intrige v Ameriki ne bodo izdale mnogo! + češka gospodarska politika. Bivši ruski sovjetski poslanik v Berlinu Joffe je izjavil, da bodo v najkrajšem času sklenjene med Češkoslovaško in Rusijo dalekosežne trgovske pogodbe. Po mišljenju Joffoa je najprej rešiti vprašanje prometnih zvez in po njegovem mišljenju bi bilo najprimernejše, da se v ta namen vzpostavi direktna paroplovna zveza *oed Trstom in enim pristaniščem v Ornem morju. Za svoje produkte bi j dobivala Češka iz Rusije žita. tobaka, I petroleja, nafte, manganove rude in j drugih produktov. — Zastopnik ham- j bueškega mesta Stubenrauch, ki jc, prišel te dni v Prago, je izjavil praškemu županu, da ee mesto Hamburg zaveda, da je prirodno trgovsko izhodišče Češkoslovaške. Hamburgje določil v ta namen v svojem prista-nišču za češko trgovino odlično mesta Stubenrauch je konferiral tudi j z odličnimi češkimi trgovskimi in in-: tfastrijskimi krop ter izrazil željo, da naj Češkoslovaška rfepublikfl škletoe kar najprej trgovske pogodbe s Hamburgom, da bi se moglo takoj pristopiti sistematičnemu delu, ker Hamburg imf. trgovsko ponudbe od raznih strani. zaradi ugodnih zvez računa najbolj na r.ajsolidnejše trgovske zveze s Češkoslovaško. — Praška ,.Tribuna" javlja, da pride te dni v Prago jugoslovanska gospodarska delegacija, ki bo definitivno uredila vsa vprašanja, ki niso točno izdelana v trgovski pogodbi med Češkoslovaško in Jugoslavijo. + Rusija in Italija. Sovjetska „Izvestija" piše: Istotako, kakor poizkusa angleška vlada, da diskretira z lažmi in tendicioznimi poročili rusko sovjetsko vlado, tudi italijanska vlada intrigira pod vplivom angleškega imperializma proti našim predstavnikom ! Italijanska vlada noče sprejeti našega zastopnika Litvinova in navaja kot razlog to, da ta mož ni simpatičen Angliji. Rusija ne more več trpeti, da njeni diplomatski predstavniki vsled angleških intrig igrajo neko smešno vlogo in ne morejo izvršiti svojih nalog. Ako italijanski minister za zunanje zadeve conte Sforza noče vzpostaviti zvez s sovjetsko Rusijo, tedaj ostane itali janski narod brez žit«, in petroleja. + Rusija in Anglija. Moskovska vlada je angleški vladi nevšečnega delegata Kamenjeva zamenila s komi sarjem Rizanovim, ki je s šestimi tajniki na potu proti Londonu že dospel v Stockholm. Sokolski vestnih. sv „Sokol I". Bratskemu članstvu naznanjamo, da bo poročal starosta br. dr. Pestotnik v soboto dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu o bistvu sokolskih resolucij, ki so bile sprejete na Saveznem zborovanju v Mariboru, dalje o naših dolžnostih napram Koroški in o tekočih društvenih zadevah. S tem ofcvarjamo zimska predavanja, Bratsko članstvo in zrelejši naraščaj vabimo, da naša predavanja polnoštevilno poseča. Zdravo! — Izobraževalni odsek. sv Sokolstvo za Koroško. Sokolska društva opozarjamo, da izvrše takoj vse priprave za Koroški dan, kateri bo v nedeljo dne 26. t. m. Vsako Iruštvo mora prirediti predavanje o Koroški ali pa manifestacijsko zborovanje in pa zbiranje darov. Takoj drugi dan morajo poslati vsa društva vse nabrane prispevke 6vojim župam in te takoj Savezu s pripisom ,,za Koroško". Prispevki bodo objavljeni v časopisju. Bratje in sestre! Storite, kar je največ mogoče. Nemci so darovali ogromne vsote za plebiscit Z darovi hočejo omamiti še nekatere omahljivce, z velikimi agitečnimi sredstvi pa hočejo vplivati na ostalo vsled tega je "naša dolžnost, da pomoremo našim bratom še v zadnjem trenutku ter jim damo vsa sredstva na razpolago, da vzdrže do zadnjega in sijajno zmagajo nad brezvestnim in surovim sovražnikom. Pri-akujemo od vsega Sokolstva, da bode storilo svojo dolžnost. sv Sokolski dan v Ljubljani. Vsa ljubljanska Sokolska društva prirede ..Koroški dan" skupno. V nedeljo dne 26. t. m. se zberejo vsi bratje in sestre posameznih društve v svojih društvenih prostorih ob osmi uri zjutraj. Bratje vsi v kroju. Tu dobi sleherni vsa potrebna navodila. Pri pobiranju darov sodeluje tudi „ Splošno žensko društvo", ki je prevzelo v svojo oskrbo pet šotorov za razprodajo raznih sokolskih predmetov. Vsak nabiralec in nabiralka mora imeti vidno pripeto legitimacijo Saveza, da je opravičen pobirati darove. Centralne blagajne bodo v Mestnem domn in v Narodnem domu. Ob 11. uri dopoldne se vrši v Narodnem domu veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem govore zastopniki Korošcev. sv Manifestacijsko zborovanje sokolstva za Koroško se vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Na shodu govore zastopniki Korošcev. Poživljamo vse brate in sestre, da se udeleže zborovanja v kar največjem številu. sv Mariborska sokolska župa snu. je lastno strokovno knjižnico. Sokoli in prijatelji župe se naprošajo, naj stavijo svoje knjige brezplačno ali pa proti plačilu na razpolago. sv Cvetlice za »Koroški dan". Po-zivljemo vse sestre, da si preskrbe kolikor mogoče cvetlic za .,Koroški dan". Oni, ki imajo cvetlice na razpolago, preeimo, da jih darujejo za Korošce ter jih prinesejo v soboto ali v nedeljo v Narodni dom, prvo nadstropje. * Sokolska diploma. Za svoj zlet 1.1914 jc izdala Sokolska zveza kra: no diplomo kot spomin našega ujo-dinjenja. Diplom je bilo 10.000 in — se danes niso razprodane. To je sramota Po naših hišah vise vse različne spake in figure iz tuicga sveta, domača slika, ki je umetniško delo z narodno idejo, pa nima^ prostora. Stane samo 5 K — danes je že papir toliko vreden. Naj l>i jo vsaj za Koroški dan" naročili vsi, ki je še nimajo. S tem darujejo za koroški plebiscit. Zveza je daia iz diplom izstriči tudi razglednice po 1 K * Koroški dan, ki ga priredi jugo-slov. Sokolstvo, naj dokaže, da nam ni nobena žrtev prevelika, da rešimo naš Korotan. Prosvefa. Hsrocfne gSedališže. Drama: Petek, 24. septemb.: .Milan Ogrizo- vič; Hasanaginica. A. Sobota. 25. septemb.: Bernard Sha\r: Pvgmalion, Izven. Nedelja, 26. septemb.: Ali lan Ogri- zovič: Hasanaginica. Izven. Ponedeljek, 27. septemb.: Leoaiid Andrejev: Anfisa. B. Opera: Petek, 24. septemb.: Gounod: Faust. D. Sobota, 25. septemb.: Verdi: Trubadur. E. Nedelja, 26. septemb.: Risto Savin: Lepa Vida. Izven. Ponedeljek, 27. septemb:: Zaprto. — Trubadur. V sredo smo imel na odru tretjo opero v tej Sezoni. Videlo se je, da se je moralo nekoliko hiteti, zato smo malo plavali, pa to ni motilo celotnega uspeha. Verdijev ..Trubadur" je ena onih oper, ki so doživele največ predstav na našem odru, in vendar je zopet napolnil gle-daliiče. Vloge so bile po večini zasedene kakor lani. Nov jo bil gosp. Ro-manowski, ki je pel poljsko in je pokazal, da je dober pevec, ki razpolaga z izvežbanim glasom, ki zna doseči uspehe na odru. Prvič je nastopil gosp. Zupan, ki je dobro d6pel svojo partijo. Gdčna. Thierrijeva je mogla v nlogi ciganke izkazati svojo pevsko in igralsko umetnost. Gospod Drvota je v predzadnjem dejanju kakor po navadi pel s takim navdušenjem, da je moral arijo ponoviti. Zbor se je zanašal, da zna opero ie več let in pokazal svojo zanesljivost — Nov akademski list. V kratkem prične izhajati v Ljubljani Vestnik jugoslovanske napredne omladine iz Slovenijo'*'. List bo izhajal večkrat na meeec (po možnosti vsak teden) in si stavi nalogo, raz-bistriti razmere med omladino, vz-dramiti jo iz brezčutne stagnacije do socijalnih in kulturnih vprašanj; politiko bo smatral kot znanost in jasno zavzemal svoje stališče proti vsemu, kar posega v visoko- in srednješolsko življenje. V to svrho se je konstatu-Tal konzorcij (samo iz akademikov), ri bo list izdajal, urejeval in upravljal. Od vseh naprednih ferjalnih organizacij in tovarišev po Sloveniji in od vse napredne javnosti pričakujemo prijaznega sodelovanja. Ured ništvo in upravnistvo „Vestnika" se nahaja v Ljubljani, Narodni dom, mala dvorana, kamor naj se pošiljajo vsi rokopisi in naročila — Koncerti Zlatka Balokoviča. V našem listu že objavljeni koncerti največjega jugoslovanskega virtuoza na goslih Zlatka Balokoviča se bodo vršili v Ljubljani dne 4. oktobra (velika dvorana „Union"), v Celju dne 5. oktobra (velika dvorana .,Union") ter v Mariboru dne 6. oktobra (velika dvorana ,,Gotz"). Umetnik odhaja takoj po koncertih v Sloveniji na inozemsko turnejo, najprvo v London, kjer se vrši njegov koncert že 20. oktobra. Prcdprodaja vstopnic od 29. septembra naprej v Ljubljani pri Anončni ekspedir-iji Al. Matelič (Kongresni trg št C), v Celju v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Mariboru v trgovini muzikalij Jos. Ho-fer (Šolska ulica). — Tečaji Živih jezikov (francoščina, angleščina, italijanščina, nemščina, srbohrvaščina), ki jih vodi go- pod Josip Jeras. dipl. iz francoščine v Bordeaux-ti že od lanskega leta, se zopet prično s 1. oktobrom. Opozarjamo naše čitatelje na tozadevni inserat. Dne 25. septembra smo arimorani ustaviti pošiljanje lista vsem, ki do tega dne niso vplačali naročnine. * Odlikovanje. Z redom sv. Save 3. reda je odlikovan dr. Fran Žižek dekan ekonomske fakultete na vseučilišču Frankfurt na Majni, ki je bil pred kratkim imenovan za ravnatelja našega državnega statističnega urada v Beogradu. * Odlikovanja. Prestolonaslednik regent Aleksander je odlikoval povodom svojega bivanja v Sarajevu z redom sv. Save I. razreda predsednika pokrajinske vlade dr. M. Srskiča, župana sarajevskega A. Petroviča in reis-nl-ulemo I. Čauševiča, z redom sv. Save II. razreda pa metropolita ZimonjUa in škofa Šarita. Odlikovanih je bilo še več drugih oseb. * Ministrski predsednik je oran ziral. Prestolonaslednik regent Aleksander je imenoval ministrskega predsednika dr. Milenka Vesniča za vojnosodnega polko\Tiika v rezervi. * Iz zdravniške službe. Primari jem na ženski javni bolnišnici v Novem mestu je imenovan asistent na ginekološkem oddelku ljubljanske deželne boHišnjce dr. Ivan Gostiša. * JDS in uradniki. Na današnji seji načelstva JDS je poročal poslanec dr. Kramer o »tanju, v katerem se nahaja uradniško vprašanje. Načelstvo je odobrilo njegovo stališče, da'se mora vse storiti, da se uradniške doklade uredijo ,v zmislu opravičenih zahtev državnega uslužben-stva V to svrho je posl. dr. Kramer danes odpotoval v Beograd. * Naša malodušnost in Italijani. Rimsko časopisje zna zlorabljati vsak pojav malodušnosti, ki se pokaže v naši javnosti. Tako na primer sedaj rimsko časopisje reproducira in obširno komentira dr. Tavčarjev članek „Benešev kontrakt", ki je izšel dne 12. t. m. v ,,Slovenskem Narodu" češ, da je zavedna slovenska javnost popolnoma malodušna in gleda z neza upamjem v razne pogodbe, ker od zunaj ne more pričakovati nobene pomoči. Istotako izrabljajo Italijani gotove pojave črnogledstva glede Koroškega vprašanja. Vse jim služi v dokaz, da smo Jugoslovani med seboj razdvojeni, popolnoma resignirani in slabi in da se nas torej v nobenem ozira ni bati. * Koroška mladina. Kakor smo poročali, pride dne 28. t. m. v Ljubljano. Mislimo, da pam ni treba poudarjati, kakšne dolžnosti imamo do koroških otrok, ki pridejo predat središče Slovenije. To jc zadnja prilika, da pred plebiscitom pokažemo koroški mladini, s kako ljubeznijo mislimo na njo. Odbor za sprejem in pogostitev otrok ne razpolaga z velikim denarjem. Zato bi bilo umestno, da se te dni povsod zbira v ta namen. Prispevki se lahko pošljejo tudi na upravnišfcva slov. listov. * Vojaki in plebiscit. Vojaški glasovalci v plebiscitnem ozemlju, vsi slovenski častniki in podčastniki, ki so bili od letai 1912 da začetka svetovne vojne v garniziji v Celovcu, se pozivljejo, da vsaj do 27. ali 28. septembra prijavijo plebiscitni komisiji v Celovcu svojo ime in svoje pravice do glasovanja v plebiscitnem ozemlju, kajti tretji odstavek člena 50. saint germainske mirovne pogodbe, je plebiscitna komisija po svoje prikrojila in so glasi sedaj: Kdor sicer ustreza pogojema glede starorti in bivališča dne 1. januarja 1919, a ne tudi onemu, glede rojstnega kraja, je treba, da je dne 1. januarja 1919 že najmanj sedem let, to je najkasneje od 1. januarja 1912 vedno prebival ali bil pristojen v plebiscitnem pasu. * Zrinjski in Radecki, dve kri-žarki bivše avstrijske vojne mornarice, ki sta dodeljeni Italiji, stojita v splitskem pristanišču, in siccr pod nadzorstvom amcrikan&kega brodov-ja. Ali kakor poročajo italijanski listi, sta te dve križarki popolnoma onesposobljeni. AniTikaneki mornarji eo iz njih odnesli vse, kar se je lc dalo odnesti, opravo, posode, topove, orožje, a nazadnje so pokvarili še stroje, tako, da stoje ladje kakor prazna ogrodja. Italijanski listi pravijo tudi, da so amerikanaki mornarji vse to prodali bivši Avstro-ogrski banki v Splitu, ki jo ves materijal oddala jugoslovanski mornarici. Isti listi poročajo tudi. da se je nedavno potopila na skrivnosten način v Ko-torski Ittki neka bivša avstrijska bojna ladja, ko so jo hoteli Francozi odpeljati v svoje luke. * Službeni poštni lisi Poštno ravnateljstvo v Zagrebu izdajalo bo 6voj .Službeni list", ki bo objavljal vse saredbe in premembe. tičoče se pošte, Ljubljana, 23. septembra. •r. vt in telefona Izhajal bo po trikrat mesečno. Celoletna cena 75 K. * Vse premožnejše ljndi in denarae savode prosimo, da bi kaj darovali za pogorelce v Jesenjah pri Litiji Darove sprejema v Ljubljani mestna blagajna * Kaj je s preselitvijo knjujovod- stca trboveljske premogokopne družbe v Ljubljano? Pišejo nam: Povodom ogromnega povišan ja premogovne prodajne cone, katerega je dovolila naša deželna vlada trboveljski premogokopni družbi na Dunaju, je stavila naša pokrajinska oblast družbi pogoj, da v dveh mesecih premesti svoj sedež v Ljubljano iu na ta način omogoči predvsem kontrolo knjigovodstva. Ta rok pravkar poteka-Deželno vlado opozarjamo, da ima javnost, na kateri bremeni neznosno povišanje premogovnih oeu, pravico zahtevati, da sc takoj izpolni pofjoj glede kontrole knjigovodstva. To jc eminentne važnosti za naše narodno gospodarstvo. Pri tem pa naj državna nadzorovalna oblast in narodni predstavniki strogo pazijo, da ne bo družba preselila kratkomalo svojega nemškega in židovskega uradniškega aparata! * Nov demokratski list. V Poža-revcu je začel izha jati nov demokratski list, glasilo demokratov požare-vačkega okruga, ..Demokrata". Lastnik in glavni urednik lista ie jr. Pc-tar N. Antič. * Iz kvesturc ljubljanske univerze sc javlja, da bo trajala inskribcija za zimski semester od 1. do 9. oktobra. Naknadno vpisovanje je z dovoljenjem dekanatov možno le do dne 1 G. oktobra. * Znak časa. Češko dijaštvo v Pragi je izdalo poziv na javnost, da odda dijakom razno primerno delo, da bi se moglo dijaštvo v teh kritičnih časih preživeti. Poziv pravi, da mnogo dijakov ne bo moglo več študirati, če ne bo pomoči. Sprejme se vsako delu, tudi fizično. Torej aineri-kanizem — pomagaj si sam — je na pohodu! * Za zobozdravnike. Poslanstvo Čehoslovaško republike v Beograd« izvestilo je naše ministrstvo za narodno zdravje, da je na češki medicinski fakulteti začela dejstvovali zobna klinika, kjer se v kratkem začne kure za zdravnike, ki se hočejo izpopolniti v zobni tehniki. * Iz Slovenske Bistrice poročajo, da se na tamkajšnjem okrajnem sodišču uveljavlja po krivdi nekaterih uradnikov nemščina kot nekaki naj-notrajnejši uradni jezik. Pripetil se je slučaj, da je sodni predstojnik Pir-nat zahteval od uradnika, naj ž njim govori nemško! Menimo, da so taki in podobni pojavi v naših uradih absolutno nedopustni. Slovenščina je državni jezik in tudi uradnik nemške narodnost ga mora brezpogojno re-spektirati in izključno rabiti v uradu. * Provizija za prodajo Službenih Noifai. Minister za prosveto jc odredil, naj se izplača uradnikom, ki nabirajo predplačila za „Službene Novine", 5 % od dobička. * Podpore za invalide. Minister za finance jc sprejel odposlanstvo vojnih invalidov, ki so prosili, naj bi se jim podpore redno izplačevale 4er obenem z rešitvi jo uradniškega vprašanja uredile tudi njihove doklade. Minister za finance je obljubil, da bo ugodil tem zahtevam in da jih bo rešil že v tekočih dneh. Istočasno ba posredoval pri ministrstvu za socialno politiko, naj se čim prej prične izvajati naredba o invalidih, ki jc bila predložena za vlade Ljube Da- idoviča. * Čitalnica v Gornjem gradu je 12. t. m. slavila 401etnioo svojega obstanka. Ob tej priliki je priredila slavnost s petjem in dramatičnimi predstavami. * Pri Sv. Duhu v Halozah so ustanovili ljudsko knjižnico. Pristopilo je takoj nad 20 članov, število pa narašča od dne do dne. Pričelo ie že primanjkovati knjig. Knjižnico vodi šolski vodja Fran Marin. * Prepoved približanja inozemskim vlakom v Mariboru. Železniška komisija v Mariboru je izdala sledečo odredbo: Za čas kontrole inozemskih vlakov je občinstvu kakor tudi nezaposlenim železničarjem približanje tem vlakom prepovedano, istotako tudi približanje kontrolni ograji na peronu. Peronski listki so pri teh vlakih brez veljave. * Obrfaooa&aljeValna šota v Ce- I * Recherjevo Hišo » 'Ljubljani, n& i lju prične s poukom 3. oktobra. Ime-1 voglu Rimske ceste in Valvasorjeve-J la bo pripravnico in dva razreda, jga trga je kupil za en milijon kroni Prvi razred bo razdeljen v 4 dele,! Jurij Veravšek, trgovec z železnino,| in sicer: l.a razred za učence kovi-Jv Ljubljani. narske stroke, l.b za oblačilno stro-J * Velik naliv v kotlini Gornje Ra-ko, l.c razred za stavbinsko in živil- jdovine. Z Bleda nam poročajo: Oc sko stroko, l.d razred za vajenkeJ ponedeljka na torek so bili tu taki šivilj in krojačic. Drugi razred bo j nalivi, kakršnih ljudje ne pomnijo, obsegal vse obrti najvišjih šolskih j Silno narastli hudourniki, ki se izletnikov. Vodja šole je nadučitelj I livajo v Radovino, so povzročili toli-joško Bizjak. Celjska obrtna nada-Jko deročnost te reke, ki teče skozi Ijevalna šola je nedvomno najvišja j Vintgar, da je odnesla več jezov in šola te stroke v Sloveniji. | mostov, mnogo desk in za žaganje Na mestni osnovni šoli v Celju I pripravljenegalesa, ki je bito riože- ' 1 no na travnikih ob tej reki. V Vint-garju je odnesla deroča voda 40 m dolg jez, most in skoro vso leseno mostno napravo v Vintgarju samem. je letos višji šolski svet ukinil nemško sporednico za 1. razred, ker je bilo priglašenih samo 17 otrok in še med temi samo 3 pristni Nemci, ostali pa otroci slovenskih starišev. I r>„ ^ k: u,a; 17 I oesnosti mo v Vintgarju znaša škoda okrog Voda je lomila in odnašala v divji Pa če bi tudi bilo vseh 17 otrok Ibesnosti vse- Škoda je ogromna. Sa- nemškega pokolenja. bi se sporedni-ca po še vedno veljavnih določilih ne smela otvoriti, ker zahteva zakon za otvoritev razreda 40 otrok. Prvi nemški razred je bil že lani proti-postaven, istotako sta sedaj proti-postavna 2. in 3. nemški razred, ker ni v nobenem 40 otrok. 200 000 K. Rešilna akcija je zahtevala dve človeški žrtvi. — Pričakuje jmo, da dobijo oškodovanci in javn komunikacije primerno oporo v upra j vi javnih gozdov, ki se nahajajo tam v bližini. * Smrtna kosa. V Studencih pri .Mariboru je umrl 261etni železniški Pokrajinska zveza dri,,lev his- uradni;. Ivan Kavčič u se je po Pr» rf Posestnikov v Sloveniji Na dan vratu kot nadporočnik mariborskega shoda hisinh posestnikov v Ljubljani peš ]ka uddežil yseh se je vršilo dopoldne na verandi ho- 5 *ey na Koroškem. Pogreb bo v so-tela Lmon - zborovanje delegatov 5oto ob 4 uri p^dne iz mrtvašni-društvo hišnik posestnikov iz vseblo-|„„ „„ c posestnikov veni je, katerga se je udeležilo 40 odposlancev in so mu prisostvovali tudi zastopniki iz Srbi i o in Hrvatskega. Določil se je program, jx> katerem je nastopati hišnim posestnikom v prihodnje, da dosežejo zopet svoje j>ra- ce na Studencu. Pritožbe proti celjskim detekti vom so na dnevnem raiu. Gospodje, ki se jih že od daleč pozna, da so „tajni" policisti, so bili pri zadnji prireditvi v Narodnem domu jako strogi — proti drugim, ne pa proti vice, ki so jim sasigurane v državnih ^KiV^i^^J^8-' it ** F r -. i -i ^r j j . . ., , I sebi. Kadar gredo mimo Uniona ali osnovnih zakonih. Med drugimi toe- __ * -i kami ^ ie tudi ustanovila- Pokra- RebenSchegga' 50 n"1«]«* Kami se je tudi ustanovila „rokra razpo oženi To ;e glavna jmska zveza društev ni sni h posestni-1 A >*". ,. ... , s . ~ .. kov v Sloveniji" s sedežemTČ^|^^^ ~ Jjani in so se soglasno odobrila pra- vila te zveze, ki se bodo takoj predložila vladi v odobrenje. V prvi zvezni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Predsednikom Ivan Frelih, prvini podpredsednikom Martin Zml-daršič iz Jesenic, drugim podpred sednikom Dragotin Hribar, prvim tajnikom Josip Pire. drugim tajni- Oblasti naj se pobrigajo za red. Narastla Drava. Drava je pričela v torek močno naraščati in prinaša s seboj mnogo lesa. Ker so bile zaloge lesa na obrežju Drave v [ nevarnosti, so jih morali ponoči spraviti na varno. Najden denar. Meseca julija je bila na potu od Leiteršperka do Pes- kom Josip Urbanič. blagajnikom Imce namena večja vsota denarja, ki Fran Osterman, za odbornike'so bili I5* nahaja na mariborskem okrajnem izvoljeni: Glase r za Maribor, FoZatd &1*v'arstvu- šek za Celje, Šmajdek za Jesenice, L Ukradena svila. Trgovec Evgen Ullrich za Studence pri Mariboru, jz Dunaja jo dne 11. t. m. od-•Rebolj za Kranj, Košir za Novo me-T3.1. na J«žnem kolodvoru dunajskem sto. Vem za Metliko ter Pinter za vehk zabo-i klenega bla£a v vrod-Slovensko Bistrico, za ostala mesta Postl 1 milii°n kron* Vagon, v ka-bodo dotičn-a društva šele določila Iter™1 & i® nahaial ta zaboj, je pri-svoje odbornike 1 spel v Zagreb odprt, a zaboj so nasl^ * Gibanje hišnih posestnikov. Na I Svib nilSu'^^ ^ shodu dne 15. septembra 1.1. je kon- ' 1 ni u. gres hišnih posestnikov sprejel več Izzivači. V noči od srede na čet- na ulici nemško himno „Deutschland iiber alles". Bila sta aretirana. Poštni sluga Franc Hemer je naznanil, da je slišal na dvorišču poštnega poslopja, kako sta Pavla Spindler in njena sestra skozi okno stanovanja v Sodni ulici št. 5 prepevali „0 du mein Osterreich". Obe se bosta mo- resolueij, ki so važne, da jih javnost J* ®ta. marina natakarja Emil spozna, da se ne bo intencij tega sta- j J™ Bra^hko prepevala nu napačno sodilo. Resolucije grajajo vlado in poslance, da se niso ozrli dovoli na posestnike hiš in. ugovarjajo razveljavljenju razjx>laganja s stanovanji. Nadaljnja resolucija zatrjuje, da posestniki nikakor ne stremijo za neprimernimi stanarinami, če se jim zagotove življenshi pogoji imprema> vredna 1600 K. Oškodovani interesu svojih članov. Ije tatvin(> prjjaVil policiji ter izrazil * Zasebno uradniško društvo za jsumnjo, da mu je opremo ukradel mariborski okraj. Za mesto in okraj-1 neki gostilničar, kateremu dolguje no glavarstvo Maribor se snuje kra-Jvečjo vsoto denarja. Upnik priznava jevna skupina Društva zasebnih I dejanje ter pravi, da si je prilastil uradnikov za Slovenijo v Ljubljani, j opremo v pokritje svoje terjatve. Za-V nedeljo se bo vršil v mali dvorani I govarjal se bo pred sodiščem. Narodnega doma v Mariboru usta- i * Posledice neumestne šale. Dne novni sestanek zasebnega uradništva 122. t. m. se je nahajalo več rokodel-za mesto in okrajno glavarstvo Ma-jskih vajencev ob Dravi v Mariboru, r"K)r- I ki so za šalo hoteli vreči svojega to- * Prodaja kuhinjske posode, jvariša Franca Kramečka v vodo. Ta Ljubljanska carinarnica bo dne 2ega Ipa šale ni razumel, ampak je z moč-oktobra 1920 potom javne licitacije |nim kamnom s tako silo udaril 19-v svojem skladišču prodala šest košar I letnega Hinka Šafarja po glavi, da kuhinjske posode iz železne pločevi-1 mu je zadal za desnim ušesom 8 cm ne, emajlirane in cenjene na 1000 di- J dolgo rano in so ga morali prepelja narjev. ., Iti na realno postajo. Draginja. Kakor zagoneten pojav na nebu straši draginja med nami. Ona je gora pred vhodom v dom zadovoljno-sti mirnega in treznega dela, ona je pod nas podložen dinamšt, ki grozi noč in dan. Nočem trditi, da pri naših oblastih ni prav nič resne volje, encrgič no nastopiti proti tej epidemiji, ki mori vse državno gospodarsko življenje. Imamo verižniške urade, urade za kaznovanje navijaleev cen, imamo predpise glede eeu v izložbah in gostilnah, imamo tržne nadzornike in policijo, da zagrabi vsakega, ki ima na kolodvoru preveč sumljivo napolj-njen nahrbtnik. Veliko imamo, samo oiganizirane ljudske volje nimamo! Vsi naši socialni boji današnjega dne se vrše za povišanje plač, kakor da bi ne imeli šo zadosti bridkih izkušenj, da je to le Sisifovo delo, ki ostane brez efekta. Nit: <-.!o noč se ne moremo veseliti vi • prejemkov. Boj je treba začeti na drugi fronti, tam, kjer so zbrane sile, ki dvigajo draginjo noč in dan. Jasno je, da se stare kolo ne more večno v isti smeri vrteti. Naši prejemki ne smejo večno tekati za brzonogo draginjo; pošast draginjo moramo zagrabiti za vajeti in njeno dirjanje se mora ravnati po naših nogah. Taktika dosedanjega našega boja za zboljšanje živjjer-ja je popolnoma napačna. Kar dosežemo en dan, izgubimo drugi dan zjutraj. Karvinski rudarji pri svoji zadnji stavki niso umestno zahtevali povišanja plače, ampak znižanje in stabiliziranje cen življenskim potrebščinam. Draginja je danes najtežavnejši ekonomski problem vseh držav. Z njo jo v zvezi valutno vprašanje, vprašanje miru in dela, vprašanje državnega obstoja. Najbistrejši ekonomi se pečajo z rešitvijo tega problema. Vsi tozadevni predlogi pa so zidani na cardinalnem podstavku: na moralni sili naroda, na oiganizirani volji v-seh znižati cene in znižati plače in mezde, da pridemo v normalni tir. irez tega podstavka je vsako delo irezuspešno. Na ta kamen je treba poiožiti vse druge stvari: pravično obdavčenje, reduciranje javnih izdat-cov na najnujnejše, pospeševanje produkcije najpotrebnejših življen-skih potrebščin, ureditev izvoza in uvoza, pobijanje tihotapstva itd. Naše misli in težnje sa morajo obrniti v nasprotno smer: na. pobi- ___________ janje draginje. Cehi 90 upeljali za! pljeva manneiada'l6, suhe 6ešpl'je 20, tihotapstvo smrtno kazen brez milo-, škrob 24 — 36, karbid 10, pralna sti, nemške zveze industrijeev znižu-! soda 7. jejo cene svojim produktom, državni j — Mariborska eskomptoa banka gospodarski svet centralno rešuje | Ministrstvo za trgovino in industrijo vprašanje znižanja draginje. V dr- j je dovolilo ^Mariborski eskomptni ban-žavnih, deželnih in komunalnih zbo- ki« da zviša delniško glavnico od 1 »ih daje ti moška koruza največ sladkorja, in sicer 14 odstotkov. Kakor znano, daje sladkorna repa 10 do 12 odstotkov, in najbolje kultivi rana na Češkem do 18 odstotkov sladkorja. S tem rezultatom bi torej lahko bi zadovoljni, če bi se sladkor iz koruznega stebla mogel kristalizirati v oni meri, kakor iz sladkorne repe. To pa se doslej še ni doseglo. Poiskusi se nadaljujejo in se upa na ugoden uspeh. Češki strokovnjak dr. Karlik, ki študira problem Jkristalizovanja koruznega sladkorja, je izjavil: „Cc bi se zaželjeni uspeh tudi ne dosege eno pa je gotovo, da se iz jugoslovanske koruze za more črpati prvovrstni alkohol". Za Jugoslavijo, ki goji in prideluje koruzo odlične kvalitete, je ta stvar ogromne važnosti. = Žito ln moka na novosadskem trgu. Iz Novega Sada se poroča: Žitna trgovina se žiyahno razvija. Večje količine pšenice so prodane za eks-port Domači mlini spočetka niso hoteli pristati na zvišano ceno, pozneje pa so tudi oni začeli kupovati, a niso mogli dobiti večjih količin. Cena pšenice je narasla na 780 do 820 K. Rž ae malo ponuja; plačuje se po 630 do 660 K. Ječmen je nepreme-n/jeno po 440 do 480 K. Oves, brez interesa, notira 220 do 240 K. Koruza se sedaj marljivo spravlja. Cena v storžih je 130 do 140 K. Ponudbe starega blaga se postale redkejše, ponudbe z 8 do 15 pokvarjene koruze pa so številne; cena 240 do 280 K, za pokvarjeno blago 120 do 140 K. Zvišale so se tudi cene moke. Mlini notirajo za nularico 12*80 do 13 K, moka za kuho 12 K, krušna moka 11 K, otrobi 2'20 K. = Mednarodni sejem v Londona V časa od 4. — 9. oktobra se vrši Londona mednarodni sejem za usnje in za produkte usnjene industrije. Sejem se bo vršil v Roval Agricultu-rel Hali. 5= Ceie živeža v Dalmaciji, srednji Dalmaciji, Splita in okolici se plačujejo naslednje cene: pšenica 10 K kg, koruza 8, fižol 10, sočivje 8, ječmen 7, pivo 16 K liter, žganje 60 — 120 K liter, jesih 12 — 20 K, olje 50 — 80 K, mleko 8, bel kruh 16 črn kruh 12, krompir 6, govedina 36, riž 32, petrolej 24 K. = Tržne cone ▼ Zagreba. Cene v kronah za 1 kilogram: Kava Santos 58, riž prve vrste 34, drage vrste 30 — 32, rozine 70, ješprenj 8*50, jedilno ojje 88, kakao 150, italijanska čokolada 110, čajno pecivo 40, češ- rih so podani predlogi, da naj država in samoupravna telesa znižujejo cene lastnim prodvktom: plinu, elek- 6 milijonov kron na 30 milijonov K ==> Svoboden izvoz. Vsa doslej uvedena pogajanja s tujimi državami podjetja naj skupno in istočasno znižajo cene svojim produktom, država naj vpliva na padanje cen premogu. Ako bo industrija, zlasti ona, ki ni vezana na nvoz sirarin, znižala pro- triii, tarifom itd. Večja sindieirana sklepanju manjših trgovskih pogodb 1 - so se prekinila z ozirom nato, daje dovoljen svoboden izvoz glavnih vrst blaga iz našo države. — Skrajšanje roka za prijavlja-,. .. , ,. nie obdavčenega kuhanja žganja. dajne cene m bo od njene produkaje Minirtrstvo financ? ^eralna direk-cenejse krit vsaj en del konsuma, bo- |cija davkov je dovolila, da do padle deloma cene tudi poljedel- smejo vodje Jelkov Snažne straže abm1 pridelkom, interes namescencev; predpisani 48tirni ^ za prijavlja_ in delavcev na povišanje plač m nje obdavčenega narejanja žganja v W bo umiraL Znižanje produkcij- , ioliior je kontroIa i^lji™, pri-skih oen bo ugodno vpTivalo na iz- ,merno skrajšati. Kdor želi, da ee mu vozne možnosti, nase blago bo apo^ dovoli skrajšanje predpisanega 48ur- OAnnAioA »»n IrAnbiimnAA liano* hA ! .. . . . , , nega pnjavnega roka, se ima zglasiti z že izpolnjeno tiskovino za prijavo davkovnega postopka pri pristojnem sobnejse za konkurenco. Denar bo imel doma večjo kupno silo — in naravno tudi v tujini večjo veljavo. Sila je nujna. Rešitve ne bo v stalnem dviganju mezd in plač. Strokovne zveze in organizacije naj premišljajo o predlogih za pobijanje draginje. Vse drugo je samo nov strup v naše gospodarsko telo. = Koruzni sladkor. Strokovnjaki živahno delujejo na to, da se sladkorna repa, iz katere se črpa sedaj naš navadni sladkor, zamenja s koruznim steblom. Na to idejo je prišel prvi prof. Styart na vseučilišču V Pensilvaniji, a za njim dr. Egl, vseučiliški profesor v Mareiljn. Oba raziskovalca sta prišla do zaljučka, da se iz navadnega koruznega stebla zamore dobiti isti proeent sladkorja, kakor iz sladkorno repe. Dr. Egl je izvršil poizkuse s koruznimi stebli, katere je nabavil iz raznih krajev sveta in dognal je, da naša koruza daje največ sladkorja. Tudi sladkorna tovarna v Čupriji se je zanimala za to vprašanje in je najela nekega francoskega inženjerja, ki se bavi s tem študijem. Po njegovih preizku- oddelku finančne straže v svrho vidi-ranja prijave. Nevidiranih prijav obdavčene žganjekuhe, pri katerih znaša prijavni rok manj nego 48 ur, davčni uradi pod nobenim pogojem ne smejo sprejemati. = Finančni minister in draginja. Finančni odbor je imel včeraj sejo, na kateri je finančni minister dr. Stojanovič razložil svoje mišljenje, da državne finance toliko oasa ne bodo urejene, dokler se ne prične energičen boj proti draginji. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je dobilo nalog, da predloži ministrskemu svetu zakonski načrt, s katerim bi se moglo uspešno pobijati draginjo. Zaradi sedanje draginje se morajo uradnikom povišati njihovi prejemki, ki pa po mnenju finančnega ministra ne bodo zadostovali za deij čas«. Ako se bo draginja nadaljevala, bo položaj uradništva vkljub zboljšanja prejemkov še slabši. Državne finance po mnenju finančnega ministra ni mogoče zboljšati z davki toliko ča£8, ddkler se ne odpravi dra- ginja. Iste nazore so zastopali že pre3 meseci nekateri demokratski poslan-* ci, kakor dr. Poljak in dr. Brezigar, ki sta že meseca maja zahtevala, da mora država sama regulirati cene po-< tom izvoza naših živiL Finančni minister Kosta Stojanovič, ki je zastopal do sedaj princip svobodne trgovine, se je prepričal, da je ta politika, z ozirom na sedanje razmere, nevarna no samo za državne finance, ampak tudi za konsumente. Tudi finančni odbor stoji na stališču, da mora država vplivat! na znižanje cen in to ne samo zakonitim potom, ampak še posebno r. raznimi gospodarskimi odredbami. Poslanci iz Srbije, ki so prisostvovali včerajšnji seji, so naglašali, da narod nikakor ne more zmagati takih davkov, kakor jih nalaga novi finančni zakon. Borze 23. septembra, Zagreb. Današnja borza jo bila jako slaba, posebno v efektih, dočim so se valute držalo na včerajšn ji višini. Pričakovati pa je, da bodo valute te dni porastle, ker je ukinjena devizna centrala. Veliko povpraševanje je bilo po naših kronah, posebno z Dunaja, Ziiricha in Prage, vsled česar je pričakovati, da se bo naša krona prihodnjo dni v inozemstvu dvignila. Devize: Berlin 196 do 200, Bukarešt 230, Milan 520 do 525, London 400 do 425, Newyork 117t do 118, Pariz 7S2 dc 785, Praga 165 do 170, Švica 1700, Dunaj 39.25 do 39.50. Valute: dolarji 112 do 114, avstrijske krono 40 do 41, rublji 122 do 127, češke krone 170 do 180, na-poleondorji 413 do 415, marke 198 do 200, lej i 224 do 228, lire 502 do 508. — Efekti: denar blage Banka za trg., obrt i ind.......... 4to 4S5 Hrrataka cskonptna.......16*0 1«5S Banka Brod ca Savi....... »OS Si« Jadranska banka . . ...... 2380 »400 Hit. zemaljska banka.......... 748 750 Ljobliamka kreditna ....... 1200 Prva hrv. itedionica ..............18^6010 8SO Redka pndka banka ...... 4*0 435 DnbroTačka....................1V» Narodo »um. mdttttriis . . . t . M0 1000 Ga tiran ........... 1850 3000 moka nularica Blagovna borza: franko Osijek 13.50 do 13.70, št 2 12.50 do 12.70, št. 6 11.50 do 11.70. Baranjska pšenica fr. Bar. 8.60 do 8.80, Bačka pšenica franko Bačka 8.50 do 8.60, Sremska pšenica franko Srem S.50 do 8.60, tž franko Bačka kolodvor 6.50 do 6.60, koruza 3.30 do 3.50, oves, Sremska stanica 2.30 do 2.60, otrobi franko Osijek incl. vreče 2.60 do 2.80. Beograd, valute: francoski franki 197 do 198, dolarji 28 do 28.50, lire 125 do 126, marke 47.50 do 48, leji 56.50 do 57, levi 40 do 42, avstrijske krone 10.30 do 10.50, napoleon-dorji-105 do 106. Devize: London 101.50 do 102, Pariz 190 do 192, Ženeva 475 do 500, Rim 125 do 128, Praga 41, Berlin 47 do 47.50, Dunaj 10.05. Dunaj, devize v prostem prometu: Zagreb 246 do 266 Budimpešta 96 do 106, Praga 415 do 431, Varšava 100 do 116, dinar 990 do 1040, do- , ar 285, Ura 1050, lej 515 do 517, rublji 280, marka 512.50 do 517.50, francoski franki 1700, švicarski franki 4075 do 4080, funti 850. Efekti: Antr. kronska renta . . . Ograka kr V. avstrijsko vojno posojilo . . . . Toiike srečke....... -- . • • Kreditni zavod n tzg. in uvhntr. I 95-30 95.50 ior— S8-S0 9»-— 84o*— Bosanska zemaljska banka Avsko-Ognka banka . . 65 90 1780 — 41SO — 1898'— 4180*— Državno železnico .•••«........ Južna železnica.............. Alpi^Montan ^ .......... Ziirieh, devize: Berlin 10.30, Ho-andska 193.75, Newyork 620, London 21.68, Pariz 42.20, Milan 26.65, Bruselj 44.25, Kopenhageij 84.50, Stockholm 126, Kristijanija 84.50, Madrid 90.75, Buenos Ayres 225, raga 8.35, Beograd 22.50, Zagreb .15, Dunaj 2.85, žigosane 2.40, Budimpešta 2.20. Tret, devize: Pariz 156.25, London 81.40, Newyark 22.80, Ziirieh 375, Bukarešta 46, Zagreb 19.20, Praga 36.50. Vremensko poročile. Ds a 93. sept «3. sept sL Ooo IX. ari 8. ni 15. ari 749*8 7480 749-8 £ li 19-7 14*8 34-3 Vetrori •). vzh. si. jug zap. Nebo Obir 9044 m nad 9S. 8. Vi |s4 18 3. talsUo tr« Šport in turisti&a. st Kolesarska in motociklistične dirke na dirkališča. V nedeljo dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne se vrše na nekdanjem vojaškem vežbališču in j v predprodaji pri tvrdki Svetla in i Magdič. specijalno za. zgornjo tekmo pa le na prostoru. st Konjska dirka. Po dolgoletnem presledku se zopet vrši konjska dirka za kmečke konje krškega in novo- nov tip restavracij, ki so last ruskih"' dobrih jodil po navadi različnih de- J1 ji, glasbaaiki —- vsi so bili DOnoKnl, emigrantov. Že na stopnišču, čim se j žel*'. Te dni je Bertrand Quegan iz-[ te so mogli zbuijšati roccvte za dobro vstopi v tako restavracijo, preseneti i dal v Parizu knjigo pod naslovom hrano. obiskovalca kričavi stil pohištva, vul- i ..Fleur de la cuissine francase'; (cvet' X Atentat na .JJonjanovu ban-gare.n in smel po zamisli in izvedbi francoske kuhinje), v kateri se na- j ko". Po policijskih poizvedbah, je črteža. Po istem okusu je urejena 'lajajo cele serije kuhinjskih recep- zadnji atentat na Morganova banko tudi dvorana. Gostom strežejo mla-jtov, počenii od leta 1290 pa t je do I posledica široko zasnovanega kom-de ženske, oblečeni v lepe svilene ha-jkonca velike revolucije. Iz te knjige j plota, ki jo bil naperjen proti za-Ijine v živih bojah; nekatere so lepe je razvidno, kako se je razvijal okus. kladnemu uradu, kjer jc bilo 900 same po sebi, na vsak način pa so. francoskih gurmanov, dokler ni pri-ekscentrične in osebujne. Te ženske, i šlo da današnjega stanja, ko L. S. kakor je to žalostno priznati, izha- Mercier v svojem ..Tableau de Pa-jp.jo v večini slučajev iz boljše, celo ris" lahko reče: .,Ponosni smo, da višje ruske družbe. Njihovo obnaša- i imamo dober želodec". In v resnici prve kolesarske in motociklistične j reškega okr?ja dne 10. oktobra 11. dirke i.a dirkališču, v okvirju Šport-1 ob 15- nri popolndnj v St Jerneju, nega tedna. K prireditvam' vosa po-! Spored se naznani občinam. Poverje-seben vlak, ki odhaja iz davnega D'štvo 28 kmetijstvo je v to svrho kolodvora ob pol 2. uri popopoldne! darovalo 8.000 K. in stane za sem in tja 10 K. Kole-. ~ sarskih dirk bo v celem osem. in si-; C%70fl1 cer: 1.) prvenstvena za 1 km; 2.) ko-i 1 U lesarska na t) km za vojaštvo- 3."H X Ruski emigranti v Carigradu. 1110 ie ^eličanstveno, a pokoravajo i je tu zbranih lepo število nijans pri 5 km za težke skupino; 4.) 10 km Neki sevastopoljski list prinaša in-I ^ naročilom hotelskega ravnatelja in j kuhinjski pripravi znanega Tallivcn-za lahko skupino; 5.) lkm z zapre- teresantno sliko o življenju ruskih i n-lihova d<>lžnost 3® tudl' da 60 P° ,a» spremljevalca Karla V., kakor kam i za vojaštvo; G.) 1 km •/. zapre- emigrantov v Carigradu Nočno živ- Potopne željam obiskoval-; tudi kulinarskhi nasvetov v takoime- feami za športnike; T.). 5 km handi-' 1 jen je pristaniškega in prepolnega ccv" Isil treba ornem ati, da so cene v novanem „5faniiale" jedil, ..kjer se c-ap. S.) prvenstvena na 25 km z rab-! Carigrada je v zadnjem času oboga- teh restavracijah t,,1(Ij ^»cangrajske je talent moje kuharice Izabelo po- kazal v pravi luči". Ta .,Manuale" je izišlo leta 1700 brez avtorjevega imena. Jedila, ki so tu opisana, so tako razkošna in tako komplicirana, da bi jih ne mogel dolgo prepašati nc naš današnji želodec, nego tudi naš žep. Brillat-Savarin je s svojo ,,Psihologijo okusa" ustvaril novo gastro-a ' ga sr-it«. "Francoski listi javl jajo, da romsko znanost. Pozneje sc nahajajo ( prireditev bo končana okrog šeste ure;' sedaj se vsak potrudi. <'a po svoji'! v p«ni'-:i mro/lni biblioteki čuva !'™?na T,ajvečjih Francozov v cvoln-popoklne. Vstopnice za vse priredit- sposobnosti zasluži kak.-, paro. V zad- ;rka trk knjig:! iz 1". stoletja, v ka- i '''.V "motnosti dobrega jela in dobre ' ve Športnega tedna sc lx>d<> dobile njem času se je v Carigradu pojavil Iteri se nahaja „ponk o nrip-ivljanju ; Pijače. Odvetniki, zdravniki, pisate- : Odgovorili km z mo- Carigrada je v zadnjem času oboga- teh restavracijah tudi za carigrajske t ornimi vodstvi. Motceiklističnadir- ! tel t novim načinom zabave a t*' : razmere naravnost koiosalne. Taka je ka bo prvenstvena ter r-e bo vozila : imenuje: ..preživeti noč pri TJus»*h«. i ™va slika ruske emi/rra- na 10 km. Vso dirke bodo jako in-, Carigrad je, kakor znano, poln ni-. ob I»sporu,^taka ic najnovejša teresantne ter je zan je došlo že pre- • skih emigrantov, ki so prišli s svoji-;1 ..ruskih noi-i". cej prijav. Po končanih kolesarskih j mi ženami, otroci in rodbino. "\I»o~tnih jedil ni jahanje čez zapreke) tako, da bi I Njihovo premoženje je obstojalo v sar^o no^o^t dar.ašrjegn cirilizovane-ndeležcneem nudil trojni užitek. Vsa dragocenostih, katero so prodali, a [za sH». Vj- milijonov dolarjev v zlatu. 500 milijonov vrednostnih papirjev in obligacij je bilo ukradenih. Ni izključeno, da so bili uradniki, ki so hoteli spraviti denar na varno, umorjeni. X Sreča v nesreči. Beograjska „Politika" poroča o naslednjem resničnem dogodku. Včeraj zjutraj jc prišel mlekar knk<>r navadno; a prosil jo, da ne zamerimo, ker jo moral porcijo mleka zmanjšati za pol litra. ,.Tako 3":ii moral danes vsem od jemalcem malo odščipniti..." — „Za-kaj pa, bratc i;-' — ..Suša je neznosna, pa nikjer ni vode v naši vasi!" pravi in so obrne proti vratom. In zato, resnično, včeraj dopoldne nismo imoli v hiši vode, ali smo vsaj pili dobro mleko. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". urednik Vit. F. Jelene. g 1 i Mali oglasi. Cnkn j?pf) mirna gospodi-ai v sr-vliri uUUJ IDuU mesta, mogoče p kl.irirjr.m. h., proti dobremu plačila. Ponudi« n:i npr:>v-; g; ništvo »Jutra* pod „2044". I.FR 3—3 ^aroiajtfi sPi