ZELENA IN ČISTA LJUBLJANA
Ali ni to naš skupni interes?
Na nedavno akcijo za čisto in zeleno Ljubljano so se naše krajevne skupnosti (seveda ne vse) bolj slabo pripravile - ali pa celo sploh nič. Razlogi za tako ravnanje niso znani, prav gotovo pa je, da ni krajevne skupnosti v naši občini, ki ne bi imela za svoj lepši videz vsaj nekaj dela.
Pri občinski komunalni skupnosti so nekatere krajevne skupnosti že prej naročile - in seveda dobile - velike vreče za smeti. Tako so jih po 30 , naročile krajevne skupnosti Murgle, Krim, Ru-dnik, j>eruzzijeva, Melikova, Vič, Rakova jelša; po 20 vreč so naročili na osnovni šoli Tmovo in
KS Trnovo. Krajevna skupnost Rudnik je kasneje prišla še po 50 vreč, ki so jih krajani verjetno tudi napolnili.
Kako pa je bilo v soboto, 3. aprila? Komunalci so imeli največ dela v krajevni skupnosti Murgle, kamor so prišli po smeti osemkrat in jih odpeljali skupno kar 40 kubičnih metrov, v krajevni skup-nosti Milan Česnik so v štirih vožnjah odpeljali 19 kubičnih metrov odpadkov, v KS Brdo in Vič po 10, v KS Krim, Malči Belič in Trnovo po pet in v KS Kolezija en kubični meter. Skupno so 4orej opravili 20 voženj in odpeljali 95 kubičnih metrov materiala. V KS Trnovo so poleg tega odpeljali dve stari avtomobilski školjki. Akcijo so tako krajani kot tudi komunalci nadaljevali tudi na-flednje dni.
Tako je seveda tudi prav, saj nekoč pač mora-mo počistiti to, kar smo »nastlali«. Čistiti moramo sami, saj ne moremo pričakovati.da nam bo ve-drio kdo stal za hrbtom in pospravljal za nami. Najbolje bi pač bilo, da sploh ne bi smetili svojega mesta. Zakaj nam ni vseeno, če nam v stanovanju kdo pusti po tleh blato s čevljev, nič pa nas ne odvrne od tega, da ne bi kjerkoji odmetavali takih ali drugačnih smeti - samo, da to ni naš prag. Vse mesto so naši pragovi. Prav tako ne mara polivini-lastih vrečk, konzervnih škatel in vsega ostalega. kar pustimo za seboj. Tako kot mi doma ne.
¦ In kje so bile ostale krajevne skupnosti naše občine ob nedavni akciji? Jih res ne moti umaza-nija ali pa menijo, da je pospravljanje pred njiho-vimi pragovi stvar komunalcev? Kako žalosten je človek, ko se sprehaja po lepi Polhograjski dolini, Rakitni, Dobrovi, Kureščku! Povsod smeti, večje in manjše, kosovni odpadki, da bi lahko skoraj z njimi opremil stanovanje. Se ne zavedamo, kaj nam ponuja narava in kako jo malomarno in brezsrčno uničujemo? Ni prav, da je tako. Je res tako težko spraviti odvečen papir ali vrečko v žep ali odpeljati na smetišče stvari, ki jih v stanovanju ne potrebujemo več? Bi nas ta trud stal več, kot nas bo že čez nekaj let stalo to, da bomo želeli od narave dobiti, kar mislimo, da nam pripada, pa nam ta narave ne bo mogla dati, ker jo preveč vztrajno in brezbrižno uničujemo?
In ne nazadnje: nas podoba našega mesta nič ne zanima. Če bi se potrudili vsi, bi kaj kmalu name-sto o očiščevalnih akcijah začeli govoriti o tem, kako lepo je naše mesto, čisto in polno rož, pri-vlačno - tako, da ga bomo morali imeti radi, da nam tega čustva ne bo nič grenilo.