DOLENJSKI LIST
G L fiSILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE   D LE LOVNEGA   LJUDSTVA   OKRAJA   NOVO   ME STO j
ZDRUŽIMO VSE SILE ZA NADALJNJI RAZVOJ OKRAJA!
Sprejeta je Resolucija o razvoju našega okraja v letu 1962 in proračun za 1962 — izredno podčrtan Pomen združevanja sredstev in medobčinskega sodelovanja — »Zaplankanje« za občinsko mejo in ograjevanje od sosedov ni ne demokracija, ne »decentralizacija«! — Z vso ostrino so na seji obeh zborov 0L0 znova stopili v ospredje številni kritični problemi šolstva v okraju
V soboto so odborniki obeh zborov na 26. skupni seji OLO sprejeli najvažnejši dokument za leto 1962: resolucijo o razvoju našega okraja za letošnje leto. Seje se je udeležil tudi podpredsednik republiškega sveta sindikatov Jože Borštnar, več ljudskih poslancev in predstavniki nekaterih delovnih kolektivov, ustanov in zavodov. Skupno sejo je vodil predsednik OLO Niko Belopavlovič, poročilo * Predlogu resolucije pa je prebral podpredsednik OLO Silvo Gorenc. V razpravi se odborniki niso spuščali v Podrobnosti resolucije in proračuna, kar samo potrjuje, da sta bila letos ta dva dokumenta v resnici temeljito Pripravljena in obdelana, tako na ljudskih odborih, političnih organizacijah, zbornicah in svetih na OLO. Načelna razprava je opozorila na nekatera bistvena vprašanja, ki jih bo treba dosledno uresničevati, če hočemo »ctošnje naloge nadaljnjega razvoja tudi ostvariti.
čujemo tudi neblagovni dotok deviznih sredstev,
— da skrbe za nadaljnje povečanje delovne storilnosti in
»Predložena resolucija o razvoju našega okraja v letu 1962 je sestavni del skupnih naporov v merilu republike in federacije,« je dejal med drugim podpredsednik OLO Silvo Gorenc, ko je odbornikom obrazložil predlog resolucije. Leto 1Q61 nam je pri uveljavlja-nJu novih gospodarskih ukfe»av,>flxineslo vrsto novih problemov, skupni porast proizvodnje in storitev pa smo lani dosegli s 102 odst., kar pomeni v primerjavi z letom 1960 povečanje za 20 odst. Investicij je bilo lani v primerjavi z letom 1960. za 39,6 odst. več, zlasti pa so gospodarske organizacije močno   dvignile obratna
sredstva (od 31 odst. v letu 1960 na 65 odst. v letu 1961). Delovna storilnost, izračunana na temelju narodnega dohodka na enega zaposlenega, se je lani povečala za 12 odst., v izvozu pa smo dosegli povečanje za 18 odst. Ugodna ocena lanskega gospodarskega razvoja pa seveda ne pomeni, da smo lahko s takim stanjem zadovoljni, saj še nikakor niso izkoriščene vse notranje rezerve in podobno. »Lahko trdimo, da se bodo gospodarske organizacije šele letos srečale s težavami in problemi poslovanja v pogojih spremenjenega gospodarskega sistema,« je dejal tovariš Gorenc.
NAPET PROGRAM ZA LETO 1962, VENDAR DOCELA URESNIČLJIV
Za uresničitev predvidenega razvoja našega okraja v letu 1962 bodo potrebni skrajni napori vseh nas. Kakor smo že poročali, predvideva resolucija v primerjavi s preteklim letom skupno povečanje družbenega proizvoda za 15 odst., v samem družbenem sektorju pa za 18 odst. Te naloge lahko dosežemo, čeprav so v resnici napete, uresničili pa jih bomo s tem, da bomo do kraja uveljavili vse nove gospodarske ukrepe. Glavna na-lQga gospodarskega razvo-
ja za 1962 je potemtakem: nadaljnje širjenje materialne osnove za proizvodnjo in storitve vseh gospodarskih panog s posebnim poudarkom na industrijskih proizvodih, kmetijstvu in gozdarstvu ter turizmu.
Vsi proizvajalci in tudi vsi drugi činitelji si bodo morali zato kar najbolj prizadevati, da se vključijo čim uspešneje:
— v spremenjen način gospodarjenja,
— v povečano proizvodnjo in izvoz, kamor vklju-
»že prvi meseci novega gospodarskega leta kažejo, da je vsak pretiran strah glede dotoka sredstev v proračune odveč. Napeti pa bo treba seveda povsod vse sile, da naloge, ki nam jih prinaša sprejeta resolucija o letošnjem razvoju, tudi dosledno uresničimo!« je med drugim dejal na skupni seji obeh zborov OLO predsednik Niko Belopavlovič
— da uveljavijo pravilna merila pri delitvi čistega dohodka ter osebnih dohodkov.
Iz leta v leto narašča materialna podlaga našega samoupravljanja. Tako bodo letos gospodarske organizacije, samostojni zavodi in ljudski odbori razpola-
gali s skupnimi sredstvi pribl. 21 milijard 900 milijonov dinarjev. Od tega bo v skladih organizacij 13 milijard 900 milijonov din. v skladih ljudskih odborov 4 milijarde 330 milijonov din, v proračunih ljudskih odborov pa 3 milijarde 670 milijonov dinarjev. Skoraj polovica teh skladov pri organizacijah bo vložena v skupne investicije. Medtem ko bo znašalo povečanje vseh investicij v okraju približno 25 odstotkov.
Resolucija opozarja, da je treba s posebno skrbjo vlagati investicije v splošne družbene dejavnosti ter da nam izkušnje preteklega leta kažejo, da tu nismo v celoti uresničili predvidenega programa, predvsem ne na šolskem področju. Spremenilo naj bi se razmerje med vlaganji v osnovna sredstva gospodarstva in splošnih družbenih dejavnosti (letos 71:29, lani 76:24).
Še bolj kot doslej bo treba letos vezati sredstva ljudskih odborov na investicijska posojila iz republiških, zveznih in drugih skladov, še večja bo potreba po združevanju sredstev v obliki posojil med gospodarskimi organizacijami, bančni sistem v okraju pa bo treba prilagoditi vedno večjim potrebam gospodarstva po močnejših finančnih intervencijah.
NADALJNJE POVEČANJE DOHODKOV, PROIZVODNJE m STORITEV
Povečana proizvodnja in storilnost naj bi letos dvignila čisti dohodek za 18,2 odst., osebne dohodke za 18,9 odst, sklade pa za 15,8 odst. Delovna storilnost naj bi se letos povečala za okoli 11 odstotkov. Skupni realni osebni dohodki naj bi letos v skladu s povečanjem proizvodnje porasli
fai kdo seCtU>.novo leto!<< boste morda porekli ob pogledu na tole fotografijo, lahko pa Pomlad 1*™?** *m ^e "iste vzeli 12 arhiva starih klišejev?« Ne, to je letošnja »ovega sn " ako,e Je bil° v torek zjutraj na vrhu Gorjancev! Na Vahti leži 40 cm tin>. kakf> ' W *C ^P^1 od 21. do 25. marca 1962. Kaže, da so pomlad res zadržali na ca-smo pred kratkim slišali lepo zgodbo v oddaji za mladino v ljubljanski RTV...
za okoli 16—18 odstotkov. Nikakor ne smemo pozabiti, da za rast življenjske ravni ni dovolj samo dvig realnih osebnih dohodkov. Stalno je treba izpopolnjevati vse dejavnosti, ki so namenjene življenjski ravni: gre za nadaljnjo rast stanovanjske, komunalne, kulturne in socialne dejavnosti, za nadaljnji razvoj trgovine, gostišč, obratov družbene prehrane ter za razvoj storitvenih obrti, kamor sodijo tudi gospodinjski servisi.
NE ZANEMARIMO SPLOŠNIH DRUŽBENIH SLUŽB!
Resolucija bolj kot druga leta opozarja na naloge, ki so pred splošnimi družbenimi službami. Posebno poudarja potrebo po:
— pripravi urbanistične dokumentacije, kar bo omogočilo načrtnejšo in hitrejšo stanovanjsko izgradnjo;
— razvijanju osnovnega ter srednjega strokovnega šolstva, zlasti pridobivanju novih prostorov;
— zajezitvi množičnega odliva kadrov in izpopot
V soboto popoldne s* v Novem mestu ob navzočnosti predstavnikov OLO in ObLO, okrajnih in občinskih političnih vodstev ter zdravstvenih in drugih javnih delavcev iz Novega mesta in Brežic odprli nov prizidek ob stavbi stare bolnišnice (na sliki). S tem je dobila svoje prepo-trebne prostore Onkološka ambulanta za novomeški okraj, v stavbi pa bodo tudi kirurška, ginekološka in nevrološka ambulanta. Bolnišnica je hkrati pridobila 20 postelj, lažje pa bo poslej delala tudi transfuzijska postaja. Glavni del stroškov je kril OZSZ, 12 milijonov (od skupno 38 milijonov za vsa dela) pa je prispevala bolnišnica iz svojih skladov. V spodnjem delu stavbe, ki jo je zgradilo SGP Pionir, so tudi prostori za medicinsko osebje. Zdravstveni delavci in gostje so si nato ogledali prostore v novi stavbi, vodila pa sta jih Jože Knez, predsednik sveta bolnišnice, in njen ravnatelj primarij dr. Oton Baje.
njevanju že obstoječih kadrovskih vrzeli z izboljšanjem delovnih in materialnih pogojev v šolstvu;
— povečanju zmogljivosti bolnišnic v Brežicah in v Novem mestu ter
— organizacijski izboljšavi zdravstvene službe v
Kesno opozorilo sekretarja OK ZKS tov. Franca Pirko-vica glede nerazumevanja nekaterih občinskih vodstev o pomenu skupnih, medobčinskih akcij in potrebe, da taka politična in oblastna vodstva pri bodočih volitvah v celoti zamenjamo, smo na seji razumeli tudi kot uvod v rotacijo kadrov
celoti, da bi ustvarili pogoje za prevaem širšega zdravstvenega varstva.
Resolucija razen tega opozarja ljudske odbore, naj posvetijo vso pozornost izboljšanju znanja svojih uslužbencev, s čimer bi ob manjšem številu zaposlenih dosegli boljše poslovanje.
VELIK POMEN MEDOBČINSKIH SKLADOV
Ko opozarja resolucija na različne rezerve in slabo izkoriščena sredstva, posebej omenja okrajne oziroma medobčinske sklade. Ker imajo okrajni skladi zelo majhne lastne dohodke, razvoj gospodarstva pa zahteva ustrezno finančne investicije v širšem medobčinskem merilu (predvsem kot pomofi pri soudeležbah za najemanje posojil podjetij in komun iz republiškega in zveznega investicijskega sklada), se čedalje bolj kaže potreba po sodelovanju v obliki vsklajevanja skup-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Motorizirana Titova štafeta
V prvih dneh aprila bo po Sloveniji začela potovati Titova štafeta, s katero bo predsedniku Titu voščil osebni praznik ves slovenski narod.9. aprila bo šta-fetna palica stopila tudi v naš okraj. Ko bo prešla pot iz Sevnice, skozi Videm-Kr-ško do Brežic, bo po deset-mlnutnem postanku ob 16.50 začela potovat; proti Novemu' mestu. Štafeto bo na motornem kolesu nosil Andrej   Plen i čar   iz Novega mesta, premljalo pa jo bo dkrog  50 motornih vozil. Ob 20. uri bodo štafetno palico sprejeli v Novem mestu, nakar bo naslednji dan — 10. aprila ob šestih zjutraj — spet »motorizirana« potovala  proti Dolenjskim Toplicam, od tam na Bazo 20 in dalje proti Kočevju
oziroma ljubljanskemu o-kraju.
Celotna pot, ki jo bo štafeta »prevozila« po našem okraju, znaša okrog 40 km. Vabimo lastnike osebnih avtomobilov in motorjev ter podjetja, da se priključijo koloni, ki bo spremljala po našem okraju pozdrave predsedniku Titu, AMD v Novem mestu' bo vsakega voznika še posebej obvestilo, vendar se prijavite že prej!
VREME
od 29. marca do 8. aprila Padavine pričakujemo okoli 29. marca in 4. aprUa; v ostalem bo v glavnem lepo vreme. Dr. V. ML
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
MW v Semiču ■
SE PRIBLIŽUJE PRVI MILIJARDI
Neprestana rast kolektiva in. povečana vrednost proizvodnje nalaga vodstvu semiškega obrata IEV in. njeni sindikalni podružnici nove naloge. V 10 letih se je kolektiv povečal na 235 zaposlenih. V tem času pa 60 je tudi povečala proizvodnja. Letošnji plan celo predvideva 784 milijonov dinarjev bruto proizvoda, kar predstavlja spodbuden uspeh na poti k prvi milijardi. Kolektiv, ki ga predstavlja predvsem ženska delovna sila, izdeluje že od Bamega začetka kondenzatorje raznih vrst, največ Za potrebe električne in avtomobilske industrije. Izdelki morajo biti strogo kvalitetni, to pa se lahko doseže le z Izredno vestnostjo In natančnostjo pri delu. Kolektivu ni vseeno, kaj menijo o semiških izdelkih potrošniki, zato skrbijo predvsem za to, da pridejo na trg res prvovrstni Izdelki.
V načrtu imajo razširitev proizvodnje, ker bodo začeli izdelovati nove predmete. iVendar morajo najprej obnoviti celotne delovne prostore. Prvi del obnove se bo pričel že letos. Postavili bodo novo industrijsko halo in jo opremili s stroji. Po končani, rekonstrukciji 6e bo proizvodnja povečala za 100 odstotkov, v obratu pa bodo zaposlili le 40 odstotkov novih delavcev.
Proizvodni postopek zahteva dobre strokovnjake, podjetje pa jih še nima dovolj. Stipendira sicer nekaj Študentov, vendar to ne zadostuje.   Kolektiv skrbi za
Na sejmišču nič novega
26. marca je bilo na sejem t Novem mestu pripeljanih 860 prašičev. Od teh je bilo 597 prodanih. Ker je bilo tokrat kupcev nekolilco manj kot običajno, so živinorejci pri cenah nekoliko popustili. Prašiči so bili naprodaj od 6.000 do 16.500 din.
izobraževanje na delovnem mestu. Organizirajo strokovne tečaje za pridobitev kvalifikacije. Tak tečaj prav te dni obiskuje 20 delavk.
Pri vsem tem delu pa nikakor ni opaziti ozkosti, zaprtosti v kolektivu in usmerjanja kolektiva le v proizvodnjo. Prav iz vrst kolektiva je prišla pobuda za ustanovitev radioamaterskega društva v Semiču, ki že uspešno deluje. Zanj je veliko zanimanje med mladino, zlasti med vaškimi mladinci, ki imajo sicer malo razvedrila.
O tem, da je kolektiv dosegel napredek na vseh področjih dejavnosti, je 13. marca spregovoril tudi občni zbor sindikalne podružnice. Hkrati je podružnica pohvalila najbolj delavne člane.
Precej tehtna je bila razprava o otroškem varstvu, ki bi ga bilo treba urediti v Semiču. Veliko je žena m mater, ki ne vedo kam z otroki, ko gredo na de'o. V anketi so delavke IEV odločno povedale, da je treba temu vprašanju priti do konca. Na občnem zboru so potem osnovali 5-člansko komisijo, ki ima nalogo, čimprej urediti vprašanje otroškega vrtca.
2e dalj časa pri IEV uspešno deluje obrat družbene prehrane. Lani so pripravili 26.506 toplih obrokov za zaposlene. Hrana je poceni, saj pridelajo precej na domači ekonomiji, ki jo delavci prostovoljno obdelujejo v prostem času. Letos so sklenili, da bo vsak delal na ekonomiji najmanj 10 ur.
Kolektiv, kakor smo že rekli, ni vezan le na svoje probleme, ampak pomaga tudi drugim. Tako sta se lani obrat IEV In mizarska delavnica v Semiču dogovorila, da bosta opremila največji razred v semiški osemletki. V ta namen sta zbrala nad pol miljona dinarjev.
Kakor je bilo pričakovati, je teroristična organizacija OAS v Alžiriji prešla v ofenzivo, da bi preprečila izvajanje evianskega sporazuma o prekinitvi ognja v Alžiriji. Do glavne akcije OAS je prišlo v mestih Alžiru, Oranu in Bonu. Toda če je OAS pričakovala, da si bo pridobila armado, se je hudo uštela. Francoska armada je namreč odločno nastopila proti teroristom in predsednik de Gaulle je pozval vojsko, naj odločno zatre upor.
Toda boja kljub temu še ni konec in žrtev je veliko. Zdaj se maščuje prejšnja prizanesljiva politika zakonitih oblastev do OAS, ki je računala na podpis sporazuma in se je dobro založila z orožjem in strelivom za končni obračun. Toda ne samo to: v precejšnji meri se ji je posrečilo izpodkopati zakonito francosko oblast in napeljati svoje niti v vse vojaške oddelke in v upravno službo.
Danes že lahko govorimo, da je poglavitni cilj OAS propadel. Tej organizaciji se ni posrečilo pridobiti armade na svojo stran in ne nahuj-skati Alžircev muslimanov, da bi v povračilo za krvave oasovske zločine začeli tudi sami pobijati evropsko prebivalstvo brez razlike. In to je brez dvoma njihov največji neuspeh.
Iz poročil francoskih in tujih novinarjev iz Alžirije je razvidno, da je muslimansko prebivalstvo pokazalo naravnost zgledno disciplino, da posluša navodila začasne alžirske vlade in da z ničemer ne ogroža dosedanjih pridobitev narodnoosvobodilnega boja, izvojevanih bodisi
na bojišču ali za zeleno mizo. Še več, iz vseh krajev v Alžiriji so prišla poročila, da se je muslimanska in evropska mladina začela bratiti po podpisu sporazuma v Evianu. To je brez dvoma spodbudno znamenje, ki priča o zrelosti tako težko preizkušenega alžirskega ljudstva in je hkrati porok, da utegne obdobje do referenduma in razglasitve neodvisne in suverene Alžirske republike poteči brez večjih pretresov in krvoprelitja.
V Ženevi še niso dosegli nobenega napredka. Zunanji ministri velesil so se poslovili in prepustili kon-
nju. Toda tudi to sodelovanje je odvisno od sporazuma v Ženevi. Brez sporazuma o prepovedi atomskih poskusov ni mogoče govoriti o plodnem sodelovanju v vesolju — pravijo v Moskvi.
Zastoj v Ženevi je mogoče prebroditi. Morda bi bila za to celo potrebna konferenca na vrhu — to je sestanek šefov držav ali premierov prizadetih držav, ki je očitno tako pri srcu Hruščevu, da je dolgo vztrajal pri tem, da bi se morala ženevska konferenca 17 držav sploh začeti ob udeležbi najvišjih predstavnikov, in je šele pozneje privolil v konferenco na ravni zunanjih ministrov.

ferenco svojim namestnikom. ZDA in ZSSR trdno vztrajata pri svojih stališčih: prva zahteva učinkovito nadzorstvo nad izvajanjem morebitnega sporazuma o prepovedi atomskih poskusov, druga zahteva predvsem prepoved poskusov. Indijski predlog, ki ga je sprožil Kri-šna Menon, da bi vzpostavili kontrolne postaje na ozemlju nevtralnih in izvenblokovskih držav, ni bil sprejet.
In vendar ni mogoče govoriti o popolnem zastoju. Znano je, da je na obeh straneh doživela lep sprejem zamisel o ameriško-sovjetskem sodelovanju v vesolju. Tako Hru-ščev kot Kennedv sta izrekla več spodbudnih besed o tem sodelova-
Zahod bi bil pripravljen sodelovati na vrhunski konferenci, če bi napredek, dosežen v Ženevi, opravičeval sklicanje take konference. Napredka pa ni bilo. Pač pa ni dvoma, da se po diplomatskih kanalih nadaljujejo razgovori, medtem ko ostane ženevska konferenca odprta.
V kratkem je tudi pričakovati, da bo berlinsko vprašanje spet bolj stopilo v ospredje. O tem sta se na zadnjem sestanku menila tudi ameriški zunanji minister Rusk in sovjetski zunanji mmister Gromikov. Nihče ne omenja več nobenega roka, do katerega bi bilo treba rešiti to vprašanje, kar pa ne pomeni, da vprašanje ni dozorelo in da ga bo mogoče še dolgo odlagati.
TAM-T0M0S-IMV  na oddaji »Aplavz za tri«
eakujejo, da bo polno razumevanje tudi septembra, ko bo prireditelj podobne oddaje mladinski aktiv IMV.
A. D.
Mladinska organizacija mariborske tovarne avtomobilov TAM je 17. marca priredila zabavno revijo pod naslovom »Aplavz za tri«. Poleg domačinov so na oddaji nastopili tudi mladinci novomeške tovarne IMV in tovarne Tomos iz Kopra. Pred številnim občinstvom v kino dvorani na Teznem so se mladinci treh podjetij pomerili v znanju, spretnosti in popevkah. Na reviji so nasto-
pili še gostje »Duo Hani« iz Zagreba, »Duo Murko« in mariborski humorist Dušan Mevlja. Zmagovalec troboja med mladinci omenjenih podjetij je   novomeški IMV.
Dan po prireditvi so si udeleženci javne oddaje ogledali elektrarno Falo in odšli na izlet na Pohorje.
Mladinci iz IMV so ponosni na svoj uspeh in se zahvaljujejo za pomoč upravi podjetja in organizacijam. Pri-
Sklad za 600-leinico Novega mesta
Novo mesto bo 1. 1965 praznovalo 600-letnico, odkar je dobilo mestne pravice. Ljudski odbor je sklenil z namenom, da bi bilo mesto dovolj dostojno in svečano urejeno, že zdaj pričeti zbirati sredstva, ki se bodo stekala v poseben sklad.
|ZJJZB!H$H§i!}
___________
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Te dni je bilo v Mariboru posvetovanje slovenskih ekonomistov. Posebno aktualna je bila razprava o ekonomsko organizacijskih in pravnih problemih in problemih upravljanja, ki nastajajo z decentralizacijo gospodarskih organizacij na ekonomske enote. Posebej so poudarili važnost proučevanja domačega in tujega tržišča, kar je prvi pogoj, če hočejo gospodarske organizacije dosegati večje proizvodne rezultate. Nadalje so poudarili, da bi se morali ne le v tehnologiji, ampak tudi v gospodarjenju čimbolj posluževati znanstvenih izsledkov. Zaradi tega bi bilo treba razne znanstvene ustanove In inštitute, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, približati praksi.
Na posvetovanju so govorili tudi o tem, da je treba dvigniti gospodarstvo na višjo raven ekonomičnosti in da se mora čimprej vključiti v mednarodno delitev dela. Napeti je treba vse sile za povečanje izvoza. Osnovne rezerve za večji izvoz so v industriji, turizmu in tranzitnem prometu. Prizadevanja za povečanje izvoza pa niso potrebna le Zaradi zmanjševanja deficita v plačilni bilanci, ampak predvsem zaradi podjetij samih, ki imajo na izbiro dvoje: ali znižati proizvodnjo ali začeti izvažati, ker domače tržišče ne more več vsrkati vsega blaga. Kolektivi ne bi smeli le ugibati, ali je izvoz rentabilen in če je premija dovolj ugodna, ampak bi se morali tudi vprašati: kakšna perspektiva se nam nudi, če bomo omejeni zgolj na domače tržišče? Izvažati bi bilo treba predvsem v tiste dežele, od koder uvažamo, ne pa obratno, kakor se to sedaj dogaja, tja, od koder najmanj uvažamo.
Skratka — v gospodarstvu je treba bolj izrabiti rezerve, ki jih je moč iztisniti iz mehanizma delitve dohodka. Od tega, kako bosta naraščala proizvodnja in izvoz, je odvisen tudi tempo rasti družbenega in osebnega standarda.
9) Na seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine M?S 20. marca so sprejeli zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin ter predlog zakona o
zaključnem • računu republiškega proračuna za leto 1961. V predlogu zakona o dvojezičnih šolah je posebno poudarjeno uresničevanje stvarne enakopravnosti manjšin.
© Na posvetovanju v sekretariatu ZIS za ljudsko zdravstvo so ugotovili, da bi bilo treba uveljaviti začasne predpise za kontrolo nad izdatki v zdravstvu. Predvsem bi bilo treba zajeziti naraščanje cen v zdravstveni zaščiti, ki je povzročilo lani izdatek novih 40 milijard din. O kvaliteti zdravstvenih uslug in njih cenah so govorili tudi na skupščini republiškega zavoda za socialno zavarovanje.
ČIMBOLJ IZRABITI REZERVE
Opozorili so, da kvaliteta zdravstvenih uslug še ne ustreza zvišanim cenam.
© Zdravstvena služba se čedalje bolj usmerja v to, da bi v zdraviliščih izpopolnila zdravstveno organizacijo. Hkrati pa je tudi v interesu gostinsko-turističnega sektorja, da bi v zdraviliščih čimbolj povečali zdravstvene zmogljivosti, kajti pretežni del turistov — samoplačnikov prihaja v zdravilišča predvsem zato, da bi bili deležni zdravstvenih uslug. Zato bi bilo treba — tako so ugotovili na skupni seji Sveta za zdravstvo in Sveta za turizem LRS — hkrati z novogradnjami hotelov nujno poskrbeti tudi za razširjanje zdraviliških objektov.
® Ker praznuje tovariš Tito 70. rojstni dan, bo letos praznovanje še posebej slovesno. Težišče proslavljanja bo v komunah, krajevnih skupnostih, šolah in delovnih kolektivih. Celotna pot zvezne štafete v Sloveniji bo dolga 745 kilometrov. Razen zvezne štafete bodo organizirali v vseh okrajih več kot 200 okrajnih in lokalnih štafet. V vseh krajih, skozi katere bo tekla štafeta, bodo številne prireditve. Velike slovesnosti bodo tudi v tednu mladosti od 20. do 27. maja.
© Na jugoslovansko-italijanski in v zadnjem času tudi na jugoslovansko-avstiijski meji se živahno odvija mali obmejni promet. Tako je lani število prehodov naših upravičencev doseglo že nad.2 milijona, število prehodov italijanskih upravičencev pa skoro poldrugi milijon. Mali obmejni promet postaja zares most med narodi, spodbuda za njihovo boljše medsebojno razumevanje in sodelovanje.
© Skupina dvajsetih industrijskih funkcionarjev iz ZDA je prispela v našo državo. Obiskala je zvezno zunanjetrgovinsko zbornico in številna podjetja. Skupina potuje po Evropi in študijsko proučuje industrijske odnose, plačne sisteme, proizvodne metode in podobno.
© V Jugoslaviji gradimo 28 tovarn za iverne plošče s skupno zmogljivostjo 220 tisoč kubikov letno. To je za naše gospodarstvo zelo pomembno, zlasti še, ker je usmeritev lesne industrije čedalje bolj na polfi-nalne in finalne izdelke in na boljše izrabljanje lesne mase.
© Po končnih podatkih Narodne banke so lani dosegli devizni dohodki od prometa inozemskih turistov 20 milijonov dolarjev, kar je za 42 %i več kakor v letu 1960.
® V Moderni galeriji v Ljubljani so pred nekaj dnevi odprli razstavo »Urbanistična dokumentacija slovenskih mest in naselij«. Na razstavi sodelujejo vse pomembnejše slovenske urbanistične ustanove, ki žele seznaniti javnost s problemi urbanizma.
© Marsikdo še ne ve, da je vsak potnik, ki potuje na železnici, v javnem avtomobilskem prometu in na ladjah zavarovan. Vsak potnik, ki bi se pri uporabi teh javnih prevoznih sredstev ponesrečil, ima pravico do odškodnine.
© Nenavadno vreme je zajelo skoraj vso državo. Snežno neurje je otežilo ali zaustavilo promet v Hrvatskem Primorju, v Liki, v Bosni in Hercegovini in v Vojvodini. V Srbiji je Morava poplavila polja. Tudi na Krasu je divjal hud metež.
B Francija je sklenila odpoklical! svojega veleposlanika v Moskvi, hkrati pa je naprosila sovjetskega veleposlanika v Parizu, naj zapusti Francijo, ker je ZSSK de jure priznala začasno alžirsko vlado. Diplomatski odnosi med Francijo in ZSSR so se tako omejili na od-pravništvo poslov.
B Argentinski predsednik Ar-turo Frondizi se je kljub hudi krizi, ki je nastala po volivni zmagi pristašev prejšnjega diktatorja Perona, še obdržal na vladi. Izjavil je, da namerava ostati na položaju predsednika republike še v prihodnje.
Đ Indonezijski predsednik Sukamo je sklenil začasno pretrgati tajna nizozemsko-indone-zijska pogajanja o Zahodnem Irijanu, ki so ob posredovanju ZDA potekala v bližini Wa-shingtona.
B Na Cipru so uvedli stanje pripravljenosti zaradi bombnih atentatov v dveh turških džamijah v grški četrti Nikozije.
Đ Umrl je švicarski fizik profesor Auguste Piccard, rojen v Baslu leta 1884, ki je prvi z balonom dosegel višino 16.000 metrov. Potem se je posvetil morskim globinam in med obema svetovnima vojnama zgradil batlskaf, s katerim Je dosegel rekordne globine.
B Po burni debati v parlamentu je predsednik sirske vlade Maruf Davalibi izjavil, da vlada v sedanjih okoliščinah ne more odpraviti izrednega stanja in obnoviti javne svoboščine.
B Predsednik kongoške republike Kasavubu je izjavil v parlamentu v Leopoldvlllu, da bi bilo treba nekoliko spremeniti ustavo in omogočiti večjo »decentralizacijo« Konga. To njegovo izjavo spravljajo v zvezo z njegovimi pogajanji s Cora-bejem, ki zahteva popolno avtonomijo za Katango.
B Sovjetski akademik Scdov Je zanikal trditve »Washington Post«, da se je pri neuspelih izstrelitvah raket v vesolje ponesrečilo pet sovjetskih kozmo-navtov.
B Zahodnonemški Bundestag bo ustanovil poseben odbor, ki bo proučil obtožbe proti obrambnemu ministru StraussU, da Je zlorabil svoj položaj v osebne namene.
B Avstrija je predlagala Italiji, da bi v kratkem obe državi obnovili pogajanja o Tirolski.
NAROČNIKI: pri vsaki spremembi naslova, nam javite svoj  prejšnji in novi naslov!
trn
ZDRUŽIMO VSE SILE ZA NADALJNJI RAZVOJ OKRAJA!
Nadaljevanje s  1. strani)
nih interesov in naporov za reševanje ključnih problemov. Prav zato je treba razvijati razne oblike ustanavljanja medobčinskih skladov. Razen združevanja sredstev v okrajnem družbenem investicijskem skladu in združevanja bančnega sistema je bilo nujno potrebno ustanoviti:
—- skupni sklad za investicije v šolstvu, kjer naj bi. bile vključene vse komune,
— sklad za finansiranje izgradnje bolnišnic in
— medobčinski gozdni sklad.
Le tako bomo v teku let rešili probleme, ki so izredno pomembni za posamezne občine in za okraj kot skupnost komun, samo tako bomo tudi lahko zagotovili uspešen razvoj posameznih služb. Težave, ki nastajajo v zadnjem času, ker se ne zavedamo koristnosti takih akcij, že kažejo, kako škodljivo je stiskati komune v ozke občinske meje. S tem ne škodujemo samo skupnim interesom, temveč predvsem tudi sebi.
KOMUNE !N KMETIJSTVO
Resolucija posebno poudarja povečanje kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju. Modernizacija kmetijske proizvodnje in socialistična preobrazba vasi zahtevata večje družbene obrate s specializacijo proizvodnje. Investicije v kmetijstvu naj bi letos Presegle milijardo in 700 milijonov dinarjev. S tem bomo postavili temelje za specializirano farmsko vzrejo govedi in prašičev. Investicije pa so nujno pogojene s pridobivanjem novih zemljišč v družbenem sektorju.
Tako široke naloge pa lahko rešimo v okraju samo s pomočjo vseh druž-beno-političnih sil. Prav posebne naloge so na področju kmetijstva pred komunami, ki so se doslej za to še premalo zanimale. Skrbno je treba gojiti in ^boljšati kooperativne odnose z zasebnimi kmetovalci, posebno še, ker je pretežni del obdelovalne zemlje v njihovi lasti. Odnose med zadrugo in zadružniki je treba učvrstiti s tem, da dosežemo večje uspehe in višjo tržno proizvodnost v kmetijstvu.
Zagotoviti je treba tudi gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, zaradi česar bo nujen postopen prenos gospodarjenja z njimi na kmetijske gospodarske organizacije. Program blagovnega prometa z lesom D°    treba brezpogojno
uresničiti. Kupčija z lesom ni stvar zasebnega lastnika, temveč skrb družbe! žage venecianke so postale sredstvo različnih špekulacij, na njih pa z
tiko v vodnem režimu. Nerazumevanje nekaterih občin to razbija, hkrati pa se pojavljajo zahteve, naj jim skupnost pomaga. Čuli smo: »Imamo močan vodni sklad, da nam skupne akcije niso potrebne!«
Nevsklajene naloge v občinah vodijo tako daleč, da bo treba ponekod energično poseči vmes in zamenjati taka politična in oblastna vodstva v občinah. Tu gre za podcenjevanje vsakega drugega človeka izven občine, ki dela v upravi in gospodarstvu. Za tako stanje pa so v prvi vrsti odgovorna politična vodstva nekaterih občin. Lahko trdimo, da gre v teh primerih za podpihovanje in ustvarjanje zmede, za zavestno razbijaško akcijo, kjer hočejo posamezniki kakorkoli   doseči,   da bi
ostali v okraju še naprej nerazviti! Sem sodi tudi vprašanje ustanavljanja komunalnih bank. Da smo sposobni poiskati vsako priložnost, ki nam te enotne akcije lahko razbije, vidimo v neštetih primerih. Zato bo treba energično odstraniti tista občinska vodstva, ki tega nočejo ali ne morejo razumeti, saj mora tako razbijanje skupnih interesov vsak pameten človek obsoditi. Oba zbora OLO morata o tem javno spregovoriti. (Ploskanje). Seveda pa nisem nikak zagovornik okrajnega centralizma. Vsi ti odnosi morajo nastajati na medsebojnih dogovorih vseh občin, saj gre za medobčinska vprašanja, za konkretno sodelovanje občin, niso pa to okrajne stvari!
NEREŠENA URBANISTIČNA VPRAŠANJA NAS ŽE STISKAJO
»Mar bodo priporočila OIX) glede nujnih ukrepov v šolstvu ostala pri ljudskih odborih občin in v gospodarskih organizacijah samo mrtva črka, le navodilo na papirju? Se taka občinska vodstva sploh zavedajo izredne odgovornosti, ki jo s takim pasivnim stališčem prevzemajo pred svojimi volivci?« je med drugim dejala podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič na seji obeh zborov
nesodobnim žaganjem uničujemo na tisoče kubikov lesa. S temeljito revizijo je treba na tem področju takoj napraviti red.
Odbornik Franc Košir je razpravljal o nejasnosti glede investicijskih sredstev. Opozoril je, da morajo vsaj občinski centri načelno rešiti glavna vprašanja urbanistične politike. Nastajajo težave glede zazidalnih načrtov, pri čemer pa bi kazalo nekatera zakonska določila prilagoditi občinskim razmeram.
Glede pripomb o lokacijah je predsednik Niko Belopavlovič pripomnil, da nam divje gradnje ogromno škodujejo, zato republiške inšpekcije čvrsto vztrajajo pri zakonu. Novomeška komuna ima glede tega že velike težave, čeprav delajo na tem s polno paro. Zato resolucija zlasti opozarja na izreden pomen urbanistične ureditve in na dolgoročno planiranje. Glede investicij je predsednik pojasnil, da je politika skladov šele sedaj jasna, mnogo investicijskih programov pa imamo vloženih na banki.
Odbornik Stane Nunčič je obrazložil nizek odstotek letošnjega nadaljnjega razvoja industrije občine Videm-Krško. Glede očitka
o združevanju skladov je dejal, da je ObLO Videm-Krško imel razumevanje za skupno akcijo glede steklarne, bolnišnice, gozdnega sklada, medtem ko je glede šolskega sklada položaj tak, da občini kljub 50 odst. dotaciji manjka še vedno 75 milijonov dinarjev, če je položaj tak, občina glede šolstva ne more iti na združevanje. Glede komunalne banke je dejal, da so lani v njihovi KB obrnili vsak dinar po trikrat. Vprašal je, če bi to bilo mogoče tudi v obliki združenih korhunalk. Med KB ni zaupanja, ne znajo ali pa ne morejo si medsebojno hitro pomagati, meni pa, da je pet KB vendarle preveč.
Odbornik Ludvik Golob je razpravljal o medobčinskih skladih za soudeležbo in opozoril, da sredstva za komunalna podjetja, obrt, trgovino in delno za gostinstvo niso na razpolago in je malo verjetno, da bi zanje kaj dobili. Predlagal je, da bi določili del sredstev iz občinskih skladov tudi za panoge, ki ne bodo deležne pomoči iz skladov zveze in republike.
uresničitev marsikaj še ni zagotovljeno. Gre predvsem za stanovanja delavcev na obratih KGP, kjer že od lanske jeseni ni rešeno vprašanje lokacije in gradbenih dovoljenj za montažne hišice. Gre za nujno odločitev: ali zgraditi stanovanja ali pa se odreči planu. Opozoril je tudi, da je treba spremeniti nekatere predpise glede izdajanja gradbenih dovoljenj.
RAZPRAVA  0 RESOLUCIJI
Na problem komunalnih bank v okraju je prvi opozoril odbornik Tone Pire m dejal, da bi si o poslovanju komunalnih bank najprej morali ustvariti jasno sliko in sprejeti načela, kaj je bolje oz. go-spodarneje za komune in °kraj. Takoj nato je opozoril na izredno obširne naloge, ki jih ima letos v kmetijstvu družbeni sektor. Medtem ko so naloge ze določene, pa za njihovo
NERAZUMEVANJE NEKATERIH OBČIN RAZBIJA ENOTNOST KORISTNIH AKCIJ. ZATO GA MORAMO PREPREČITI!
Sekretar OK ZKS Franc Pirkovič je kot drugi govornik v razpravi opozoril na tisti del resolucije, ki govori o skupnih, medobčinskih skladih prepotreb-nih investicij za šolstvo, izgradnjo bolnišnic in za gozdarstvo. Dejal je, da so v zadnjem času težave, ker m razumevanja za koristnost takih akcij. Vsi poznamo veliko korist naše demokratizacije in decentralizacije, ob čemer pa vendarle ni med nami človeka, kl bi mogel reči, da lahko
ZAKAJ SO PRIPOROČILA 2 SEJ OLO GLEDE ŠOLSTVA OSTALA LE NA PAPIRJU?
»Preko moči občin in okraja ne moremo iti...«
Na skupni seji obeh zborov OLO je tovariš Jože Borštnar, podpredsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije, spregovoril o gospodarskem položaju. Med drugim je dejal, da moramo na resolucijo, proračun in plane podjetij gledati zelo realno, da bi namreč z uresničevanjem letošnjih nalog kar najbolj prispevali k zmanjševanju dolgov, za večji izvoz in vsestransko višjo proizvodnjo. Na vsak način je treba napeti vse sile, da bi odkrili in uporabili vse gospodarske rezerve. Odnose v kolektivih je treba učvrstiti in povsod uvesti smotrno gospodarsko varčevanje, vse zakonske predpise in uredbe pa moramo dosledno uresničevati.
Ko je razpravljal o sprejeti resoluciji, je poslanec Jože Borštnar med drugim opozoril, da je treba rešiti probleme šolstva in proračuna brez sentimentalnosti. Preko moči naših občin in okraja ne moremo iti, če pa hočemo učinkovito rešiti šolstvo, bo treba kje drugje kaj črtati. Ničesar ne skrivajmo občanom glede položaja v komuni, hkrati pa tudi ne pozabimo, da imamo povsod še rezerve in da zlasti glede izvoda še nismo naredili vsega, kar bi lahko. — Pri vsem delu naj nas spoštovanje predpisov in zakonov podpira, da bomo uresničili letošnje naloge!
je in oprema — vse to je skupen problem.
Rešitev je v tem, da v proračunu zagotovimo maksimalno možne vsote za šolstvo in da prispevajo organizacije to, kar je treba dati za strokovno šolstvo. Prikazana situacija nikakor ni pretirana ali črnogleda. Že sprejeta priporočila pa jc treba dosledno uresničiti.
O šolstvu, vzgoji mladine, pomožnih šolah in dragih vprašanjih s tega področja je nato razpravljalo še več odbornikov. Odbornik Viktor Zupančič je opozoril, da gredo ponekod razprave o šolstvu že v negativno smer in se nekateri prosvetni delavci ob tem postavljajo na pasivno stališče. Vse preveč je že bilo besed, treba pa se bo
NA RAČUN ŠOL NEČEMU ODPOVEDATI
V občinskem planu bo treba jasno povedati: prvo je človek, pa četudi ostane kakšna cesta še pet let brez asfalta. Beg učiteljskega kadra moramo preprečiti zdaj, ko nam že tako manjka 180 učiteljev. V komuni se bo treba tej ali oni stvari začasno odpovedati. Včasih napačno razumemo decentralizacijo.
Vprašati se moramo, kaj je ceneje in boljše, pa bomo ugotovili, da nam tudi pametna, med občinami do-
govorjena začasna centralizacija lahko samo krepi komune. Glede šolstva pa komune morajo sprejeti konkretne sklepe, čemu se začasno odpovedujejo.
Odborniki so nato razpravljali tudi o nekaterih kmetijskih vprašanjih, o skrbi za stare ljudi v oddaljenih krajih, o načinih odkupa zemljišč, o stanju v premogovnikih in podobno.
Resolucija je bila nato sprejeta.
ZA RAZŠIRJENO KMEČKO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE TRENUTNO ŠE NIMAMO POGOJEV
živi in dela sam zase, da ga sosed nič ne briga. Vse navedene akcije so usmerjene k hitrejšemu skupnemu namenu: gre za celovit napredek našega področja. Že na začetku pa se akcija izrojeva. Tako bina primer v petih ali šestih letih z medsebojnim sodelovanjem občin lahko zgradili nujno potrebne šolske prostore. To velja tudi za obe bolnišnici v okraju. Enaka načela še zlasti veljajo za nujno potrebno enotno gospodarsko poli-
Podpredsednica OLO inž, Vilma Pirkovič je opozorila na izredno težak položaj v šolstvu. Čeprav je OLO na dveh sejah razpravljal o teh problemih, so njegova priporočila komunam žal ostala le na papirju. Vprašamo se, kje je odgovornost ljudskih odborov pred občani? 18 šol je že zaprtih; 100 prosvetnih delavcev bo šlo drugam, po aprilskem razpisu pa verjetno še precej več. Resna nevarnost je, da bo v jeseni 30—40 odst. šol zaprtih. Kader beži iz okraja zaradi nizkih plač. OLO je priporočil 15 odst. povišanje oziroma toliko, da bi ustrezalo razmeram v sosednjih okrajih. Drugje gredo na 20, 25 in celo 30 odst. povišanje plač prosvetnih delavcev, zato nam uhajajo tja. Materialni pogoji šol so neurejeni. Za obnavljanje šol ni denarja, prav tako ne za nove gradnje. Stiska je za stanovanja. Kaj so ljudski odbori naredili, da bi tako stanje izboljšali? Proračuni ObLO se bodo povišali za 25 odst., osebni dohodki prosvetnih delavcev pa sa-
mo za 15 odstotkov. Če bi v isti meri povečali izdatke za šolstvo, bi zdaj večine teh problemov ne bilo.
V strokovnem šolstvu je položaj še težji. Kaže, da bodo nekatere strokovne šole ostale brez kadra. Še to, kar imamo, bo ostalo brez predavateljev. Kam bodo šli naši otroci po končani osemletni šoli? Volivci bodo prej ali slej resno vprašali: »Odborniki, kaj ste napravili za šolstvo?« Nekdo bo moral dajati odgovor, odgovornost bo treba prevzeti!
Na priporočilo, da bi gospodarske organizacije prispevale 1 odstotek svojih dohodkov za finansiranje strokovnega šolstva, je večina podjetij odgovorila z molkom. Kje je politični posluh teh organizacij, ko nam grozi likvidacija sedanjih strokovnih šol? Kaj so naredile glede tega politične organizacije v občinah? Ukinitev sklada za šolstvo seveda ni rešitev. Če namreč več prispevamo za plače, pa ne gradimo novih šol, spet spodkopuje-mo problem šol v okraju. Osebni dohodki, investici-
Ko sta oba zbora OLO nadaljevala skupno sejo, se je odbornik, tov. Povše zanimal, kako je glede možnosti za razširjeno kmečko zavarovanje. Tovariš MDia Počrvina je pojasnil planske in letošnje spremenjene dajatve za kmečko zdravstveno zavarovanje. Dejal je, da bi po sedanjih podatkih bilo treba plačati povprečno nekaj čez 4000 din na osebo za razširjeno kmečko zavarovanje, da pa za tako zava-
rovanje trenutno v okraju nimamo dovolj strokovnega kadra. Nekateri sosednji okraji tako zavarovanje že imajo, vendar je pri njih odstotek kmečkega prebivalstva (Ljubljana) že zelo nizek in je tudi obdavčitev popolnoma drugačna. Odborniki so nato predlagali, da bi občinski odbori SZDL o tem vprašanju razpravljali, na eni izmed prihodnjih sej OLO pa bo obrazložena celotna problematika kmečkega zavarovanja. O tem bomo v kratkem več pisali tudi v Dolenjskem listu.
Na koncu skupne seje je predsednik OLO tov. Belopavlovič izrekel zahvalo uslužbencem OLO, ker so kvalitetno pripravili gradivo za to pomembno sejo.
»Od slehernega prebivalca v okraju, gospodarske organizacije, zavoda, ustanove in ljudskega odbora je odvisno, kako bomo uresničili odgovorne naloge letošnjega razvoja«. (Iz zaključka utemeljitve predložene resolucije, ki ga je na seji prebral podpredsednik OLO Silvo Gorenc)
Upravni odbor GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
finančnega inštruktorja
Pogoji: Višja šolska izozbrazba in večletna praksa v finančni stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta.
U ve I ja v lja n je zakon iti h pravic
Letos 1. januarja je bil v Novem mestu ustanovljen Zavod za pravno pomoč; pobudo zanj je dal ObLO v Novem mestu, pri čemer ga je podprl tudi OLO v Novem mestu. Čeprav je sedež novega zavoda v Novem mestu, sega njegov delokrog na področje našega okraja in bi mu prav lahko rekli tudi kar medobčinski zavod. Naprosili smo direktorja zavoda tovariša JANEZA LAVRIČA, da je odgovoril na nekaj naših vprašanj, kar bo nedvomno zanimalo vse naše bralce in naročnike.
Tovariš   direktor, kako jc s pravno pomočjo državljanom v našem okraju? Ne manjka kritičnih pripomb, da je take pomoči premalo, da nekatera pravna področja zaostajajo oziroma da zanje ni mogoče dobiti pravne pomoči. Dosedanje    oblike pravne pomoči že nekaj   let niso več kos nalogam v naši družbi,   posebno pa ne razvoju našega   prava.   Sodišča in upravni   organi so mogli v tem pogledu storiti le malo; nudili  so predvsem najnujnejše pravne nasvete iz lastnega delokroga, pri čemer so opravljali delo pravnega sve-, tovalca le kot postransko delo. Tudi individualna advokatura ni mogla zadovoljiti vseh potreb po pravni pomoči, bodisi iz objektivnih ali subjektivnih razlogov. Objektivno je število odvetnikov še vedno premajhno, da bi mogli opraviti vse zahtevano delo,   subjektivno  pa je naše pravo tako široko, da je nemogoče enemu samemu, strokovno še tako usposobljenemu in prizadevnemu človeku obvladati vse pravne veje.
Tak je splošen položaj v slovenskem merilu, še bolj kritičen pa je na Dolenjskem. Pravnih kadrov primanjkuje, tako v gospodarstvu in upravi, kakor v sodstvu in odvetništvu. Število odvetnikov, torej pravnikov, ki se z dajanjem pravne pomoči bavijo poklicno, je v našem okraju premajhno. Odvetniki so se usmerili pri svojem delu skoraj izključno v pravosodno pravo, glede pravne pomoči v delovnem, socialnem, pokojninskem, invalidskem, upravnem pravu in v sorodnih pravnih vejah pa so stranke ostale skoraj brez pravne pomoči. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da potrebujejo tovrstno pravno pomoč prav državljani, ki so v večini primerov socialno najbolj šibki in da so ostali skoraj brez zaščite borci in invalidi NOB.
Pravna   pomoč je pomembno vprašanje tudi za gospodarske organizacije, vemo  pa,  da jc v naših kolektivih    le premalo pravnikov.     Kaj menite glede   tega,   saj poznate razmere v okraju? V okraju je le malo tako velikih  podjetij,   da bi jim gospodarski račun dovolje%'al zaposliti in plačevati pravnika na delovnem mestu pravnega referenta. Kolikor pa je takih   podjetij,    zaradi pomanjkanja   pravnega kadra ne morejo dobiti izvežbane-ga pravnika. Pri takem stanju so si gospodarske organizacije pomagale, kakor so vedele in znale, ter mnogokrat delale napake, ki so jih stale težke milijone. V pravdah so podjetja iskala odvet-nikovo pomoč  pretežno šele takrat, ko je bila zadeva že dokaj zavožena in zato pravna pomoč neučinkovita. Posledica prepozne pravne pomoči pa je bila, da so bili vodilni ljudje v gospodarskih organizacijah mnenja, da se odvetnika  sploh   ne splača najemati, saj tudi on zadeve ni mogel rešiti.
Ni pa vprašanje zastopanja edino kritično vprašanje nuđenja pravne pomoči gospodarskim organizacijam. Enako važna, če ne še važnejša, je pravna pomoč pri pravni
obdelavi notranjih predpisov gospodarskih organizacij, to je njihovih pravil, pravilnikov itd. Na te probleme so že večkrat opozorile politične organizacije in sindikati, prav o teh vprašanjih je tekla razprava tudi na nedavnem posvetovanju pri republiškem odboru sindikatov. Kakšen je potemtakem glavni namen novega zavoda za pravne pomoč v Novem mestu? Pri takem stanju pravne pomoči se je občinski ljudski odbor Novo mesto ob podpori okrajnega ljudskega odbora odločil ustanoviti organizacijo in nuđenje pravne pomoči. Ustanovljen je bil Zavod za pravno pomoč v Novem mestu, ki je začel delati 1. januarja 1962. Iz pravil zavoda vidimo, da so njegove naloge predvsem: po odvetnikih in pravnikih nuditi pravno pomoč državljanom, hišnim svetom in stanovanjskim skupnostim, zavodom in družbenim organizacijam ter gospodarskim organizacijam in združenjem za uveljavljanje in varstvo njihovih zakonitih pravic.
Kljub temu, da je zavod ustanovil občinski ljudski odbor v Novem mestu, je delokrog zavoda območje novomeškega okraja.
Zvedeli smo, da bo novi zavod nudil tudi brezplačno pravno pomoč, posebno   še   članom združenj borcev    NOV. Prosimo, povejte še o tem kaj. Zavod se je takoj po ustanovitvi lotil reševanja osnovnih nalog tako, da je pritegnil k sodelovanju dva odvetnika,   ki v zavodu stalno delata, ter vrsto zunanjih sodelavcev    strokovnjakov za posamezne    pravne panoge. Sklenil je dalje z občinskim ljudskim odborom v Novem mestu pogodbo, s  katero se je zavezal nuditi brezplarno pravno pomoč:
— neimovitim državljanom — občanom občine Novo mesto — ki predložijo od uprave za dohodke ObLO Novo mesto izdano potrdilo, iz ka-
terega je razvidno, da nimajo sredstev za uveljavljanje svojih pravic;
— socialno šibkim državljanom, katerim izda organ ObLO Novo mesto, pristojen za socialno varstvo, potrdilo, da nimajo sredstev za uveljavljanje   svojih praVlc;
— članom združenja borcev za zaščito pravic, ki Jih dajejo zakonita določila borcem NOB. Ti se morajo Izkazati z napotiiom obćmsKe-ga odbora ZB;
— članom invalidske organizacije za zaščito pravic invalidov, če se izkažejo z napotiiom občinskega odbora ZVVI.
To pravno pomoč, ki obsega tako dajanje pravnih nasvetov kakor tudi sestavljanje vlog in listin ter zastopanje pred sodišči, organi in organizacijami, bodo dobivali interesenti v prostorih zavo-
Direktor  novega  zavoda je Janez Lavrič
da, ki so začasno v drugem nadstropju Zdravstvenega doma v Jenkovi ulici 1.
Povedati moram še, da bo to pravno pomoč plačeval zavodu ObLO Novo mesto in da je torej prispevek občine občanom za uveljavljanje njihovih pravic znaten.
Smatram, da bi bilo tudi v interesu drugih občin v našem okraju in njihovih občanov, da bi podobne pogodbe sklenili z zavodom tudi drugi občinski ljudski odbori.
Kako je. steklo delo novega zavoda po ustanovitvi? Ali ljudje že poznajo vaše poslovanje, U:iko gledajo na vaše usluge gospodarske organizacije in zbornice?
Po prvih dveh mesecih dela ugotavljamo v zavodu, da je interes tako državljanov kakor organizacij za reševanje pravnih vprašanj preko zavoda razmeroma ve-z
lik. Z zavodom so že našle stik nekatere gospodarske organizacije tako v zastopniških zadevah kakor pri obdelavi svojih notranjih predpisov. Precej interesa za sodelovanje je tudi pri okrajnih zbornicah, predvsem pa se za sodelovanje zanima Okrajna zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, in sicer zase in za svoje člane. S hišnimi sveti in stanovanjskimi skupnostmi pa še nismo za-če'i sodelovati.
Prepričan sem, da bo naš zavod že v teku letošnjega leta ugotovil obseg dela, od česar je namreč odvisna ne samo notranja organizacija zavoda, marveč tudi kvaliteta pravne pomoči. Kvalitetna pravna pomoč je odvisna zlasti od pravilne notranje organizacije, od specializacije pravnikov za posamezne pravne panoge in od števila nravnikov.
Ko bo rešeno še vprašanje delovnih prostorov, kajti sedanji so največja ovira za uspešno delo, sem prepričan, đa bo zavod v celoti zaživel m v kratkem času popolnoma upravičil svoj obstoj.
Pred občinskimi konferencami RK
Pravkar potekajo občni zbori krajevnih organizacij RK. Takoj ko bodo opravljeni, bodo morali občinski odbori RK pričeti temeljito pripravljati letne občinske konference. Na sejah izvršnih odborov občinskih vodstev bodo pretresli problematiko, izneseno v krajevnih organizacijah, ter njihove občne zbore ocenili. Poročila na občinskih letnih konferencah RK naj zajamejo celotno dejavnost organizacije, še posebej pa delo posameznih komisij s posebnim ozirom na zdravstveno pro-sveto. Najpomembnejše naloge v letošnjem letu bodo: krvodajalstvo, delo z mlečnimi
kuhinjami, zdravstveno prosvetni tečaji ter enostavna nega bolnikov in prva pomoč. O kadrovskem sestavu novih občinskih vodstev pa naj se občinski odbori RK pred sestavljanjem kandidatnih list pogovore z občinskimi odbori SZDL, saj je od sposobnosti novih vodstev v marsičem odvisno delo celotne organizacije.
Novi prispevki za bolnišnici v Brežiccih in Novem mesto
Občina BREŽICE: Izvozno trgovsko podjetje "»Vino«, Brežice.
Občina ČRNOMELJ: ni novih.
Občina METLIKA: ni novih.
Občina NOVO MESTO: •►Novoles.«, Novo mesto, Železniško transportno podjetje Novo mesto, "Kovinar« Novo mesto. Okrajni lavod za socialno zavaro-
vanje Novo mesto. Okrajni odbor SZDL Novo mesto, Okrajni odbor Rdečega križa Novo mesto, Občinski odber SZDL Novo mesto, Občinski komite LMS Novo mesto.
Občina SEVNICA: Trgovsko in obrtno podjetje Sloga, Sevnica, Zdravstvena postaja Krmelj, Dom počitka v Loki pri Zidanem mostu
Hinili« z štulom S6 bomo pokazali
Točna je ugotovitev, da se mladina v podjetjih zanima za življenje okrog sebe. Izvoljena je v upravne odbere, delavske svete, odbore sindikalnih organizacij, vodstva političnih organizacij v podjetju in podobno. Vendar še v mnogih primerih prevladuje mišljenje, da sklepi DS ali upravnega odbora ne »smejo« v javnost, zato je tudi mladina zelo slabo obveščena. Primeri povedo, da se mladinski aktiv podjetja najraje pridruži sindikalni podružnici, manj pa ZK. Zato je povsem razumljivo, da nima dovolj močnega političnega glasu.
V sodobni proizvodni mrzlici najdejo mladinci zelo malo časa za izobraževanje. Zato prevladuje nezainteresiranost za pridobitev kvalifikacij. V tovarni zdravil »Krka« n. pr. 105 mladincev z nepopolno osemletno šolsko izobrazbo. V podjetju so organizirali večerno šolo. Čeprav so ugodnosti izredne, se šola le 12 ljudi (!). Na splošno je zelo nepopolno družbe-no-ekonomsko izobraževanje dasiravno potrebujemo vedno več strokovnjakov s tako izobrazbo.
Proizvodne konference so najnovejša oblika mladinskega dela v podjetju. Žal nikakor ne morejo zaživeti, čeprav je njihova vloga dolo-
čena. Predvsem v slabših podjetjih, je opaziti neko mrtvilo. V Industriji perila v Novem mestu mladinke kaj malo vedo o normah, o perspektivi podjetja in drugo. Vse kaže, da bo le treba nekaj napraviti. Mladina naj bi čutila, da je del podjetja, del, ki ustvarja in je upravičen do boljšega zaslužka. Gotovo potem ne bo več ognja v strehi, kakor se je zgodilo januarja v Industriji perila, ko je neka delavka prejela le 4.600 dinarjev mesečnega dohodka. Pravilna obevščenost in zanimanje o-ziroma skrb mladine, da se s problemi seznanijo vsi njeni člani, naj bi bila v prihodnje napotek za odpravljanje pomanjkljivosti. Seveda jih z besedami ne bomo mogli rešiti, pač pa z delom!
Za volitve v delavske svete naj mladina pripravi res najboljše mladince, ki bodo znali glasno reči svoj »da« ali »ne«. S tem bodo mladi dokazali tudi, da so sposobni odločati o samoupravnih in upravnih organih, ne pa samo molčati, kakor trdijo še marsikje. Pravice mladih pa bodo lahko izvojevali le izobraženi in vsestransko razgledam izvoljeni mladinci.
Zunaj podjetja se mladinci udejstvujejo v raznih organizacijah in društvih. S številkami bi lahko točno povedali, koliko mladih članov je n. pr. v tem ali onem društvu oziroma organizaciji. S tem je tudi ovržena trditev, da je delavna le tista mladina, ki se aktivno udeležuje mladinskih sestankov. Zdaj ne velja več, da je dober le tisti mladinec, ki redno obiskuje sestanke in plačuje članarino. Taka oblika mladinskega dela se jc preživela. Vsekakor mladinske organizacije ne gre pojmovati za nepotrebno; namen mladinskega sestanka je zdaj ta, da se mladinci na njem pogovorijo o delu in uspehih. Hoteli bi le poudariti, da bi se mladi ljudje morali tudi v svoji organizaciji udejstvova-ti vsaj v toliki meri kot v drugih organizacijah in društvih.
Plenum je torej lepo orisal pot mladine in njen prispevek k sodobni družbeni stvarnosti. Nedvomno je najbolj dragocena ugotovitev ta, da bo treba še trdo delati, preden bodo mladinci lahko rekli: »Zadovoljni smo!«
Zdrave pilila ob zdravstveni zakonodaji
(Nadaljevanje  in konec)
Zanimive so nekatere primerjave. Za 7.961 zavarovanih oseb v črnomaljski občini je bilo lani izplačanih za bolniško zdravljenje 66 milijonov 119 tisoč dinarjev, za potne stroške pa 7 milijonov 853 tisoč dinarjev, medtem ko je bilo v metliški občina za 2.954 zavarovancev na »bolniški« izplačanih 13 milijonov 304 tisoč dinarjev, za potne stroške pa so porabil: > milijon 523 tisoč dinarjev. Ce višino stroškov v obeh občinah primerjamo s številom za-zavarovancev, ugotovimo, da odpade v čmomaljsk: komuni na eno osebo letno 8.305 dinarjev stroškov, medtem ko imajo v metliški komuni na leto le 516 denarjev stroškov oziroma 91 odstotkov manj kakor v Črnomlju. Podobna nesorazmerja se kažejo pri po-
sameznih vrstah izdatkov zdravstvenega zavarovanja tudi v drugih občinah. Pravilno trošenje družbenih sredstev za zdravstveno zavarovanje pa je končno stvar vseh državljanov, ne samo zdravstvenih de-'avcev in njihovih samoupravni organov.
Pravilno delo zdravstvenih delavcev in njihova pametna presoja, kadar gre za pravočasno raziskovanje bolezni zavarovancev, pa lahko stroške zdravljenja še poceni. Prihranek lahko koristno porabimo za razvoj zdravstvene službe. Še vedno pa so primeri, da nekateri zavarovanci »prepričajo« zdravnika, da jim ta »prizna-« bolezen in bolniški dopust. Samo lani je kontrola naštela 128 takih namišljenih bolnikov, ki so hoteli izkoristiti ugodnosti zđravs'venega zavarovanja. V resnici so bili zdra-
vi in so doma često opravljali težja dela kot tam, kjer so bili zaposleni. Prav hi bilo, da hi take ljudi kaznovali, oziroma jih predlagali v upravno-kazen-ski postopek!
Osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju in njegovem finansi.ranju pa predvideva ustanavljanje samostojnih komunalnih skladov za zdravstveno zavarovanje. Z njimi bodo upravljale skupnosti zavar rovancev. Ce sredstva, ki bi jih za kritje stroškov zdravstvenega varstva zbrali v komuni, ne bodo zadoščala, se bo primanjkljaj kril s sredstvi, ki naj bi jih prispevala ObLO, gospodarske organizacije in zavarovancL Pričakujemo, da bo novi zakon začel veljati že 1. julija letos, zato naj bi zdravstveni zavodi s pomočjo zdravstvenih centrov in občinskih ljudskih odborov že zdaj ana-
lizirali stanje zdravstvene službe, jn jo že takoj začeli prilagajati novim pogojem. V ta namen bo treba posebej proučit; razne zdravstvene službe,' na primer reševalne postaje, ki jih bomo morali tako izpopolniti, da bo poleg šoferja v reševalnem vozu sedel tu-dj bolničar.
Kolektivi zdravstvenih zavodov in njihovi samoupravni organi, predvsem pa delavski svet, bodo morali posvetiti delu zdravstvenih organov nedvomno večjo pozornost, kar je že določeno s predpisi. Prva in osnovne naloga je, dt h: sestavili program na sestankih kolektiva in seji upravnega odbora, ker je tudi od tega odvisno, ali bomo na zdravstvenem področju' uspeli delovati v mejah skladov zdravstvenega zavarovanja.
Prognam zdravstvenega varstva je bistveni element
pogodbe med zdravstvenim zavarovanjem in ustrezno zdravstveno službo. Vsebovati mora načrt za zdravljenje in preprečevalne ukrepe. Predvsem je važno, da se vsi pristojni organi strinjajo z osnovnimi načeli, ki jih program prinaša. Drugi del programa mora vsebovati pogoje, pod katerimi je možno končati vsa dela, ki jih navaja prvi del. Pod pogoji razumemo predvsem kader, brez katerega ni ničesar mogoče izvesti, materialne in funkcionalne strelke, morebitno namestitev novih kadrov, Izdatke za razširjeno reprodukcijo in podobno.
Le na osnovi dobrih načrtov bo mogoče doseči, de bodo čimprej sklenjene pogodbe med zdravstvenimi zavodi in sklad: za socialno varstvo, kakor tudi z drugimi plačniki.
Rudi Hrvatin
4*        DOLENJSKI LIST

1963: nov zdravstveni dom v Krškem
Utesnjeni in neprimerni Prostori v sedanjem zdravstvenem domu v Krškem o-nemogočajo večji razvoj zdravstvene službe. Zdravstveno osebje izpolnjuje svoje naloge v zelo težkih delovnih pogojih. Predvsem zaradi njegovih osebnih prizadevanj je dejavnost zdrav-stevne službe v zadnjem času nekoliko vidnejša. Upravni odbor zdravstvenega doma je že večkrat razpravljal o zdravstveni problematiki in prišel vselej do zaključka, da je najugodnejša rešitev gradnja zdravstvenega doma. Istega mišljenja je bil tudi tudi občinski ljudski odbor. Skupno so se odločili za gradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem. Upravnica zdravstvenega doma dr. Tatjana Hvala-Andrijaševič je v zvezi s to gradnjo odgovorila na več naših vprašanj.
Ali bi nam hoteli odgovoriti,   kdaj nameravate pričeti  z  gradnjo zdravstvenega doma in kako je s sredstvi za to gradnjo? — Prostor za   nov zdravstveni dom v Krškem je določen poleg   parka oziroma na bivšem Bonovem vrtu. Z gradnjo bomo pričeli že v začetku    aprila. Predračun gradnje znaša 74 milijonov
dinarjev. Za letos je predvidenih 30 do 35 milijonov dinarjev za gradnjo doma do tretje stopnje. Lastnih sredstev bomo prispevali 7 do 8 milijonov dinarjev. V razdobju treh let bomo vsi zaposleni v zdravstvenem domu prispevali še 2 odst. od naših neto prejemkov, kar bo znašalo blizu milijon dinarjev. Ostala sredstva nam je zagotovil občinski ljudski
Upravnica krškega zdravstvenega doma dr. Tatjana Hvala-Andrijaševič
odbor. Zdravstveni dom bo dograjen prihodnje leto.
Zanima nas, kakšna bo razdelitev prostorov v no-
vem zdravstvenem domu in koliko ljudi boste potem še na novo zaposlili?
— Razdelitev prostorov bo nedvomno zelo ugodna. Otroški dispanzer bo popolnoma ločen od dispanzerja za žene. V enem dnevu bo lahko ordiniralo 5 zdravnikov in 4 zobni terapevti. Načrt predvideva tudi dva prostora za rentgen, laboratorij, fizioterapijo, za dežurnega zdravnika in medicinsko sestro, za patronažno medicinsko sestro in upravne prostore. Zaradi boljšega počutja bolnikov, bo v domu 9 malih čakalnic. Računamo tudi na priključitev reševalne postaje k domu, zanjo pa bomo morali zgraditi garažo.
2e v jeseni dobimo še enega zdravnika, čez dve leti pa bomo zaposlili še drugega, ki ga štipendira občinski ljudski odbor. Prav tako bomo proti koncu leta zaposlili še enega z-vbozdravnika in medicinsko sestro. Potrebovali pa bi še 3 medicinsko sestre, 1 do 2 zobna terapevta, laboranta, zdravnika splošne prakse in več nižjih strokovnih in administrativnih uslužbencev.
Kakšne so Vaše največje želje kot upravnice zdravstvenega doma?
— Imam več želja. Veselim se   pričetka  gradnje zdrav-
Aktivi ZK v šolah in nekateri njihovi problemi
Predzadnji četrtek so se zbrali v Novem mestu sekretarji nekaterih aktivov Zveze komunistov iz občin (razen črnomaljske in trebanjske) na posvetovanje o delu in nalogah komunistov pri uresničevanju vrste nalog s šolskega področja. Srečanje je organizirala ideološka komisija pri OK ZKS.
V zadnjem času so aktivi ZK po šolah - tam ni osnvonih organizacij Zveze komunistov — usmerili svoje delo predvsem v obdelavo sodobnih političnih vprašanj. To je vsekakor potrebno in koristno delo, °b tem pa so člani ZK vendarle premalo skrbeli za načelno borbo za uveljavljanje vloge šolskih zavodov kot samostojnih družbenih ustanov. Posledice se kažejo predvsem v tem, da niso razčiščena številna Vprašanja glede položaja s°le v naši družbi. Vsiljuje se misel, da je samo »razumevanje za šolo« (tega na-pogosto srečujemo
ko obravnavamo številna težka vprašanja naših šol!; že nekoliko preozek pojem. Mobilizacijo članov ZK za najnaprednejšo organizacijo šol in s tem združenimi vprašanji pravil in pravilnikov je žal vse preveč zaviralo dokaj nejasno stanje glede sredstev, ki bodo letos na voljo šolam. Večina udeležencev na posvetovanju je menila, da so mnoge želje šolskih kolektivov »v zraku« prav zdaj. ko niso dokončno znana sredstva za šole.. To precej rahlja trdnost v delu p.osvetnih delavcev in ima prav gotovo tudi slabe posledice.
Udeleženci posvetovanja so med drugim tudi ugotovili, da je širša javnost lc še preslabo seznanjena s problemi šol (redki pa so seveda tudi prispevki prosvetnih delavcev iz šol in pedagoških zavodov, ki bi tako gradivo objavljali v lokalnem in drugem tisku). Tudi obveščenost šo'sV.ih kolektivov je sorazmerno šibka. Upravitelji šol in kolektivi so premalo naredili.
da bi te in druge pomanjkljivosti odpravili. Ne bi smeli namreč izgubiti perspektive, ki pa je jasna in nedvomna. Vključevanje šolskih kolektivov v de'.i-tev dohodka je politično Jelo, ki je posebno v začetku težko. Dosedanji ekonomski položaj šol ga seveda le še o'.ežko'a. Uvajanje novih načel nagrajevanja v šolstvu pa nikakor ne bi smelo krniti pedagoškega dela. kar pa se ponekod že pojavlja.
Naloge aktivov ZK so r.pričo tega toliko večje, narašča pa tudi pomen povezovanja z občinskimi komiteji ZK. Naloge č'anov ZK so po III. plenumu CK ZKJ v šolstvu še po;ebno pomembne. Ko jih prosvetni delavci - komunisti uresničujejo, si lahko odgovorno delo olajšajo s skupnimi stališči in dogovarjanjem v okviru aktivov ZK.
stvenega doma in iskreno želim, da bi bil dograjen čimprej. Želela bi tudi, da bi ljudje klicali zdravnika na dom le v zares nujnih primerih. Bolniki pa naj bi obiskovali ambulanto tudi v popoldanskem času.
D. K.
Novi odloki OLO
Na sobotni skupni seji o-beh zborov OLO so odborniki sprejeli tudi več novih odlokov. Sprejt je bil odlok o prispevku v investicijski sklad okraja Novo mesto, po katerem bo dobil ta družbeni sklad 30 odst. prispevka, ki ga plačajo gospodarske organizacije v občinske investicijske sklade.
Časopisna in založniška podjetja, delavsko - uslužben-ske restavracije in menze ter planinski domovi bodo letos oproščeni tistega dela proračunskega prispevka od osebnega dohodka delavcev, ki pripada okraju. Obračunani prispevek bodo vlagala v svoje sklade.
Del stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev bodo letos krili ObLO s prispevkom iz proračunov občinskih ljudskih odborov, ta pa bo znašal 50% kot enotna stopnja za vse občine v okraju. — Sprejet je bil tudi odlok o višini premije kmetijskih proizvajalcev, ki je potrebna za kritje izdatkov osnovnega zdravstvenega zavarovanja v okraju. Te premije bo plačevalo vsako kmečko gospodarstvo.
Odborniki so potrdili tudi več sprememb v notranji organizaciji in sistematizaciji upravnih organov OI-O. Prav tako je bil sprejet predlog o položajnih plačah in posebnih dodatkih uslužbencev u-pravnih organov OLO.
Sprejet je bil tudi predlog o obvezni Odstranitvi ruševin in poškodovanih zgradb, ki niso sposobne za obnovo. Prav tako so odborniki sprejeli odlok o ureditvi in poslovanju gozdnih drevesnic ter o nadzorstvu nad prometom s sadikami.
Izvoljeni so bili novi sveti OLO (o tem bomo poročali prihodnjič). Ugodno je bila rešena prošnja ObLO Metlika za izstavitev jamstva za investicijsko posojilo 4,500.000 din za udeležbo pri najetju posojila za gradnjo hotela v Metliki.
KONCERT V ŠENTJERNEJU
PRORAČUN   IZGUBLJA ADMINISTRATIVNI ZNAČAJ
Odborniki obeh zborov OLO so preteklo soboto naj-P cj na ločeni, nato pa na skupni seji sprejeli tudi pro-acun za 1962. Skupni dohodki okrajnega proračuna bodo »našali 895,980.000 dinarjev, kar je za 92,042.000 din ali a U,5 odstotka več kakor lani. Po odbitku obvezne pro-^acunske   rezerve   (59,595.000 din)   bo   na   razpolago le ^'^O din.   Od   tega   odpade   na   državno upravo od f60'000 dinarJev ali 39 odstotkov, medtem ko je 61 ni i • namenJenm za naloge, ki jih mora opravljati okraj-»judski odbor. Potemtakem dobiva okrajni proračun ovo značilnost: bolj kot doslej bo skrbel za financiranje posameznih dejavnosti OLO, s tem pa se izgublja dose-1Ji administrativni način proračuna.
stavT^e^J'e DOve^anJe v primerjavi z lanskim letom pred-skla ?aj-° dotac'Jc- Glavni znesek bodo dotacije za cestni Se , In sklad za negospodarske investicije, znižale pa ua dotacije zavodom za 19,7 o/o bi dotacije občinam
sPod3 °dstotka- Samostojni zavodi so se zadnja leta go-S'Sten    ° ?'r^JJ lIS°dne posledice pa kaže tudi izpeljan
pni družbenega upravljanja. oba    Vasovanju o posameznih razdelkih proračuna sta sovan °ra SDreJeIa predlog proračuna soglasno. Pri gla-virjj, 3U za odlok o določitvi udeležbe občin v skupnih dohodkov se je 7 odbornikov vzdržalo glasovanja.
18. marca je v Šentjerneju nastopil mešani pevski zbor Svobode Dušan Jereb Iz Novega mesta, o katerem je Dolenjski list že pisal.
Koncert se je začel s precejšnjo zamudo, ker je bilo ob napovedani uri več kot pol dvorane prazne. Pričakovati je bilo, da bodo Sentjernejčani bolje obiskali to prireditev, saj so bile pred koncertom prav vse šentjernejske gostilne do zadnjega kotička polne. Kazalo je, da ljudje čakajo na koncert... Toda ob napovedani url so ostale gostilne polne, dvorane pa prazne. Edino občinstvo — razen nekaterih izjem — so bili otroci, ki so s svojim nemirom motili prireditev. Ko se je končno koncert pričel, so vstopali v dvorano zakasneli posamezniki in s precejšnjim tru-ščem sedali na svoje prostore.
Pevski zbor je izvajal dokaj težak program narodnih in umetnih pesmi. Vse pesmi so bile zapete z občutkom in smislom za dinamiko, nekatere pa so šepale v intonančnem in ritmičnem smislu. Od zadnjega koncerta tega zbora v bolnišnici za pljučne bolezni v Novem mestu je bilo opaziti precejšen napredek. Zbor je pokazal, da je v delo in študij vložil mnogo truda. Kljub napredku pa še ne moremo reči, da bi bile vse pesmi zapete res popolno. Nekatere napake je treba odpraviti, kar zboru vsekakor ne bo težko, saj so napake le tehničnega značaja.
Koncert je bil razdeljen na štiri dele. V prvem delu je pel mešani pevski zbor, v drugem je nastopila solistka Pavla Sva-gelj ob spremljavi klavirja, ki ga je igral tov. Stane Fink. Solistka je pela operne arije. S svojim jasnim glasom, ki dosega zavidljive višine, je napolnila dvorano. Na žalost pa je bila njena izgovorjava, zlsti v višinah, bolj nerazumljiva. — Tov. Fink je spremljal z občutkom. Nato je nastopil samo moški zbor, ki je zapel nekaj narodnih pesmi, končno pa je mešani zbor pel še partizanske in delavske pesmi ob spremljavi harmonikarja Hajšpa.
Ob koncertu je imel človek vtis, da sedi v kakem zabavišču, kajti vedenje poslušalstva ni bilo primerno.
Upravičeno se vprašamo kje so ostali prosvetni delavci Šentjerneja, ki jih ni malo, pa je le eden ali morda dva zašel na koncert? Kje je dejavnost prosvetnega društva, ki ima v Šentjerneju že lepe tradicije? Ali se vsa kulturna dejavnost Šentjerneja odvija res samo po gostilnah? Po praksi 18. marca moramo na žalost odgovoriti pritrdilno.
B. V.
DRUŠTVENI BR.ZOTURNIR
Nocoj bo v malem salonu hotela »Kandija- brzoturnir za prvenstvo šahovskega društva Novo mesto za mesec marec. Pričetek ob lil. uri.
Smučarska patrola  se je  za trenutek  ustavila,  da si oddahne in se ozre na svojo pot čez pobočja zasnežene Jahorinc. Sport je v vrstah JLA sestavni del vsakdanjega življenja
Dostojen poklic za fante
Podobno kot lani in vsako leto je Državni sekretariat za narodno obrambo tudi letos razpisal natečaj za sprejem kandidatov v vojaške podoficirske in glasbene šolo ter vojne akademije. Kandidati s končano osemrazredno osnovno šolo se bodo lahko vpisali v petnajst vojaških podoficirskih šol vseh rodov in vojno glasbeno šolo. Interesenti za te šole so lahko rojeni le 1946 ali 1947 — če so otroci borcev, so lahko tudi leto starejši — morajo pa biti zdravi in sposobni za vojsko. Pri vpisu bodo morali predložiti pismeni pristanek kandidatovih staršev oziroma skrbnikov.
Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, naj najkasneje do 15. aprila letos odseku za narodno obrambo pri ObLO predložijo prošnjo s kolkom za 50 dinarjev. Prošnjo naj napišejo na poseben obrazec, ki ga dobijo pri istem organu na občini. Prošnja pa bo veljavna le tedaj, če ji bodo priložili rojstni list, potrjen prepis spričevala o končanem osmem razredu osnovne šole (če šolo še obiskujejo, priložijo prepis ocen za prvo polletje osmega razreda in prepis spričevala sedmega razreda) ter karakteristiko mladinske organizacije oziroma ZK.
Natečaja za sprejem gojencev v pripravljalno šolo za letalsko vojno akademijo se lahko udeležijo vsi državljani FLRJ, ki so rojeni 1947 in kasneje, vendar pod pogojem, da so dokončali prvo polletje VIII. razreda najmanj z dobrim uspehom, morajo pa biti sposobni in zdravi za letalsko službo. Ostali pogoji so isti kot za vse podoficirske šole. Šolanje v pripravljalni šoli za gojence letalske akademije in v vseh podoficirskih vojaških šolah se prične prvega septembra.
Vsi zdravi in za vojsko sposobni fantje, ki so končali srednjo šolo, lahko kandidirajo za sprejem v vojno letalsko akademijo. Prošnje za vpis je treba poslati najkasneje do 15. julija letos. Mladinci, ki so končali osemrazredno nižjo šolo ali so opravili določen tečaj pri Letalski zvezi Jugoslavije, se lahko vpišejo v letalsko šolo za rezervne oficirje. Šolanje traja samo dvanajst mesecev in se računa kot redno služenje vojaškega roka. Po končani šoli dobi kandidat naziv rezervnega oficirja — pilota. Prošnje za vpis na to šolo pa je treba poslati do 1. oktobra letos.
Pouk v letalski vojni akademiji in letalski šoli za rezervne oficirje je moderen, kandidati pa dobijo dragoceno znanje o sodobni tehniki in elektrotehniki. Razen tega jim je zagotovljena vsestranska športna, kulturno-umetniška in društvena dejavnost.
Poklici so zanimivi in privlačni. Mnogim, ki nameravajo v vojne šole in akademije, čeprav so še v rednem šolanju ali dokončujejo srednjo šolo, pa je DSNO določil štipendije, tako da že nekaj let pred odhodom v šole in akademije nemoteno študirajo.
Podrobne informacije lahko dobijo interesenti pri komandi vojnega odseka ali pri odseku za narodno obrambo v svoji občini.
Delo DS v tovarni celuloze in papirja na Vidmu
Mandantna doba centralnega delavskega sveta v tovarni celuloze se približuje Kraju, če analiziramo njegovo delo, ugotovimo, da je Dllo uspešno. Samo glede interne zakonodaje je centralni delavski svet sprejel 15 sklepov in zaključkov. Veliko razprav je posvetil vprašanju decentralizacije upravljanja, problemom proizvodnje m poslovanja, delitvi osebnih dohodkov, problematiki osnovnih sredstev ter investicijski izgradnji in ostalim ključnim problemom. V svo-
ji mandatni dobi je sprejel okoli 190 zaključkov in stcle-pov. Kljub decentraliziranemu sistemu upravljanja v podjetju je bila dejavnost centralnega delavskega sveta v zadnjih dveh letih zelo razgibana. Omeniti pa moramo, da so bili dnevni redi zasedanj včasih le preveč obsežni in so seje zato trajale po več ur. Veliko vloeo so odigrali tudi obratni delavski sveti. Z njihovo pomočjo se je delavsko samoupravljanja v podjetju močno uveljavilo.
novice
Črnomaljske komune
Posvetovanja za ožja vodstva krajevnih organizacij SZDL
Občinski odbor SZDL V Črnomlju je sklical enodnevno posvetovanje za predsednike, sekretarje in blagajnike krajevnih organizacij SZDL. Razprava se je tikala predvsem družbe-no-političnih in organizacijskih vprašanj s katerimi se srečujejo pri delu občinsko vodstvo in krajevna vodstva Socialistične zveze.
Širše planiranje in dolgoročno kreditiranje za obrt
NIČ VEČ NA PESTI!
Na črnomaljski tržnici so dosedaj še vedno veljale osnovne mere: pest, skodelica, žlica in podobno. Te mere pa so seveda tako različne, da potrošnik nikoli ne ve, po čem je plačal to ali ono. Zdaj bo takih rr>r konec. Komunalna uprava bo poskrbela za potrebno število tehtnic, ki jih bo dajala v uporabo prodajalcem blaga na tržnici proti primerni odškodnini. Prodajalci, ki na tržnici ne bodo imeli tehtnic, ne bodo smeli prodajati! — Zadnji čas!
V Črnomlju so se 8. marca na pobudo sindikata sestali predstavniki obrtnih podjetij obeh belokranjskih komun in načeli perečo problematiko obrtništva. Tej pomembni   panogi gospodarstva smo zadnje čase posvečaH premalo pažnje. Čeprav zahteve po obrtnih storitvah In uslugah še vedno naraščajo, posamezne panoge  obrti  kljub temu celo izumirajo. Posvetovanja se je udeležilo 40 predstavnikov sindikalnih podružnic obrtnih podjetij iz metliške   in črnomaljske komune. V   živahni   razpravi so ugotovili, da bo obrtništvo rešilo iz slepe ulice, v katero je zašlo, samo dolgoročno, resno programiranje, Brez tega   si ne moremo predstavljati sodobne obrtne proizvodnje, kakršno tržišče in potrošnik zahtevata. Obrtna zbornica tu ni odigrala svoje vloge, belokranjskemu   obrtništvu je nudila  zelo  malo pomoči obrtne delavnice, v katerih močno pogrešamo strokovnega vodilnega kadra, pa so bile prepuščene samim sebi. Resno bo treba razmišljati o sodobnejši opremi   v   obrtni proizvodnji, slednjo pa prilagajati razvoju in  potrebam tržišča. Posebno pa moramo paziti
na kvalitetno raven uslug, saj smo jo dovolj dolgo zanemarjali.
Drugo, nič manj pomembno vprašanje je kreditiranje obrti. Izkušnje kažejo, da komunalne usluž-nostne obrti ne moremo razvijati s kratkoročnimi investicijskimi in ostalimi krediti, ker jih obrtništvo ni sposobno v kratkih rokih vračati. Dosedanji kratkoročni krediti so šli na ško-
Črnomaljsko ogledalo
Pred leti je TVD Partizan-Črnomelj zaprosilo za prostor V dijaškem internatu, ki bi bil. primeren za društveno pisarno in shrambo rekvizitov, ker je poleg igrišča za rokomet. V kopici izgovorov, s katerimi so postregli pristojni, je najbolj bodel v oči izgovor, »da to ni v urbanističnem načrtu« ... Društvo prostora ni dobilo.
Zgodba se kaj čudno nadaljuje. Prostore so dovolili preurediti v garaže za zasebne avtomobile. Morda je rešitev videti »ekonomska«, vendar se TVD Partizan upravičeno sprašuje: mar so bile garaže predvidene na tem prostoru po urbanističnem načrtu? Takšno vprašanje je umestno toliko bolj, ker mora  avtomobil preden lahko
pripelje v garažo, ob igrišču in nato še preko stopnic! Žalostne zgodbe pa še ni konec. Poleg te »garaže« stanuje delavka, iz njenega stanovanja pa vodijo v »garažo« vrata. Izpušni plini, ki nastajajo pri vžiganju in pri ustavljanju motorja, prodirajo v stanovanje in zastrupljajo srak. Ne bo torej odveč, če se vprašamo: kakšen odnos imajo ti, ki so krivi za takšen razplet zgodbe, do družbene imovine, do telesne vzgoje in organizacije Partizana ter do ljudi, ki stanujejo ob garaži?
Zgodba naj služi kot skromen dokaz, ki naj potrdi nepravilen odnos do TV Partizan v Črnomlju. Kakšna naj bo rešitev problema, pa prepustimo volivcem v Črnomlju! -šf.
Obrat družbene prehrane Se na sestankih!
Vrsto let že razpravljamo na sestankih in zborih volivcev o tem, kako potrebno bi bilo v Črnomlju ustanovitvi Obrat družbene prehrane. Lani je bila na zboru volivcev Imenovana komisija, ki naj bi skupno s podjetji in ustanovami v Črnomlju poskrbela za ustanovitev obrata družbene prehrane. Komisija pa žal v lanskem letu ni uspela.
Tudi letos so na zboru volivcev z dolgotrajnim aplavzom potrdili predlog o usta-
novitvi obrata družbene prehrane. O tem razpravljamo že vrsto let, pa vendar so to le razprave razadi razprav. Odgovorni ljudje v podjetjih in ustanovah še vedno ne vedo, da bi se z ustanovitvijo obrata družbene prehrane izogniti vrsti obolenj članov svojega kolektiva in bi povečali storilnost dela. Delovni kolektivi, upravni' odbori, delavski sveti še niso dali svojega glasu za rešitev tega tako pomembnega problema!
do potrošnika, saj je obrt bila prisiljena na ta račun zviševati cene svojih uslug. Krediti za obrt naj bodo dolgoročni. Kolektivi obrtnih podjetij pa bodo morali iskati tudi notranje rezerve, saj jih je še za zvrhan koš neizrabljenih! Organizacija dela je dokaj slaba, produktivnost dela nizka, takšnih rezerv pa ne gre podcenjevati. Pravilnike in poslovnike smo lani spreje-
mali zelo na hitro, zato ne bo odveč, če jih bomo letos ponovno temeljito pregledali in izpopolnili. Delitev čistega dohodka moramo zastaviti tako, da bomo krepili sklade, ki bodo tudi v obrti močan porok za razvoj.
Komunalne uprave se bodo morale čimprej razviti v podjetja. Sele potem bodo dobili njihovi kolektivi več pristojnosti pri vode-
nju in upravljanju komunalne službe. V razpravi so predlagali, naj bi v tej službi uvedli dvojno upravljanje: v komunalni upravi naj bi bil svet, ki bi bil crgan družbenega upravljanja, saj bi bili v njem zastopani prebivalci, upravni odbor pa bi bij organ, v katerem bi bili predstavniki kolektiva. Na ta način bi zagotovili dovolj široko udeležbo družbe in kolektiva. Posebej so razpravljali tudi o delavskem samoupravljanju v obrtnih podjetjih, ki je še vedno dokaj nerazvito. Na bližnjih volitvah delavskih svetov naj kolektivi poskr-be, da bodo volili res najboljše proizvajalce.
Lojze Starih a
IMV v brežiški priredbi
Obrat v razvoju bo imel letos že 230 milijonov bruto proizvodnje
Po novem letu je naša komuna dobila še eno večjo industrijsko žarišče. V dveh poslopjih podjetja Agroservis v Brežicah je zaživel obrat INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL, ki so ga odprli po posebnem sporazumu z novomeško občino. Spodnje Posavje, ki ima v Brežicah ugodne pogoje za razvoj kovinske industrije, jc s tem dobilo prepotreben obrat, važen predvsem zato, ker se bo zdaj v njem lahko zaposlilo veliko tistih delavcev, ki delajo v drugih občinah, okrajih in celo na Hrvatskem.
Takole se letos poslavlja od nas zima: počasi, prav počasi ... Prav nikamor se ji ni mudilo! Prvi teden pomladi je šc vedno pokrivala zemljo bela odeja. Na sliki: črnomaljska podoba zadnjih dni
Zdaj v brežiškem obratu' res še ni vse tako, kot bi moralo biti v sodobnem podjetju. Toda v treh mesecih, kar so v njem stekla dela, se je že marsikaj uredilo. Obrat se razvija in naglo napreduje. Osnovo za tak razvoj ima, zlasti pa ima urejene delovne prostore, ki jih je dobil od podjetja Agroservis. V še ne polnih treh mesecih, kar so poleg podjetja Agrc&ervis zppela prva kladiva in začeli teči prvi stroji za IMV (mimogrede povedano: prej je bil v teh prostorih ključavničarski oddelek Agro-servisa, zdaj pa se je skupaj s 46 delavci in uslužbenci priključil IMV), je v obratu že povsem živahno. Od 1. februarja do 21. marca se je kolektiv povečal za novih 26 delavcev in šteje že 73 ljudi. Prošnje za zaposlitev v obratu pa še vedno prihajajo V zadnjih dneh je kar 137 ljudi največ mladincev, napisalo prošnje, da bi se radi zaposlili. Vendar tolikega števila ne bo mogoče namestiti, saj bi za zdaj obrat potreboval le še kakšnih 50 do 60 delavcev. Na delo sprejemajo delavce brez kvalifikacij. To zaradi tega, ker je boljši in hitrejši način izobraževanja na delovnem mestu. Izkazalo se je nsmreč, da se mladi fantje v kratkem času naučijo tega, kar se zahteva na delovnem mestu. Ker je treba za kovinsko stroko res veščih in marljivih ljudi, mora vsak nekvalificirani novi delavec najprej prestati poskusno dobo. Po enem mesecu o njegovem sprejemu v službeno razmerje
odločajo mojstri in vodstvo obrata. Kvalificiranega kadra imajo prejkone dovolj, le kleparje bi še potrebovali.
Proizvodnja brežiškega obrata IMV je usmerjena predvsem v izdelovanje določenih delov za motorna vozila. Med drugim izdelujejo dele za poltovor-njak »Kurir«, dvigala, priprave za denionlažo pla-ščev, rezervoarje, ventilatorje, ogrodje za ostrešje »Kurirja«, ogrodje zia sedeže in podobno. Za začetek oziroma poizkusno dobo obrata je to vsekakor spodbudno. Sčasoma, ko bodo dobili še nove stroje in pojačali delovno moč, bodo proizvodnjo še povečali, predvsem pa sporazumno z matičnim podjetjem  izdelali  točen proiz-
vodni program. S sredstvi, k: jih bo obratu navrgel letni bruto produkt 230 milijonov dinarjev, kar je za začetek več kot veliko, pa bodo n. pr. že letos vsaj v glavnem opremili delavnice in druge prostore, oziroma rešili večino problemov.
Vsekakor samo pri tem r.e bodo ostali. Ce vemo, da so s skromnimi začetki že tako močno »odrinili« naprej, lahko pričakujemo, da bo obrat slej ko prej zaoral novo ledino. Teko razprave o tem, da bi bil obrat samostojna ekonomska enota s svojim proračunom, s čimer bi zmogljivost še povečali. Nedvomno je precej pogojev, da poslane samostojen obrat matičnega podjetja v Novem mestu.
Po odločbi IMV o ustanovitvi obrata bo v Brežicah samostojen 11-članski delavski svet, ki bo izvolil dva člana v centralni delavski svet in enega v centralni upravni odbor. S tem so pravice in dolžnosti v   odnosu   do matičnega
Pred nedavnim je občinski odbor ZROP sklical občni zbor. Dnevni red, po katerem je ta množični sestanek rezervnih oficirjev in podoficirjev delal, in številna udeležba članov sta povedala, da je prišlo do takega zbora bržkone v pravem času. Organizacija mora prav kmalu začeti reševati mnoga vprašanja in tudi probleme članstva, za katere naj bi ustrezno obliko reševanja poiskala konkretna in splošna razprava.
Predsednikovo poročilo je omenilo, da so bili doseženi spodbudni uspehi v okviru celotnega dela orga-
V Skopicah so se pomenili
Preteklo nedeljo je bil zbor volivcev za območje krajevnega odbora Dol. in Gor. Skopi-ce. Najprej so poslušali poročilo o izvršenem občinskem proračunu za lansko leto ter o letošnjem občinskem planu in proračunu ,nato pa se je odvijala razprava v obliki vprašanj in odgovorov. Med drugim so ljudje podrobno zvedeli, kako je s sečnjo in sajenjem plantažnih nasadov žlahtnega topola v zasavskih predelih ter z odkupom in cenami lesa v obvezni sečnji. Nadalje so dobili pojasnilo glede obratovanja žag v občini in uporabnosti podvozov pri avtomobilski cesti in zve-
deli več o vodnem bazenu, vodnjaku, cestni kanalizaciji itd. Nazadnje so izglasovali enotno plačevanje samoprispevka, za gospodarstvo 3000 dinarjev, s katerim bi gradili transformatorsko postajo. Pri-spevek bodo plačevali vsi davčni obvezanci in drugi prebivalci, ki še niso poravnali računov za gradnjo omenjene postaje. Transformatorska postaja je zli.oti važna zato, ker sedanja postaja v Krški vasi ne more zadostiti vsem potrebam po naseljih. Postaja z daljnovodom bo veljala 4 in pol milijona dinarjev. Pričakujejo, da bo pomagal tudi ObLO. S. M.
nižacije, da pa jih je treba še povečati. Lani so bila v vseh večjih krajih občine številna strokovna in poučna predavanja za člane. Izvesti pa so jih pomagali oficirji cerkljanskega garnizona. To pomeni, da bo treba tudi v prihodnje odmeriti precej časa izobraževanju rezervnega vojaškega kadra, zlasti pa organizirati predavanja s pestrejšo vsebino.
Mimo vsega, s čimer se lahko pohvalijo člani ZROP. naj omenimo še napredovanja rezervistov. Preteklo leto je bilo za višji čin predlaganih 69 ljudi, napredovalo pa je le 13 oficirjev in podoficirjev. Drugi bodo napredovali letos. Posebna odlikovanja so dobili trije člani. Nekai rezervnih oficirjev bo odlikovanih ob dnevu borca 4. julija.
Da bi občinski odbor ZROP dobil vsaj približno podobo o svojem članstvu, je med rezervisti izvedel anketo, v kateri je bilo treba odgovoriti na več vprašanj, ki zadevajo člana kot človeka sodobne družbe in njegov odnos do dela organizacije. Precej anketirancev je v odgovoru napisalo, da so šibkega zdravja, da se žele prekvalificirati in podobno. Mnoge reči se bodo potemtakem reševale skupaj z organizacijo ZB.
podjetja vsaj okvirno določene. Tudi vsi odnosi v kolektivu obrata se bodo reševali izven matičnega podjetja, kar še posebej velja za sprejem novih delovnih moči. o katerih bo sklepal kolektiv obrata sam.
Obrat ima svojo sindikalno podružnico, osnovno organizacijo ZK in organizacijo LMS. Vse so že imele letne konference, na katerih so se pogovorile zlasti o sodelovanju z ustreznim; organizacijami v matičnem podjetju v Novem mestu. Posebno pohvalno je sodelovanje mladine, ki izmenjuje obiske na svojih sestankih in se dogovarja o skupnih programih.
Kaže, da bomo o napredku in uspehih brežiškega obrata še lahko slišali. Obrat je že čez prvo oviro, volja kolektiva in pravilna organizacija dela, kakor tudi zelo dobri medsebojni odnosi pa so porok, da bo v Brežicah res zraslo močno središče kovinske industrije.
0 čem so rezoreulEeli rezemni olicirli
ki v več primerih podobno skrbi za svoje člane.
V razpravi je bilo tudi večkrat omenjeno, kakšen, naj bo lik rezervnega oficirja, ker ta ne sme biti pasiven in ob strani celotnemu družbenemu dogajanju, V organizacijo je treba še več novih članov, zlasti takih, od katerih lahko pričakujemo, da bodo ZROP jačali.
Lepi načrti fotoamaterjev
Pred nedavnim so člama Foto-kluba Brežice na občnem zboru - med drugimi jih je obiskal tudi predsednik ObLO LT tovariš Martin Zupančič — ugotovili, da je njihov klub dosegel že lepe uspehe na raznih razstavah. Ker doslej ni bilo večjih uspehov pri delu z mladino, so letos zastavili naloge bolj široko. S tečaji za prosvetne delavce, tečaji za inštruktorje, ki bodo učili fotografiranja pionirje, s posebno razstavo pionirske fotografije za dan mladosti, skratka, z vešče pripravljenim načrtom bodo fotografsko umetnost mladini prav gotovo približali ln uspeli. Klub bo letos poskrbel tudi za tesnejfo povezavo s sosednjimi klubi v občinah Sevnica in Vidcm-Krško, za občinski praznik Brežic pa kanijo prirediti veliko razstavo fotografij, v kateri bo sodelovalo preko 60 klubov iz vse države.       Male Blažcvič
BREŽIŠKE VEST I

Proizvajalci o treh problemih
Na   zadnji   seji zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Metlika so razpravljali o pravilnikih gospodarskih organizacij, o higiensko-tehnlč-ni in varstveni službi v gospodarskih organizacijah ter o predlogu glede ustanovitve sklada za kulturno-prosvetno dejavnost in telesno kulturo. 0 sestavljanju pravilnikov za delitev čistega dohodka ln Pravilnikih o delitvi osebnega dohodka gospodarskih organizacij so lani in letos ve-ljko razpravljali. Vse gospodarske organizacije,   ki so korale   pravilnike narediti, So jih pripravile in sprejele, čeprav nekatere s precejšnjo zamudo. Veliko pravilnikov je bilo na hitro sestavljenih, zato  so pomanjkljivi. Osnovna napaka nekaterih pravilnikov je v tem, da določajo premalo sredstev za sklade. Težko je zagovarjati Podjetje, ki da le 0.5 odstotka za sklade, a vse ostalo za osebne  prejemke.  Tak pri-""•er se je zgodil v šiviljskem Podjetju. Cisto razumljivo je, da tako podjetje nima perspektive, ker ne skrbi za osnovna sredstva. To   bo potrebno   popraviti.  Tudi pri nekaterih    drugih manjših P°djetjih se je zgodilo podobno, vendar ni takih razmerij med osebnimi dohodki m skladi, kakor  pri šiviljskem podjetju. Najboljše razmerje v korist skladov ima Pravilnik Splošnega trgovskega podjetja (74:26).
Zbor proizvajalcev je razpravljal o vsakem pravilniku m dal svoje pripombe, ki jih bodo gospodarske organizacije morale upoštevati. Najboljše pravilnike bodo dali * Pogled tistim, ki pravilnikov niso pravilno izdelali.
Nekatere gospodarske organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti HTV službi. Zaradi tega se dogajajo ne-
sreče pri delu in pride do obolenj. V »Beti«, kmetijski zadrugi, komunami upravi in Lesno predelovalnem podjetju bodo morali sprejeti pravilnike o HTV službi. Ce ljudi že zaposlujemo, jim je potrebno zagotoviti varnost pri delu. Zaradi nesreč je bilo zgubljenih veliko delovnih dni in s tem tudi veliko sredstev. Da bi se obvarovali nesreč in bi se delavci vedeli varovati, je bilo po podjetjih nekaj predavanj o
HTV službi. Toda to ni dovolj, ampak bi bilo treba stalno skrbeti za HTZ službo.
Zbor proizvajalcev je razpravljal tudi o predlogu za ustanovitev sklada za kulturno-prosvetno dejavnost in telesno kulturo. Prosvetna in telesnovzgojna društva ne morejo programirati svojega dela že v začetku leta in biti prepričana, da bi program uresničili, ker imajo zelo majhna sredstva. Zbor pro-
izvajalcev se je s predlogom strinjal in prepustil organom delavskega samoupravljanja, da odločijo, ali prispevajo določeni del ustvarjene vrednosti (n. pr. 0.03) odstotka od bruto produkta). Na tak način bi se zbralo v sklad čez milijon dinarjev ter bi se lahko kulturno-prosvetno in športno življenje razmahnilo in rešila pereča vprašanja na obeh področjih. Prav bi bilo, da bi delovni kolektivi akcijo podprli!
Tovariška skrb za invalide
Kako skrbi invalidska organizacija za svoje člane
ZAKAJ NI TEČAJA ZA VOZNIKE-AMATERJE?
Motornih vozil je tudi v naši občini vsak dan več. Število osebnih avtomobilov se bo kmalu povzpelo na 50, a motornih koles na 100. Vedno več je vozni-kov-amaterjev te ali one kategorije. Prejšnja leta je avto-moto odsek pri Ljudski tehniki vsako leto organiziral tečaje za voznike-amaterje, medtem ko letos ta sekcija spi in ne uvidi, da z naraščajočo motoriza-cijo naraščajo tudi potrebe po tečajih za voznike-ama-terje. Prav zaradi tega je potrebno pohvaliti pobudo sindikalne podružnice No-voteks H v Metliki, ki namerava za svoje člane s
METLIŠKI TEDNIK
pomočjo podjetja organizirati takšen tečaj.
Tudi občinski odbor Ljudske tehnike bi moral o tem razmisliti, zlasti sedaj, ko ne bo mogoče opravljati izpita za amaterje brez poprej opravljenega tečaja in ko so pristojnosti prenesene na občinske ljudsko odbore.
Zelja mnogih amaterjev, ki že imajo izpite, in drugih, ki jih še nameravajo opravljati, je, da bi bil tečaj kmalu.
J.
Pred nedavnim je bila občinska skupščina Zveze vojnih in vojaških invalidov. Pri tajniku novega občinskega odbora ZVVI tov. Juliju Nemaniču smo se pozanimali, kako je skupščina uspela in kako skrbi organizacija za svoje člane.
— V našo organizacijo je vključenih 334 članov; od tega je 89 osebnih invalidov NOV, 24 iz prve svetovne
Janko Stipanič, novi predsednik občinskega odbora ZVVI
vojne, 204 so družinski člani in 25 ostalih članov. Občinski odbor se zelo trudi.
da bi pomagal članom. Tako je bilo v lanskem letu na okrevanju ali klimatskem zdravljenju 19 osebnih invalidov in trije družinski člani. Seveda vssh, ki so potrebni, nismo mogli poslati na zdravljenje ali okrevanje, pomagali smo le v nujnih primerih. Za ostale nismo imeli sredstev.
Zadnja skupščina je zelo dobro usipela. O tem so se izrazili tudi delegati okrajnega in republiškega odbora, ker je organizacija v preteklem letu bila aktivna, čeprav ni mogla rešiti prav vseh vprašanj. Uspeh je tudi v tem, ker se je v lanskem letu zaposlilo 8 invalidov. Imamo še nekaj primerov, ki bi jih bi!o potrebno zaposliti, pa je zanje težko dobiti primerna mesta. Pet članov se pripravlja za prekvalifikacijo.
Lahko pričakujemo, da se bodo invalidske zadeve hitreje reševale, ker bo pri občinskem ljudskem odboru kmalu poseben referent za invalidske zadeve. Člani naše organizacije so to novost toplo pozdravili.
Na našem območju delujejo štiri krajevne crgani-
Pionirji so praznovali
V petek je pionirski odred na osnovni šoli v Metliki imel občni zbor. Dvorana kino podjetja je bila premajhna za tako številne člane. Kljub temu da ni bilo v zadnjem času izvoljenega štaba, je delo po krožkih potekalo v redu. Podanih je bilo nad petnajst poročil z različnih področij in obenem tudi načrti za bodoče delo. Za zaključek so si pionirji izvolili tudi štab, ki ga tvorijo: Zdravko Pavlovič, Jože Pahor, Marija Rus in Milica Tancik. Zelo razveseljivo je dejstvo, da so domala vsi pionirji vključeni v eno ali drugo sekcijo ali krožek.
Glas mladih literaiov
Izšla je druga številka »Prvih korakov«, glasila literarnega krožka na osnovni šoli v Metliki. Ta številka je posvečena tednu tiska.
zacije. Med najbolj aktivnimi je suhorska, kjer je celoten odbor zelo delaven. Tudi na Lokvici in v Gradcu so aktivni.
V novi občinski odbor ZVVI so bili izvoljeni: Janko Stipanič — predsednik. Julij Nemanič — tajnik. Jožica Novak — blagajn ič£r-ka. Ostali člani so: Janko Pavič, Anton Kralj, Anton Križan. Marija Radkovič, Anton Muc. Niko Obrado-vič. Ivanka Muc in Ivan Radoš.
Kakor je razvidno, organizacija ZVVI zelo skrbi za svoje člane in jim pomaga reševati njihove probleme.
Popoldanska  izmena  v  obratu  tovarne »NOVOTEKS«.
Gasilci v Rosalnicah
Nedavnega sestanka gasilcev v Rosalnicah, na katerem so pregledali svoje delo v preteklem obdobju, so se u-deležili skoraj vsi člani. V lanskem letu so z lastnimi sredstvi zgradili sušilni stolp v vrednosti 300.000 dinarjev Člani gasilskega društva sc opravili pri tej gradnji prekc 700 ur prostovoljnega dela. \ društvu deluje dokaj dobr; desetina, vendar še ni stro kovno na višini. Imeli sc več mokrih in suhih vaj. So delovali sc na sektorskin va jah v Slanini vasi in silosih kjer so dosegli tretje mesto Na njihovem področju 1 preteklem  obdobju nI Dil<
PORAVNALI SO SE
_ Prišla sta vsak zase. Niti pogledala se nista. 2e štirinajst dni je od takrat, ko sta se na dvorišču za hišo taočno sprla. Tudi klofute bi padale, da niso vmes drugi posegli. Danes sta bila poklicana pred poravnalni svet. m kaj je bilo vzrok njunega prepira? — Nič drugega Kakor kokoši! Človek si ne bi nikdar mislil, da morejo "iti kokoši vzrok takega prepira, sovraštva in jeze — pa se vsi domači so si bili vse te dni zaradi tega v laseh, sele pred poravnalnim svetom, potem ko sta si vse "očitala, pa še stare grehe, sta sprevidela, kako nespametna sta pravzaprav bila. Segla sta si v roke in oblju-> da bosta za naprej vse drugačna soseda. Take in podobne zgodbe se vrstijo vsak mesec pred Poravnalnim svetom občinskega ljudskega odbora v Metliki. Vsak mesec je približno pet do šest poskusov po-
vnav. Vzroki tožba so različni. Obrekovanja, žalitve, P Janost, klofute in podobno. Ce bi bili ljudje zmerni, vlan-ni in vsaJ mal° P0PustlJivi, jim ne bi bilo treba
agati tožb. S trohico razumevanja bi se največkrat lahko
rm pogovorili. Tako bi odpadli jeza, nepotrebna pota, lzguba easa in stroški.
so , ogo vlog dobi poravnalni svet od sodišča. Ljudje nee vložili tožbo, sodišče pa glede na vsebino storje-Por   de,'anJa UĐa> da Dj se zadeva mogla urediti že na
avnalnem svetu. V mnogih primerih to svetu uspe, Pon I6 ^>°l°vica vlog konča s poravnavo. Tako je danes IjJSPinorna jasno, da so poravnalni sveti državljanom
stni/ da je njihov obstoj potreben in da tudi ljudje
arni spoznavajo koristnost poravnalnih svetov. svetu62-6 ^e P°ravnati vloge, ki jih pošilja poravnalnemu dejan -Javno tožilstvo. Tu gre navadno za večja kazniva ormtH ' Za katera Je še uPati, da jih bo poravnal aU vsaj vsaj fPoravnalni svet. Tu ima navadno svet manj uspeha, kasnp-renutno' lanko Pa rečemo, da zaorje ledino za nesmi^i sodni Postopek, kajti ljudje običajno le spoznajo
Tak pravdanja. V glavnem so to odškodninske zadeve. i2 mag. Smo pred kratkim imeli takle primer: Nekdo je ne sfrcevalnosti porezal sosedu 165 trt. Kaj vsega ljudje ta Pa j6. v hiPm jezi! Skoda je znašala 82.000 dinarjev, kot rjr -e °-eJanje storil, je brez vsakega premoženja in takih sttkar ne more škode tako kmalu povrniti. Do dobro ires ne Di smelo priti! Ali ni bolje vse prej in rnaš^va™-5?!'' kakor pa postati suženJ trenutne jeze
°Pravl[a-Vnalni.sveti' kaže> so dobro sestavljeni. Vsi vestno zaseđan'Jt\SV0''0 d°lžnost- V večini primerov ne zavlačujejo
Razv k° da državljani kmalu pridejo na vrsto. občine v *e-^ivo pa ie deJstvo, da prebivalci metliške ravnalni 1 del niso nasnjeni k pravdanju, saj je po-PoravnavSVn v-dveh letih Prejel le 73 vlog za poskus pa PoravT i • tega ^ bil° 31 Poravnav, v 42 primerih tožilstvo o • SVet ni usPel- Sodišče je vložilo 36, javno je biln ia ln Prebivalci sami 28 vlog. Kazenskih zadev 5- civilnih pa 29. J. G.
nobenega požara, za kar se morajo zahvaliti preventivni službi, ki jo bodo še bolj razvijali in odstranjevali vzroke požarov.
Gasilsko društvo iz Rosal-nic je bilo ustanovljeno pred 40 leti. Sklenili so, da bodo ob tej obletnici dokončno u-redili gasilski dom, obenem pa bodo praznovali 20-letnlco množičnega odhoda v partizane in bodo na gasilskem domu vzidali spominsko ploščo z imeni padlih gasilcev (član tega gasilskega društva je bil pred vojno tudi narodni heroj Ilija Badovmac). Ravno tako bodo člani sodelovali pri postavitvi sporne-
S T 0 P - spoznavajte! . ..
Pod tcim naslovom je AMZ Slovenije izdala drobno knjižico s prometnimi predpisi in znaki, namenjeno pionirjem. Tu so vprašanja in odgovori iz naj-vsakdanjejših pravil vedenja in spoznavanja na cesti. Pionirji osnovne šole v Me-tlHki so sprejeli v program JPI, da jih bo čimveč delalo izpite iz teh predpisov, in tako bo vsak lahko tudi osvojil značko AMZJ II. Stopnje. Pridno so se pripravljali in uspeh ni izostal. Danes, ko so izpiti končani,
ponosno nosi 109 pionirjev in pionirk to značko. Bili so pridni pri delu. Res je, da marsičesa ne bodo potrebovali v svojem kraju, prav jim bo pa prišlo, ko bodo prišli v večje mesto. Pravila vedenja na cesti in spoznavanje predpisov jim bodo vedno koristila.
nika padlim borcem, ki so pokopani v Rosalnicah.
Društvo skrbi tudi za Kulturno-prosvetno delo, potrebno pa bo poživiti kulturno-prosvetno dejavnost, saj lmar jo zanjo pogoje (dvorana, o-der).
Tečaj civilne zaščite zaključen
Tečaj civilne zaščite, ki so je začel 28. januarja, je bil 17. marca zaključen. Obiskovalo ga je 39 tečajnikov in tečajnic. Vsi so uspešno opravili tečaj in dobili potrdilo o tem. Na tečaju so obravnavali prvo pomoč, naloge sanitetne službe in drugo. Predavali so v glavnem domači zdravstveni delavci.
Novo vodstvo v telesni kulturi
Odbor občinske zveze za telesno kulturo sestavljajo: dr. Albin Pečavar, Zvone Jerman, Zvonko Pavlovičj Jože Gnšič, Malči Puš, Mal-či Gregorič, Jože Sušterv Rudi Dim ml., Millan Ska-bar in Ivo Likavec.
Pregled kulturno prosvetne dejavnosti
Skoraj 400 Metličanov se je zbralo pretekli petek zvečer na ustni časopis, ld ga je s sodelovanjem krajevnih organizacij priredila podružnica Novinarskega društva Slovenije iz Novega mesta. Bilo je precej smeha in resnih pomenkov, fotografij in šal. Druge prireditve TEDNA TISKA bodo v tem in prihodnjem tednu
Tričlanska komisija Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije se je mudila dva dni v naši občini ta pregledala amatersko kulturno-prosvetno dejavnost. Ugotovila je, da je precej razgibana, čeprav   društva nimajo primernih prostorov   ta dovolj denarnih sredstev. Zelo je bila zadovoljna z ureditvijo in programom kluoa v Metliki. Čeprav je dobil občinski svet Svobod   in prosvetnih   društev v lanssem letu razmeroma majhno podporo, je bilo   za kukurno-prosvetne namene porabljenih veliko sredstev, ki gredo v milijone, saj je samo ureditev doma TVD Partizan v Metliki stala okrog milijon dinarjev, a za obnovo električne napeljave prosvetnega doma v Gradcu je bilo porabljenih čez 300.000 dinarjev. Pohvaliti je treba aktivnost prebivalcev pri pripravah za gradnjo prosvetnega doma na Suhorju in začeto
delo pri graditvi drašičkega gasilskega doma, v katerem bo tudi dvorana.
Na posvetovanju, ki je bilo ob zaključku dvodnevnega obiska komisije, je bil sprejet sklep, da bo občinski odbor Socialistične zveze na posebnem plenumu obravnaval kulturno-prosvetno problematiko.
Dimnikarji iz Ljubljane?
Zaradi nagle stanovanjske graditve, številnih novih industrijskih objektov in tudi zato, ker dimnikarska obrt zao-staja in -ni več kos vsem potrebam po dimnikarskih uslugah, nastajajo razne težave. Dimnikarsko podjetje iz Ljubljane je predlagalo, naj bi okoliše iz občine Novo mesto dodelili temu podjetju. Odborniki bodo danes na seji ta predlog bodisi osvojili, bodisi določili, naj prevzame dim. nikarsko službo v občini novo Komunalno podjetje.
Stev- 13~(627>~
DOLENJSKI LIST

NIKOLAJ VflSHJEVIČ GOGOU:       K(lko  Std  SC  SpHa !
Ivan Ivanovič in Ivan JSikiforovič
(zrcalo: trloglata prizma, na kateri so bili nalepljeni tiskani Izvodi zakona Petra Velikega o državnih uredbah in njihovem pomenu. Tako zrcalo je moralo biti na mizi v vsakem sodišču), okrog pa štirje hrastovi stoli z visokimi naslonili. Ob steni stoje z železom okovane omare t zajetnimi svežnji tožb. Na eni teh omar sije bleščeče pološčeni škorenj.
Sodišče Je začelo uradovati že zjutraj. Sodnik, precej rejen možak, morda za spoznanje manj trebušast kakor Ivan Nikiforovlč, v zamaščenem plašču, z zadovoljnim obrazom, s pipo v ustih in skodelico čaja pred seboj, se Jo pogovarjal s svojim pomočnikom. Sodnik je imel usta tik pod nosom, zato je vrhnjo ustnico lahko vihal po mili volji. Ta ustnica mu je bila tudi za tobačnico — nosu namenjen njuhanec je navadno potrosil kar po nji. Sodnik se je torej pogovarjal s svojim pomočnikom. Ob strani Je bosonogo dekle držalo pladenj s skodelicami.
Na drugem koncu mize je tajnik bral pravdoreke, ali s tako enoličnim In zaspanim glasom, da bi zadremal celo obtoženec, če bi ga poslušal. Sodnik bi po vsej verjetnosti eaklhkal prvi, pa se je zamotil z zanimivim pogovorom.
»Prav prizadevno sem skušal zvedeti, zakaj tako lepo pojo,* Je rekel In srknil čaj iz ohlajene skodelice. »Imel sem krasnega drozga, dve leti bo tega. Pa glej ga spaka! Na vsem lepem se mu je glas skazil. Pel je, da se bog usmilil In čedalje huje — grkal je, vreščal. Za nobeno rabo večl In samo zastran piškave malenkosti! Veste, od česa to pride? Pod grlom mu zraste bunkica, manjša od graha. Le z iglo Jo je treba prebosti. To me je naučil Zahar Prokofjevič in če vam je po volji, povem, kdaj je to bilo. Prišel sem k njemu...«
»Ali ukazujete, da berem še ostalo, Demjan Demjano-vič?« se je oglasil tajnik, ki je že pred nekaj minutami nehal brati.
»O, ali ste že končali? Tako urno, pomislite! Jaz pa sploh nisem slišal. Kje pa imate? Dajte mi v podpis! Je še kaj?«
»Zađeva kozaka Botkina o ukradeni kravi.«
»Dobro, berite! No, prišel sem k njemu... Saj vam lahko nadrobno povem, s čim me je postregel. Pri žganju sem dobil suhega jesetra, imenitno posušen, vam povem! To ni bil naš domači jeseter,« sodnik je tlesknil z jezikom, se nasmehnil in potegnil v nos njuhanca z vrhnje ustnice,« s kakršnim nam postreže naša mirgoroška špecerija. Sla-nika nisem jedel, saj veste, da me po njem peče zgaga. Kaviar sem pa pokusil, prekrasen kaviar, kar je res, je res! Zatem sem pil breskovo žganje s tavžentrožami. Ponudili so mi tudi žafranovca, ali žafranovca ne pijem, kakor veste. Dobro servirano, ne? Najprej razdražijo apetit, kakor se pravi, potem pa pika... O! Ali prav vidim, ali dobro slišim? .. .« je nenadoma vzkliknil sodnik, ko je zagledal na pragu Ivana Ivanoviča.
»Dobro jutro! Bog vam daj zdravja!« je dejal Ivan Ivanovič in se priklonil na vse strani tako prijazno, kakor je znal samo on. Sveta nebesa, kako je s svojim vedenjem človeka očaral! Take olike sploh še nikjer nisem videl. On se je pa tudi dobro zavedal svojega dostojanstva ln je splošno spoštovanje, ki ga je užival, imel za povsem naravno. Sodnik sam je Ivanu Ivanoviču ponudil stol in nos mu je z vrhnje ustnice pobral ves njuhanec, kar je bilo zmeraj znamenje, da je sodnik posebno dobre volje.
»S čim vam smem postreči, Ivan Ivanovič?« je vprašal. »Morebiti izvolite skodelico čaja?«
»Res lepo zahvalim, ni treba,« je odgovoril Ivan Ivanovič, se poklonil in usedel.
»Oh, samo eno skodelico, prosim vas!« je ponovil sodnik.
»Res ne, hvala! Vesel pa sem gostoljubnega sprejema!« je odgovoril Ivan Ivanovič, se poklonil in usedel.
»Samo skodelico!« je ponovil sodnik.
»Ne! Ne delajte si skrbi, Demjan Demjanovič!« Ivan Ivanovič se je spet poklonil in usedel.
»Skodelčico?«
»No pa skodelčico, če že moram!« je odnehal Ivan Ivanovič in stegnil roko k pladnju.
O, tri sto zlomkov! Kako more človek sploh biti tako dostojanstven?!
»Veste, Demjan Demjanovič,« je rekel Ivan Ivanovič in srknil zadnji požirek, »prišel sem v jako nujni zadevi: vlagam tožbo!« Postavil je skodelico na mizo in vzel iz žepa popisan in kolkovan list. »Tožbo proti svojemu sovražniku, zakletemu sovražniku.«
»Kateremu sovražniku?«
»Ivanu Nikiforoviču Dovgočhunu.«
Pri teh besedah bi sodnika skoraj zadela kap.
»Kaj ste rekli?« je vprašal in plosknil z rokami. »Ivan Ivanovič, ali ste res vi ali niste?«
»Sem, kakor izvolite videti.«
»O, bog in vsi svetniki božji! Da ste vi, Ivan Ivanovič, postali sovražnik Ivana Nikiforoviča? So vaša usta, ki to pravijo? Ponovite še enkrat! Zlomka, da ni kdo skrit za vašim hrbtom pa govori namesto vas? ...«
»Zakaj se vam zdi tako neverjetno? Videti ga ne morem, smrtno me je razžalil, oskrunil mojo čast.«
»Presveta Trojica! Kako bom o tem prepričal svojo mamko? Uboga starka mi pravi vselej, kadar se zravsava s sestro: ,Otročička, gledata se kot pes in mačka. Zakaj si ne vzameta za zgled Ivana Ivanoviča in Ivana Nikiforoviča — to sta tovariša, prava tovariša! To sta prijatelja! To sta vrla moža!' Na, zdaj pa imaš prijatelja!
BEOGRAD
pogled na Terazije
AKCIJA PROTI CIGARETAM
Te dni jte devet zdravnikov '»ritanskega kraljevskega zdravniškega kolegija izdalo brošuro o nevarnosti kajenja. Skoraj ob istem času so danski zdravniki zahtevali od danske vlade, naj sprejme ukrepe proti pljučnemu raku.
Danski zdravniki trdijo, da se nabere v pljučih človeka, ki pokadi vsak dan štirideset cigaret, toliko katrana, da bi napolnil čajno skodelico. Kakor njihovi britanski kolegi, zahtevajo zvišanje davka na cigarete in znižanje davka na cigare in tobak za pipe.
V Angliji so v zadnjih dneh opazili zmanjšanje predaje cigaret. Britanski zdravniki so namreč v svojem poročilu trdili, da nikotin napada srce, ledvice in živce.
BjPgrad dobi novo moderno letališče
VSgMuVji0nko na novem beograjskem letališču vzletelo In pristalo 45 letal — Poslej bodo tudi V      n*i*!u0 Dristaia,a največja letala v vsakem vremenu — Novi načrti JAT: nakup 3 najsodob-ie|sih reakcijskih letal »Caravelle« — Od Zagreba do Beograda: samo pol ure!
GLAS, KI JE OSVAJAL SVE7
POŽRTVOVALNI VAŠČANI
»Moja prijateljica Maja Btrozzi, Hrvatica, danes nemara najlepši sopran na obeh Zemljinih poloblah ...«
To Je napisal največji nem-Kd, fte ne sploh evropski pisatelj 19. stoletja, Thomas Mann t svojem romanu »Doktor Faustuš«. Pri tem moramo poudariti, da je imel Mann nenavaden smisel za glasbo in Izredno znanje s tega področja.
Majo Strozzi, na katero se nanašajo Mannove besede, so 1. marca letos zagrebli v Opatiji. Z njo Je umrla slavna pevka, prvakinja zagreb-Ike opere in ena največjih jugoslovanskih umetnic. Desetletja je pela v Zagrebu malone ves lirski in kolora-turnl sopranski repertoar ln v svojih stvaritvah opernih
Dopisujte v vaše komunsko glasilo!
likov dala »najgloblje duševno bolečino v najsvetlejši kreaciji življenja lh pesmi«, kot je zapisal o njej veliki hrvatski pisatelj in dramatik Vojnovič.
Enak uspeh in slavo kot na opernem odru Je Maja Strozzi dosegla tudi na koncertnem področju. Tu si je pridobila nevenljivih zaslug za posredovanje jugoslovanskih vokalnih stvaritev tujemu svetu. Na številnih gostovanjih po raznih evropskih prestolnicah je pela pesmi Konjoviča, Dobronji-ća, Sirole, Gotovca, Papan-dopulosa ln drugih. Doma je posredovala glasnike moderne glasbe — Stravinskega, Debussvja. Ti njeni koncerti so bili prava senzacija za glasbeni Zagreb.
Maja Strozzi je bila rojena 1882 v Zagrebu. Po glasbenih študijah doma in na Dunaju Je bila nekaj časa angažira-
na v tujini, že 1910 pa je prišla v zagrebško opero in ji ostala zvesta vse do upokojitve 1937. Pa tudi še potem se je živahno udeleževala v našem glasbenem življenju. Zadnjič je zapela pred desetimi leti, ob svoji 70-letniei.
Vas Gornja Kozica v okraju Prijedor je bila do nedavna med najbolj zaostalimi v tem kraju, brez šole, brez vode. Mimo tega je od glavne ceste oddaljena nad 20 kilometrov. Po vodo so hodili štiri ure daleč!
Kožicami so  dolgo raz-
pravljali, kako bi rešili svoje težave. Pomoči od drugod ni bilo, zato so rekli, da bodo sam,! pljunili v roke. Začeli so graditi šolo. Brez materiala, brez zadostnih denarnih sredstev. Toda — volja je moč! Vztrajni ln trmasti Kozi-čani niso odnehali — ne-
davno so slovesno odprli novo šolo.
Sedaj je prišla na vrsto voda. Morali so kopati izredno globoko, da so prišli do »mokrote«. Za betonsko oblogo vodnjaka so va-ščani 12 noči nepretrgoma donašali vodo s konji, samo da bi se graditev vodnjaka ne zavlekla. Vode Imajo že za vse dovolj in na prije-dorskel okraju postavljajo Gornje Kozice drugim za zgled.
Kozlčanl pa so že tretjič »pljunili v roke« — gradijo cesto, ki bo povezala njihovo vas z glavno cesto. »Do konca leta bo končana, če se vse na glavo postavi,« pravijo Kozičani.
Da ne bo nesporazumov in spraševanj: slika ni stara! Posneli smo jo v nedeljo zjutraj ob 8.35 na novomeškem Glavnem trgu! Torej, 25. marca letos! »Vremensko napoved imate pa dobro!« pravijo te dni številni naši bralci in prijatelji. Upajmo, da bo pomlad prej ili slej pa le prišla, saj je delo na poljih in v vinogradih že povsod močno zaostalo!
Vrtine proti osrčju Zemlje
Na ozemlju Sovjetske zveze bodo izkopali pet navpičnih rovov, ki bodo globoki od 10 do 15 tisoč metrov. S temi rovi imajo znanstveniki več namenov: iskanje nafte, proučevanje granitnih in ba-zaltnih slojev, poreklo bakra. Na Kurilskih otokih, kjer je Zemljina skorja najtanjša, bodo dobili prve vzorce neke doslej neznane rudnine. Znanstveniki sodijo, da bodo lahko kmalu začeli s še bolj drznimi raziskavami, saj sodobna tehnična sredstva omogočajo izvrtati tudi nad 20.000 metrov globoke rove.
ftlo s prvvirru potnic 'pito z zemunskega )«> Ob 11. uri i" 2^ le^.e srečno pristalo v
V%} uradna beležka ,\fcniarja .,. „
rATia dne so potnica jVtala v Pančevu. ie'vSancoska družba 1« bi bilo osredke VPjB&a leiali&če bb-)Witad\i. Tako je nasta-ie ^sko letališče. Zgra-10\Wekno zgradbo 6 $\ Ki še danes sspre-s^Iotinke na zernun-je^abšcu. Za tiste čase je. drijena. BetonsKe-ji^Všca takrat ni bilo. iKpo imela z zemi^ i^gralsko zvezo vn fPj sedem sedežev, v^i so leteli sprva do V kasneje do £«na-P*$<i so potovali sarno j»- Južbeno in seve taki, dovolj denarja, Rovanje z avionom l^S tistih časih veli*
^M», da \z vaSe «ovo\\ c\ankov
1J odločile \n na-
P3 fco kor\s\tt vsem
Tako je bilo vse do osvoboditve. Ob začetku 1945 je bilo zemumsko letališče popolnoma onesposobljeno. Pa vendar je že v februarju 1945 spet pristalo prvo letalo — zaplenjeni »Junkers 52« je pripeljal Iz Titograda skupino 60 otrok ...
Promet se modernizira. Tehnika je rodila nova letala, na letališčih so urejene sodobne naprave...
Sto tisoče potnikov je šlo skozi zemunsko letališče in vendar bo prvega aprila letos letališče izpod Bežanij-ske Kose, ki je polnih 34 let pošteno služilo Beogradu, čeravno ni nikoli nosilo njegovega imena, pričelo toniti v pozabo. Počasi bo izuirnrlo. Na njegovem gro-Ibu bodo namesto gladiol vznikle stolpnice, njegova betonska steza pa bo po urbanističnem načrtu ena glavnih ulic Novega Beograda. Da, Novi Beograd hoče širino! Izgnal je doslu-ženega tovariša ...
Pa vendar, samo 16 km dalje, v Surčinu, bo staro letališče dobilo novo prebivališče, prerojeno v super modernem ambientu bo spet zaživelo, vendar tokrat kot — beograjsko letališče.
Novo letališče — odprli ga bodo 1. aprila — bo najmodernejše m bo po zmogljivosti preseglo vse ostale v
65. Divja gonja pa je šla dalje čez drn in strn, brez počitka! Oba volka sta hitela proti vedno višjim predelom, da bi tam med skalami našla zatočišče. Toda s tem sta prispela zopet na snežna tla, kjer so bili sledovi lepo vidni in je bilo zato zasledovanje mnogo lažje. Zato sta oba volka ponovno uporabila staro zvijačo in se ločila. Psi so seveda zopet planili za sledjo malega volka — toda tukaj so lovci sledove lahko dobro razločevali, ln tako so morali psi proti svoji volji za Volkodlakom. Cez kakšne dobre četrt ure gonje so ga zopet zagledali pred seboj.
66. »Ura, stari Volkodlak!« so zavpiti lovci in znova pognali konje. Sedaj je bilo zasledovanje že mnogo lažje in celo konji, čeprav strašno utrujeni, so bolj pohiteli. Psi so glasneje lajali in hiteli za Volkodlakom, ker se je tudi njih kljub strahu pred njegovimi silnimi čeljustmi prijemala vedno bolj lovska strast. Le preganjani volk sc ni oglasil. Vztrajno jc hitel z dolgimi koraki, po katerih pa se je že videlo, da je utrujen. Vedel je, da je njegova edina rešitev, če pred lovci doseže vrhove in se lahko skrije med skale.
67. S sklonjeno glavo je tekel v ravni črti po snegu, jezik mu je visel daleč iz gobca in močne, mišičaste noge ga niso več tako ubogale, kot bi morale. Moral je biti res utrujen, kajti kljub temu da so bili lovci le še kakšnih tri sto metrov za njim, ni mogel pospešiti koraka. Lovci so že potegnili orožje, kajti prav nič več jim ni bilo do igračkanja. Čimprej je treba pokončati nevarno zverino. Toda tisti hip jc Volkodlaka zmanjkalo. Izginil je v bližnjem kanjonu.
68. »V katero smer jc ***** sedaj lovci. Ce je ri>ex»>. j/1«« na s'f!' bi lahko kmalu prišel v &°><J* Hk0 ^snc»» hribu, če se je pa oUnf pl'** loVci ra,,preJ našel dokaj varno C*""-Nekaj jih je odšlo P" Q" «oblj0 £. ?a navzdol, ker so upali, d» g V. ki so šli navzgor, je ^ ,f i » a0l 0 so prišli čez kanjon, tod« ^ *aman iskali v snegu njegovo
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
je prvo, ne pa edino darilo v velikem nagradnem žrebanju, ki je pripravljeno za vse naše naročnike. Pogoj za udeležbo: PORAVNANA POLLETNA NAROČNINA, ki jo te dni pobirajo pismonoše pri vseh naročnikih v Sloveniji.
Nova darila:
Trgovsko podjetje — SLOGA   iz   Sevnice je
prispevalo par ženskih čevljev;
Šiviljsko podjetje iz Metlike: ženski predpasnik.
99 praktičnih in lepih daril bo razveselilo razen TELEVIZIJSKEGA SPREJEMNIKA srečne izžrebance! Uvrstite se tudi vi v letošnje žrebanje! Brezplačna vstopnica: PORAVNANA POLLETNA NAROČNINA za Dolenjski list!
•
9
8
9
9 9
9 9
9
9 9 9 9
O 9
• ®
3 9
9
® ■ •
9
9
domovini. Na njem bodo lahko pristajala tudi najtežja letala, ki lete na mednarodnih in celo medcelinskih progah.
Pred nedavnim se je na betonsko vzletišče novega letališča po signalih iz 10-nadsitropnega komandnega stolpa spustilo prvo letailo. To je bilo eksperimentalno letalo neke švicarske družbe, ki je preizkusilo natančnost na komandnem stolpu nameščenih naprav. Uspeh je bil zavidljiv: vse elektronske naprave za kontrolo letenja in slepo pristajanje so brezhibno delovale!
Betonsko vzletišče novega letališča je dolgo 3 km. Novo letališče ima najsodobnejše elektronske naprave in sodi med najmodernejše v Evropi. Na njem bo lahko vsako uro vzletelo 5n pristalo 45 letal. Ponoči bo 3 kilometre dolgo stezo osvetljevalo tisoč reflektorjev, medtem ko bodo ob meglenem vremenu posebne naprave za slepo pristajanje pripeljale letala do pristajalne steze. Podobne naprave bodo v kratkem postavili tudi na letališčih v Ljubljani, Zagrebu in Skopju. Za beograjsko velja omeniti še to, da je betonsko vzletišče grajeno pod takim kotom, da znani panonski veter »•kosava*1 ne bo niti najmanj oviral zračnega prometa. Pozneje bodo tu zgradili še dve betonski stezi.
Novo letališče v Surčinu pri Beogradu bo povečalo tudi delež naše domovine v mednarodnem zračnem prometu. Postalo bo namreč tranzitno letališče za vse letalske linije, ki zbližujejo severno Evropo s Sredozemljem in mesti Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Nje-
gov značaj je toliko pomembnejši, ker bo s svojimi napravami omogočilo startanje in pristajanje letal tudi v najslabšem vrememu.
Novo letališče in njegove zmogljivosti bodo omogočile Jugoslovanskemu aerotransportu (JAT) nabavo reakcijskih potniških letal tipa »Caravelle«, ki jih doslej pri nas zaradi malega zemunskega letališča ni bilo moč uporabljati. JAT je v ta namen že sklenil pogodbo s francosko letalsko tovarno »Sud Aviation« za dobavo treh modemih reakcijskih letal »Caravelle«.
Letalski promet namreč pri nas vsako leto naraste za okoli 25 odstotkov. Samo lani so letala JAT prepeljala četrt milijona potnikov in opravila 6 milijonov kilometrov zračnih poti.
Nova letala bodo lahko sprejela 80 potnikov, potovala s hitrostjo 800 km na uro in imela doseg okrog 2500 km. Premoč novih letal je izredno velika, saj so več kot še enkrat hitrejša od sedanjih. Z letali te vrste potniki radi potujejo. Reakcijska motorja sta namreč pomaknjena na zadnji del trupa, zato v prostoru za potnike skoro ni nevšeč-nega trušča \n zoprnih vibracij.
Tako se bo naš zračni potniški promet z modernizacijo letališč in nabavo modernih reakcijskih letal v prihodnjih letih še močno razširil. Pred durmi je čas, ko bomo lahko tudi po naši domovini potovali reakcijsko: za pot od Zagreba do Beograda bomo porabili le dobre pol ure! Potovanje z letalom poslej ne bo več pomenilo samo »luksuz« in hrabrost...
Rihard Soper
Beograd pred 300 leti
Leta 1660 je obiskal Beograd slavni svetovni popotnik in potopisec, sultanov kronist Evlija Čelebija. Ostal je v mestu mesec dni in v eni od svojih devetih knjig »Potopisov« takole opisal Beograd:
» ... To je utrjeno mesto na sotočju Donave in Save. Učvršćeno je v obzidju kakor dragulj v prstanu. Ljudje so rdečelični in slovijo po lepoti, tako moški kot ženske. Nosijo obleke iz rdečega in belega sukna. V pristanišču je veliko ladij, ki jim Srbi pravijo barke. Z   njimi   dovažajo toliko
blaga, da ni kraja ne konca ...
Pozimi, ko Donavo pokrije debel led, ni treba plačevati ne trošarine ne tržnine. To vsi izkoristijo pa pripeljejo polne vozove raznega blaga in vse trguje, raja in gospoda, in se bogati. V tem času Beograjčani prirejajo gostije in obiskujejo drug drugega.
Beograjska dekleta, te svetle zvezde, so jako ne-pristopne in vsaka je kot nedotaknjeno biserno zrno in nerazcveteni popek.
V tem mestu' je polno lepih vrtov. To so pravi rožni in rajski vrtovi...«
Neki dopoldan mi pošlje dr. Mengele dve ženski trupli iz bolniške barake BII v obdukcijo. Kot navadno vzamem v roke najprej poročilo o bolezni in način zdravljenja. V rubriki »Diagnoza« je zapisano »trebušni tifus«, v rubriki »Vzrok smrti« pa »slabost srca«. Obe opombi sta opremljeni z vprašajem.
Moj sklep je trden: dr. Mengele ne prejme od mene diagnoze »trebušni legar« za trupli, sicer bo spet padlo nekaj sto žensk kot žrtev — to pot moje diagnoze.
Na srečo je opis bolezenskega razvoja obeh žensk zelo pomanjkljiv, diagnoza pa, kot rečeno, opremljena z vprašajem.
Mengele si torej ni gotov svoje diagnoze. Zato bo izvid obdukcije zanj merodajen, ali naj zaplini stanovalke vse barake ali ne.
Pri obdukciji sem našel v obeh primerih na tenkem črevesu uljesa, kot nastanejo pri trebušnem tifusu v tretjem tednu obolenja, razen tega oteklo vranico. Gre tedaj v resnici za trebušni legar.
Kot navadno se dr. Mengele pojavi okrog petih. Izredno dobre volje je. Radoveden takoj povpraša po izidu obdukcije. Trupli ležita odprti na mizi. Debelo črevo, tenko črevo in vranica leže oprani v skodelici.
Moja diagnoza: vnetje tenkega Črevesa z obširnimi uljesi. Mengeleju predavam o uljesih, ki nastanejo v tretjem tednu obolenja za tifusom, ter jih primerjam s tistimi, ki nastanejo pri vnetjih. Opozarjam, da je otekanje vranice možno tudi pri hudih črevesnih vnetjih. Drzno trdim, da v teh dveh primerih ne gre za abdominalen tifus, temveč le za hudo črevesno vnetje, nastalo verjetno zaradi zastrupitve z mesom.
Mengele je rasni biolog in ne zdravnik z izkušnjami v patologiji. Zato ni težko prepričati ga o pravilnosti moje diagnoze. Razočaranje ga hudo razburi. Izrazi se, da naj bi zdravnice, ki postavljajo tako napačne diagnoze, raje nosile kamenje v taborišču. Nato vzame oba protokola in napiše na rob, kolikor mu morem videti prek rame: »še enkrat govoriti z zdravnicami.« To sc pravi, da bo lo zdravnice odgovarjale za svojo diagnozo.
Hudo mi je, da sem spravil kolegice, ki so popolnoma nedolžne, v tako mučen položaj. Saj so postavile pravilno diagnozo. Toda na kako »široki bazi« bi zatiral dr. Mengele epidemično bolezen trebušnega tifusa, če bi mu priznal, da je diagnoza pravilna?
Naslednjega dne mi sporoče pomirljivo vest, da je dr. Mengele zdravnice sicer res ozmerjal, drugega pa se ni zgodilo nič.
Z dr. Mengelejevim razburjenjem, da zaradi napačne diagnoze niso mogli ohraniti pri življenju dveh bolnic, se ukvarjam še dolgo. Nerazumljiv mi je cinizem pri zdravniku, ki brez pomislekov pomori dnevno na tisoče zdravih ljudi.
Kmalu nato prejmem od dr. Mengeleja povelje, naj ga takoj obiščem v pisarni F. Skoro si oddahnem, kajti to povelje me za nekaj ur reši morečega vzdušja krematorija. In sveži zrak mi bo po smradu v secirni dvorani in v kre-matorijih prav gotovo dobro del.
Razen tega se veselim pogovora s kolegi v taborišču F, ki so me ob mojem prihodu ljubeznivo sprejeli. Hitro napolnim še svoje žepe z zdravili in zapustim območje krema-torijev. Esesovska straža si zapiše mojo številko.
Počasi korakam proti taborišču F ob žični ograji taborišča žensk. Do golega ostrižene ženske v raztrganih oblekah so začuda podobne druga drugi. Strahotna slika. V duhu gledam pred seboj svojo ženo, svojo štirinajstletno hčerko, z njenimi bujnimi kodri, v obleki, ki je tako pazila nanjo in ki si jo je izbrala s toliko ljubeznijo. Pretekli so trije meseci, odkar smo se ločili ob Judovski rampi. Kaj se je medtem zgodilo z njima? Trije meseci so v koncentracijskem taborišču neskončno dolga doba. Kljub temu sem trdno prepričan, da sta še tu. Kje? Za katero teh žičnih ograj? To je nerešljivo vprašanje! Do obzorja nič drugega kot bodeča žica, betonski bloki, svarilne table. Ali je sploh še kaj dragega na svetu ali pa jc postal ves svet eno samo taborišče?
Prišel sem do vrat taborišča F. Ob vhodu v sobo voditelja bloka opravljata službo esesovski UntcrscharfUhrer in neki esesovec. Stopim pred malo lino stražnice, potisnem rokav nazaj in javim po predpisu: »Moja vtetovirana številka je A-8450.« Pri tem se zablišči moja ročna ura. Nošnja ročne ure je v KZ hud greh. Jaz sem imel od dr. Mengeleja posebno dovoljenje, da smem nositi uro, ker sem jo potreboval pri svojem poslu.
Unterscharfiihrer plane ves divji iz stražarnice ter zatuli nad menoj: »Kaj imate iskati v taborišču F in kako si drznete nositi zapestno ure?«
Trije meseci taborišča so dobra šola za občevanje z esesovci, zato dobro vem, kako se taki stvari streže.
Ne da bi se ganil, stojim pred njim, mu pogledam v oči in mirno odgovorim: »Ničesar nc iščem tu. Prihajam na povelje dr. Mengeleja; govoriti hoče z menoj. Ce pa ne morem noter, se vrnem v krematorij in mu to telefonično sporočim.«
Ime Mengele ustvarja čudeže. Vse trepeta pred njim. Esesovec je, kot bi trenil, krotak kot jagnje. Ljubeznivo me vpraša, koliko časa nameravam prebiti v taborišču F, ker mora to zapisati. Pogledam na zapestno uro, ki je esesovec sploh ne vidi več, ter rečem: »Zdaj je deset, do dveh popoldne bom opravil.« Potem potegnem iz žepa zavojček cigaret in mu jih nekaj dam. Z veseljem jih vzame in mc kar prijazno odslovi.
Zdaj moram najprej k Mengeleju. V predsobi počakam, dokler me ne odvedo v lepo urejeno delovno sobo. Vse stene so pokrite s tabelami, ki kažejo stanje v koncentracijskem taborišču Auschwitz v raznih obdobjih. Na steni visi v lepem okviru velika slika Himmlerja.

Ljudski odbor bo danes razpravljal
Prelistali smo obširno gradivo, o katerem razpravljajo odborniki obeh zborov ljudskega odbora Novo mesto na današnji seji. Brez dvoma bo seja zelo pomembna, odločanje pa bo odbornikom, kot sodimo, močno olajšalo dejstvo, da so nekatere točke dnevnega reda, predvsem tiste, ki prizadenejo občane neposredno, slednji že pretresli na nedavnih zborih volivcev. Dnevni red je obsežen — kar 16 točk vsebuje — zato se bomo lotili le najpo-mebnejših in jih na kratko opisali.
Komuna je v zadnjem razdobju pridobila precej pristojnosti; mnogo se govori o tem, da je pristojnosti več kot sredstev. Občinski proračun bo nekaj prepotrebnih sredstev pridobil z novim odlokom o občinski taksi in občinskem prometnem davku. Predlog obojega so volivci na zborih v marcu že osvojili. Od alkoholnih pijač bomo odslej v gostinstvu in v trgovini plačevali 20 odst. občinski dopolnilni prometni davek, pri nakupu ostalih predmetov v trgovini pa C odstotkov občinski dopolnilni prometni davek. Izjema so osebni avtomobili, kjer je ta davek 3 odst. Najvišja dovoljena stopnja občinskega prometnega davka v maloprodaji je 8 odst., vendar se je ljudski odbor v predlogu odloka odločil za 6 odst., da ne bi porušili ravnotežja s sosednjimi področji.
Drugi odlok bo povečal stopnjo dosedanjega dopolnilnega proračunskega prispevka od 5 na 15 odst., povišanje pa bo uporabljeno za šolstvo.
Novost predstavlja uvedba občinskega prometnega davka na naročnino za telefonske naprave. Sredstva te nove dajatve bomo uporabljali za razvijanje sodobne telefonije, saj so telefonske naprave že močno zastarele in daleč za razvojem na ostalih področjih komune.
Z nedavno reorganizacijo Cestne službe so prevzele komune pristojnosti za financi-
ranje, vzdrževanje, gradnje in popravila občinskih cest. S predlaganim odlokom bo ustanovljen občinski cestni sklad, s katerim bo novomeška občina opravljala o-menjene naloge v cestni službi. V sklad se stekajo sredstva po zakonitih predpisih, posebej določeni namenski dohodki (kot n. pr. prispevek podjetij, zavodov in ustanov) in dotacija iz občinskega proačuna.
Razen ostalega bodo odborniki danes sprejeli še dva odloka. Prvi ureja položajno plače uslužbencev in posebne dodatke za tehnično osebje in pomožne uslužbence u-pravnih organov ljudskega odbora, drugi pa dopoljnjuje odlok o sistemizaciji delovnih mest z določili o predpisani praktični izobrazbi za sistemizirana delovna mesta.
Ljudski odbor bo danes razen tega pretresel še vrsto gospodarsko-upravnih in premoženjskih zadev ter dal soglasnost za več poroštvenih izjav.
Prostori onkološkega oddelka v novem prizidku novomeške bolnišnice so izredno praktični; v lepo opremljenih sobah so samo po 3 postelje, v ambulantah nove stavbe pa bodo poslej tudi ginekološki, kirurški in nevrološki pregledi. Nemogoče dosedanje razmere glede stiske s prostori na kirurškem in ginekološko-porodniškem oddelku bodo zdaj vsaj delno omiljene
Avtomatizacija šentjernejskih UPOROV
Na občnem zboru sindikalen podružnice šentjemejskega obrata »Iskre« so diskutanti 18. marca govorili največ o napredku obrata in njegovi perspektivi. Letos bodo porabili 28 milijonov dinarjev za avtomatizacijo proizvodnje u-porov. Da ne bi odpustili delavcev, kar bi bilo za kolektiv težak udarec, bodo pripravili vse potrebno in prešli na montažo potenciometrov, pri čemer avtomatizacija ni možna. Vse zaposlene žene oziroma matere so se zavzele za to, da bi bil v Šentjerneju
otroški vrtec, v katerem bi puščale otroke vsaj od šestih zjutraj do dveh popoldne. Občni zbor je sklenil, da je treba vprašanje rešiti v enem mesecu. Razprava se je zadržala tudi pri tarifnem pravilniku, odnosih v podjetju, delu organizacij v obratu itd.
Direktor tovarne za elektro zveze tov. Deržič je kolektivu pojasnil razvoj celotnega »Iskrinega« kombinata in spregovoril o vlogi, ki jo ima pri tem šentjernejski obrat. Tajnik ObSS tov. Zupančič pa je poudaril, da je treba v de-
lavske svete na bližnjih volitvah izvoliti predvsem take ljudi, ki najbolj poznajo podjetje. Važno pa je, je nadalje dejal, da podjetje Izboljša pravilnik o delitvi čistega do-
' hodka in osebnih dohodkov. Na koncu je bil izvoljen nov 15-članski odbor podružnice in izbrani trije delegati za občni zbor ObSS.
K. T.
NOVOMEŠKA KOMUNA
Za nakup stanovanj veliko zanimanje
Poročali smo že, da namerava sklad za gradnjo stanovanjskih hiš v Novem mestu graditi stanovanja za prodajo. S tem bi rešili problem manjših interesentov, ki imajo sredstva za gradnjo enega ali dveh stanovanj. Zamisel o 20-stano-vanjskih stolpičih, ki bi jih sklad zgradil in nato stanovanja prodal organizacijam — interesentom, je zbudila živahno zanimanje. V 14 dneh, ko so bili razgrnjeni načrti novih stanovanj, in v roku za sklepanje pogodb se je prijavilo ponudnikov za dva stolpiča! Videti pa je, da je ponudnikov še vedno dovolj. V jeseni bosta torej prav gotovo vseljiva dva stolpiča, v vsakem pa bo 20 stanovanj, ki jih bo zgradil in odprodal sklad za zidanje stanovanjskih hiš. ^
Samostojni zavod za izmero in kataster zemljišč
Z odločbo ljudskega odbora, ki jo bodo sprejeli odborniki ObLO Novo mesto na današnji seji, bo zavod za izmero in kataster zemljišč izločen iz javne uprave in bo vnaprej posloval kot samostojen zavod. V novi obliki bo zavod svoje delo opravljal laže kot doslej.
Šmarješki drobiž
Proračun občine in stališče sindikatov
in okolice pa so se 11 dan zbrale v zdravilišču, kjer so ob zakuski poslušale program članov Kluba mladih.
■ Šmarješki mladinci so do zdaj zbrali nad 100 tisoč dinarjev za televizor. Pomagajmo jim, da ga bodo čimprej nabavili!
D. P.
Bliža se turistična dejavnost
Zadnja seja plenuma občinskega sindikalnega sveta Novo mesto je bila namenjena razpravi o proračunu komune in pripravi za redni letni občni zbor, ki bo med 20. in 25. aprilom.
Na osnovi podane analize plana predračunskih dohod-, kov in izdatkov naše komune so člani v diskusiji enotno izrazih sledeča mnenja:
i — da je predloženi plan
• proračunskih dohodkov in iz-
• datkov realen odraz vse več-
• jih potreb državljanov in i družbe kot celote;
— da predvidene dajatve i posegajo v materialni položaj ■  vsakega proizvajalca (dopol-
• nilni proračunski prispevek)
in potrošnika (povečana stopnja p. p.) ter je naloga vseh družbenih in političnih faktorjev, da s pravilnim tolmačenjem nastalih razmer zagotovijo zbiranje dopolnilnih proračunskih sredstev;
— naj se pri konkretnih proračunskih sredstvih zagotovi čimvečja štednja ter v skrajnem primeru odstopi od določenih proračunskih nalog, vse to z namenom stabilnejšega izvajanja proračuna v prihodnosti. B.
■ Na konferenci SZDL
v Šmarjeti so se prejšnji teden pogovorili o ustanovitvi kmetijske sekcije in sekcije za idejno-vzgojno delo.
■ Letna konferenca ZK
v šmarjeti je ugotovila, da so komunisti zadovoljivo opravili svoje naloge, pri čemer velja podčrtati njihovo sodelovanje z drugimi organizacijami.
■ Na zboru volivcev v Šmarjeti so razpravljali o perspektivnem občinskem razvoju. Živahna je bila razprava glede del v domačem kraju (dograditev vodovoda, popravilo poti itd.).
■ Tudi v   Šmarjeti so
žene praznovale svoj praznik. Pionirji so jim pripravili igrico, po programu pa je bila zakuska. — Zene iz Šmarjeških Toplic
Prosvetno delo novomeških upokojencev
mo naselje, bo treba določiti prostor za smetišče. Posebna komisija bo določila cene za nočnine v tistih sobah, ki jih Toplicam oddajajo gostom.
Občni zbor RK v Dolenjskih Toplicah je delo organizacije RK zelo ugodno ocenil. Med drugim je bilo lani pripravljenih več zdravstvenih predavanj z zadovoljivo udeležbo, uspešno je bila izvedena krvodajalska akcija in urejeno poslovanje v Šolski kuhinji.
Drago Gregorc
Novomeška kronika
B Krajevna organizacija RK Novo mesto se je pretekli teden zbrala na rednem letnem Obenem zboru. V poročilu in v razpravi bo ugotovili, da je bilo v preteklem letu mnogo storjenega za krvodajalstvo, za Zdravstveno pjcsvetljevanje in za pomoč socialno ogroženim, posebej pa je treba pohvaliti podmladkarje in mlade člane iz osemletke, učiteljišča in vajen-sJce šole, ki so v svojih poročilih povedali, da je šolska mladina v organizaciji RK zelo delavna. Zelo lep uspeh je dosegla novomeška organizacija V zbirki za potresno področje, saj je starala za blizu 11 tnilijo-
Spet vabimo dietike
Poročali smo že o tem, da se v Novem mestu pripravlja posebna menza za dietike, in pozvali vse, ki bi se radi v njej hranili, naj se prijavijo okrajnemu ali občinskemu odboru Rdečega križa v Novem mestu. Ker se je na prvi poziv odseka za zdravstvo in socialno varstvo občinskega ljudskega odbora Novo mesto prijavilo le sedem interesentov in ker vemo, da je die-tikov v Novem mestu dovolj, jih ponovno pozivamo, naj se prijavijo! Dieiična kuhinja bo lahko obratovala samo, če bo vsaj 25 pri-javljcncev!
nov dinarjev blaga in denarnih prispevkov.
■ Nenavaden zajtrk lahko dobe ob sedmi uri zjutraj vsi, ki gredo v službo mimo stanovanjskega bloka nasproti drevoreda. Tam se namreč nič ne menijo za mimoidoče ter pometajo prah s stopnišča pred stavbo kar naravnost med pešce na pločniku. — Kaj ko bd za to opravilo našli primernejši čas?
■ Novomeška osemletka »Katje Rupena« je organizirala za učence višjih razredov predstavo Verdijeve opere »Nabuc-co« v ljubljanski Operi. Predstava bo v petek ob 15.30. Med učenci je veliko zanimanje, na razpolago pa je le 716 vstopnic.
■ Na novomeškem živilskem trgu minuli ponedeljek ni bilo posebnih sprememb. Prodajali so krompir po 30-35 din kg, jabolka od 70-90 din kg, kislo repo in zelje po 100 din kg, rdeči radič po 1200 din kg, jajca po 20 din, m'eko po 50 din, suhe hruške po 60 din, orehe po 200 din ter smetano v skodelicah po 80 din. Kot običajno so bile tudi tokrat naprodaj pletenine, doma narejene preproge in copate.
Bi Gibanje prebivalstva: rodile so: Ana Smole z Mej vrti 3 - deklico, Angela Stangelj iz Gubčeve 6 - dečka in Milena Berus iz Trdinove 43 — deklico. Poročila sta se: Miroslav Zupančič, delavec iz Sevnega, in Terezija Hiti, delavka iz Trdinove ceste 3. — Umrli sta: Antonija Pieek, blagajničarka z Glavnega trga 22. 87 let; Mar-gerita Gerdenc. družinska upokojenka iz Gubčeve 3, 78 let.
Novomeško društvo upokojencev ne skrbi le za družabno življenje svojih članov, marveč tudj za njihovo kulturno-prosvetno dejavnost. Najbolj sta aktivni pevska in dramska sekcija, ki pripravita v zimski sezoni program, s katerim nastopata v Novem mestu in okolici. Tudi letos upokojenci niso držali rok križem. Fevskj zbor je vadil enkrat na teden in pripravu obširen pevski koncert, s katerim se je dostojno predstavu občinstvu na nedavni prireditvi v Domu ljudske prosve-te v Novem mestu. Kar štirikrat je zbor nastopil skupaj z dramsko sekcijo, ki Je uprizorila Linhartovo Zupanovo Micko. Režiral je Polde Cigler. Igra je navdušila predvsem zato, ker Je bila podana v starem ljudskem jeziku, najbolj pa je ugajala Micka. '-
Mešani pevski zbor. ki ga vodi Boris Savnik, je naštudiral vrsto starejših slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Te pesmi, ki so skoraj že zamrle, so na-deskah našega odra spet
Uspel mladinski seminar
11. marca je občinski komite LMS v Novem mestu priredil seminar za vodstva vaških aktivov. Mladinci so na posvetovanju menili, da vaška mladina dela v mladinski organizaciji, da pa se njeno delo kaže največ v kulturno-prosvetnih prireditvah, izletih itd. Ker mladinci na vasi nimajo prostorov, niso mogli uveljaviti tudi ostalih oblik dela ter jim zlasti manjka ideološko izobraževanje. Zahtevali so tudi pomoč drugih organizacij, saj bodo 3e na ta način lahko uspešno vodili mladinske vaške aktive.
zaživele. Posebno mladina, ki Je včasih kar preveč navdušena samo za popev&e, se je to pot lahko seznanila tudi z drobcem pevske zgodovine našega naroda. Razen tega je bilo na sporedu tudi dvoje Gobčevih partizanskih pesmi, od katerih je posebno »Bohor« lepo izzvenel. Prijetno je zbor presenetil s Svabovo pesmijo »Dobro jutro« ob spremljavi tov. Lapajnove. Zbor je pel enotno, zbrano, brez nervoze in je disciplinirano sledil dirigentu.
Upokojenci so se potrudili in jim gre vse priznanje, saj so razen v Novem mestu nastopili tudi v Bršlinu. v TBC bolnišnici, na Sušicah, v Šentjerneju ln Trebnjem.
*-mtr-»
Komunalno podjetje v Novem mestu
Ljudski odbor bo danes odločal o presnovanju dosedanje Komunalne uprave občine Novo mesto v samostojno komunalno podjetje. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev je osamosvojitev služb, ki lahko žive neodvisno od proračuna, vsekakor nujna in pametna. Vrhu vsega pa se bo Komunalno podjetje v novi obliki laže razvijalo in hkrati opravljalo v mestu vrsto dolžnosti, ki jih kot komunalna uprava ni moglo. Gradilo bo ceste IV. reda ter preurejalo in moderniziralo ceste, ulice in trge, opravljalo podobna dela na mostovih in ob vodah ter vzdrževalo vodne naprave, urejalo kanalizacijo, skrbelo za javno snago in javno razsvetljavo, vzdrževalo parke in igrišča, spomenike in njih okolico, športne in turistične objekte (kopališča, čolnarne) itd.
NAŠA OBČINA V TEDNU TISKA (od 29. marca do 4. aprila)
Drevi ob 20. uri bo v dvorani Zavoda za izobraževanje v Novem mestu večer slovenskih književnikov, na katerem bodo brali svoja dela Mira Mi-helič, Lojze Krakar, Janez Menart in Andrej Hieng.
Danes popoldne ob 17. uri bodo v prostorih Studijske knjižnice v Novem mestu odprli dve zanimivi razstavi: Slovenska periodika v letu 1962 in Socialistična periodika do leta 1941. — V prostorih Dolenjskega muzeja bo odprta od 29. marca do 4. aprila razstava partizanskega tiska.
V ponedeljek, 2. aprila, bo ob 20. uri predaval v Domu JLA v Novem mestu tovariš Bogdan Pogačnik, novinar DELA iz Ljubljane o »Tisku — sedmi velesili.«
O tem, kako nastane časnik, bodo predavali novinarji Dolenjskega lista: v Šmarjeti 1. aprila ob 7.30; v Žužemberku 2. aprila ob 19.30; na Dvoru 3. aprila ob 19. uri in v Šentjerneju 8. aprila ob 9. uri dopoldne.
V Straži bo v soboto, 7. aprila, ob 18. uri ustni časopis; s sodelovanjem krajevnih organizacij ga bo priredila podružnica Novinarskega društva Slovenije iz Novega mesta.
V tednu tiska bodo razstave slovenskih knjig in publikacij v šmarjeti, škocjanu, Šentjerneju, Mirni peči, Straži, na Dvoru in v Žužemberku. — V vseh šolah bo mladina pisala naloge o pomenu tiska in kaj najraje bere. Najboljše naloge bodo objavljene in nagrajene.
Komisija za tisk pri občinskem odboru SZDL vabi občane na razstave in prireditve v letošnjem prvem TEDNU TISKA! Odločite se tudi vi za naročilo enega izmed naših dnevnih ali tedenskih časnikov, da boste sproti zvedeli vse, kar se dogaja doma in po svetu in da boste lahko aktivno sodelovali pri čedalje bolj razširjenem samoupravljanju!
Ker se bližata zdraviliška in turistična sezona, je Turistično društvo v Dol. Toplicah na zadnji seji razpravljalo o ureditvi parkov, poti in olepšavi okolja. V parku bodo popravili stare klopi in postavili mize. Zgradili bodo nov most čez Sušico, poti v parku pa posuli s peskom (okrog 65 kub. metrov). Vožnja s kolesi in motornimi vozili bo tam prepovedana. V parku bodo nastavili plačanega nadzornika, ki bo skrbel za red in varoval drevesne nasade. Kar rarlpva sa.
Probleme rešujmo za skupno mizo
Problem šolstva v komu-n'> predlog družbenega plana in proračuna za leto 1962 — so bile osrednje točke na plenumu občinskega odbora Socialistične zveze, na katerega so bili povabljeni tudi upravitelji osnovnih Sol, Analiza je povedala, da j* bilo lani dodeljenih šolstvu le 91 milijonov dinarjev, kar je skoraj deset milijonov dinarjev manj kot 50 planirali. Letos so se sredstva za šolstvo sicer Povečala za 30 odstotkov, vendar gre to največ za povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, ki so b»li slabo nagrajevani. — Sredstva za materialne izdatke se bodo le malenkostjo povečala, čeprav bi morali popravljati šolske stavbe, nabaviti učila in inventar.-
Delovna mesta v prosveti 80. le 71-odstotno zasedena, odroma manjka zdaj kar 37 učnih moči. Predvidevajo, da bo z novim šolskim le-"X* še slabše, saj bo potem manjkalo kar 40 prosvetnih delavcev. Iz sklada za šolstvo se sicer štipendira 56 bodočih učiteljev, vendar iz dosedanjih izkušenj ve-J"0. da ostane kader doma 'e malo časa: gre pač tja, *jer je bolje plačan.
Šolski odbori se niso znašli- Ker je tudi komuna Pomalo skrbela za gradnjo novih šol (le v Šentjanžu imajo novo šolo) in stano-
vanja prosvetnih delavcev (zgrajeno ni bilo niti eno), je vprašanje, kako reševati naloge v šolstvu, še težje.
Dejavnost Delavske univerze ni dovolj cenjena. — Kljub temu, da so redna predavanja in da jih prirejajo tudi v podjetjih, so obiski zelo majhni. Doslej tudi finansiranje te ustanove ni bilo zadovoljivo. Delavska univerza je največ živela z dotacijami.
Pedagoški zavod ni opravil pričakovanega dela, saj je bil bolj nadzornik kot svetovalec. To pa niti ni čudno, saj opravlja dolžnosti tega zavoda le en človek.
Po plodni razpravi je plenum nakazal nekatere rešitve. Glede šol je bilo sklenjeno, naj se čimveč učencev iz nepopolnih šol pre-šola v popolne osnovne šole, kjer je pouk kvalitetnejši. Družba je dolžna, da dodeli šolstvu toliko sredstev, da to lahko nemoteno dela, saj je osnovnošolsko izobraževanje ustavna pravica vseh državljanov. Plenum je občinskemu ljudskemu odboru priporočil, da ta skupaj s šolskim centrom izdela načrt za popravilo šol in gradnjo stanovanj za prosvetni kader. Menili so tudi, naj se vajenska šola v Sevnici ne priključi centru v Vidmu-Krškem, ampak naj se preimenuje v Center za izobraževanje vajencev v Sevnici   za lesno
tekstilno in kovinsko stroko.
Skladu za šolstvo so priporočili, naj usmerja štipendiste zlasti v višjo pedagoško šolo. Sklad za ceste naj bi sredstva razporedil tako, da bodo najprej zgrajene ceste na tistih področjih, kjer bodo hkrati lahko reševali šolske in gospodarske probleme. Navzoči so še menili, da je treba čimprej pričeti s pripravami na volitve v šolske odbore, pri čemer naj posebno   pomagajo krajevne
organizacije Socialistične zveze.
Glede plana je bila razprava manj pestra. Nekateri so menili, da bi moral ta bolj poudarjati načela novega gospodarjenja v odnosu na pogoje zunanjega in notranjega tržišča. Investicije bi bilo naj pametneje vlagati tam, kjer lahko pričakujemo, da se bodo najhitreje obrestovale. Podpirati je treba zlasti tiste gospodarske organizacije, ki dosegajo dober izvoz.
-ih
Na Razborju potrebujejo vodovod, pa tudi RK!
Na Razborju primanjkuje vode. Tudi šola je nima. Otroci sicer pijejo iz studenca, vendar je voda nezdrava. Razmišljali so že, da bi v bližini gradili večji vodnjak, pa so to opustili. Zdaj so začeli govoriti, da bodo na pobudo Rdečega križa gradili vodovod. RK, ki so ga na Razborju šele pred nedavnim obudili, pričakuje, da bodo v tej akciji pomagali prebivalci, pa tudi mladina, ki zelo dobro dela pri Socialistični zvezi.
SEVNIŠKI VESTNIK
Čeprav še marsikje mislijo, da osnovna organizacija RK na Razborju ni potrebna, oziroma da nima pogojev za obstoj, so taka mnenja precej zmotna. Pogoji so, tudi delo zna RK poiskati. Zato naj bo akcija za vodovod hkrati tudi propaganda za organizacijo RK, v katero naj se vključi kar največ ljudi! Obotavljanje nam lahko samo škoduje.
S. Sk,
Pogumneje uvajajmo mladin
i
ZAČEL SE JE TEDEN TISKA
Lični letaki so občanom naše komune naznanili, da se je začel naš prvi TEDEN TISKA. Odprte so razstave Periodik, knjig in fotografij v izložbenih oknih naših trgovin. Zanimiva prireditev tega tedna bo vsekakor nocojšnji
USTNI ČASOPIS
v Sevnici; začel se bo ob 19. uri v Partizanovem domu, razen novinarjev iz Novega mesta pa bodo sodelovali tudi politični in kulturni delavci Sevnice. Prepričani smo, da boste z nocojšnjim večerom zadovoljni, saj take prireditve v Sevnici še ni bilo!
Občane vabimo, da si ogledajo razstave in obiščejo vse prireditve. Želimo, da bi TEDEN TISKA povečal zanimanje za vsa sred-
stva informacij, ki so danes aktivnemu občanu nujno potrebna. Pričakujemo, da bodo podjetja Jugotanin, Kopitarna, Rudnik v Krme-Iju in druga le začela izdajati svoje tovarniške liste — obveščevalce, brez katerih delovni kolektivi ne bodo mogli dobro uresničevati nalog samoupravljanja.
Hkrati vabimo vse prebivalce v naši občini, da se naročijo na naše dnevno i« tedensko časopisje! Posebno priporočamo še Dolenjski Ust, naše domače glasilo, v katerem naš SEVNlSKI VESTNIK sproti prinaša vse najvažnejše, kar moramo vedeti, če hočemo sodelovati v organih upravljanja iri pomagati ljudskemu odboru kot aktivni občani! Občinski odbor SZDL v Sevnici
Osmi plenum občinskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici, ki so ga siklicali 20. marca, je predvsem razpravljal o kadrovski politiki v Zvezi komunistov. Sekretarjev referat in razprava sta še bolj poudarila vlogo organizacije kot usmerjevalca vseh družbenih procesov. To zahteva smotrno in perspektivno kadrovsko politiko, ki mora biti vskla-jena z vsemi revolucionarnimi spremembami v družbi, za kar so predvsem odgovorne osnovne organizacije ZK. Nadaljnja naloga je, da se kadri pravilno vodijo in po potrebi usmerjajo v politične in strokovne šole.
Plenum je opozoril na izobraževanje kadrov v političnih šolah. Osnovne organizacije ZK in gospodarske organizacije naj bi to vprašanje reševale z večjo odgovornostjo. Pojavljajo se namreč primeri, da gospodarske organizacije plačujejo šolnino, ne zanimajo pa se, če določeni tovariši šolo res obiskujejo. To velja predvsem za slušatelje večerne politične šole. Na drugi strani ugotavljamo, da ima večina delavcev v podjetjih štiri razrede osnovne šole. Tem bi morali zagotoviti vsaj popolno osnovnošolsko izobrazbo. Stanje je tako, da ima občinski komite ZK več ponudb, kakor pa je povpraševanje.
Sprejet je bil sklep o razbremenjevanju tovarišev, ki imajo preveč funkcij. V prihodnje ne bi smeli dovoliti, da bi prišlo do nepotrebnega obremenjevanja te vrste. Člani komiteja so
tudi opozorili, da so slabo pripravljeni sestanki osnovnih organizacij. Do tega pride zato, ker so sekretarji prezaposleni ali pa niso dorasli nalogam. Za sekretarje osnovnih organizacij
bi morali v prihodnje izbrati res najboljše komuniste, ki bodo znali sestanke pripraviti tako, da bo prišla na njih do izraza tudi politična akcija članstva. Disciplino pa bo treba po-
Zo teden tiska v Loki
V okviru tedna tiska v sevniški občini bo v Loki prirejena razstava protestantskega tiska, poleg tega pa še razstava del mož, ki so delali ali so bili rojeni na območju bivše občine Loka. Ker je v Laki deloval Primož Trubar, ki so mu odkrili ob 400-letnici prve slovenske knjige tudi spominsko ploščo, bomo skušali morda dobiti kakšen protestantski tisk, sicer pa samo fotografije knjig.
Zaradi večjih priprav za razstavo otvoritev ne bo 25. marca, kot je navedeno na plakatih, ampak šele v nedeljo, 1. aprila, ob 15. uri.
Odborniki ali mrliči?
Občinski odbor SZDL je v marcu organiziral sestanke krajevnih organizacij po vsej občini. Marsikje so zelo uspeli, ponekod pa jih ni bilo iz kaj čudnega vzroka: odbornikov enostavno ni bilo na sestanke! Pozivamo članstvo SZDL, da opozori odbornike na njihovo dolžnost! Predvsem velja to za organizacije Blanca, Lončarjev Dol, Drožanje in Radna. Naše organizacije imajo pomembne naloge — toda s takimi odborniki jih ne bomo nikoli izvršili!
Res, vprašajmo se: ali smo volili odbornike aH mrliče?
Letošnja stanovanjska graditev
Pretekli teden je upravni sklada   za zidanje S^vanjskih hiš v občini nj. mca razpravljal o grad-bJ stanovanj   v letu 1962.
razvi?0^1 tajnika je bil° Za ,0'. da Je zanimanje terri ^''aditev stanovanj v E(w, ,u zelo veliko. Samo ^Podai-sfee organizacije sta^nimaJ° za preko 30 teaa°VanJskih enot, poleg tudi veliko zanimanje dih i Pr\ samostojnih zavo-diviH skladu za šolstvo. In-PreL  lnih   Prosilcev je
novan 4,°- Vsi « imaJo sta-ii,i"Jske hiše že v gradnji sred,TJe P^ebno le nekaj novanjV 23 graditev sta-
selJvraV7li odbor se Je zn&-
ce ? ^r^?1^« vse proail-^ff sredstvi, ki jih raznla •razpolago- Po daljši skeea I' ln analizi dejanji. nja se Je odločil za Javljlnate*aja, ki je ob-Hiii    v teJ številki Do-
dTv? "sta-  °dl°^ se &0 investitor stano-
vanjskih blokov sklad sam. Glede velikosti stanovanj in glede načrtov, po katerih naj bi se gradila stanovanja, je bil dosežen dogovor med bodočimi uporabniki stanovanj in upravnim odborom sklada. Tako so sedaj dani pogoji za začetek gradnje večjega števila stanovanj v Sevnici in Tržišču. Gospodarske organizacije bodo lahko stanovanja odkupile od sklada pod pogojem, da bodo ob sklenitvi pogodbe položile najmanj 50 odstotkov lastne udeležbe od predračunske vrednosti, ki se bo obračunala ob prevzemu stanovanja v uporabo.
Za dograditev individualnih stanovanj pa meni upravni odbor, da bi dal sredstva samo tistim prosilcem, ki nameravajo stanovanje dograditi v letu 1962 in ki so pripravljeni pod določenimi pogoji odstopiti vsaj eno samsko sobo, s katero bi razpolagal stanovanjski organ občine. Dogaja se, da posamezni graditelji namenoma ne dogo-
tovijo vseh stanovanjskih prostorov, ker jih trenutno sami ne potrebujejo. Sklad je v take gradnje vlagal znatna sredstva, ni pa dosegel, da bi bil prosilec pripravljen sprejeti vsaj samca v prazno stanovanje. — Sklad se je zavarovaj tudi proti takim, ki bi hoteli sklad izigrati. Kdor ne bi izpolnil obveze po vnaprej sklenjeni pogodbi, bo moral vse najeto posojilo takoj odplačati z vsemi zamudnimi obrestmi in zamudno provizijo.
V letu 1962 bo sklad pričel zbirati tudi predplačila od državljanov. Prosilec, ki se bo odločil za tak način varčevanja* bo sklenil s skladom pogodbo in vplačal določeni znesek kot predplačilo za stanovanje. Po dogovorjenem roku bo sklad dogradil stanovanje in ga dal prosilcu na razpolago, s fem da se bo vplačani znesek obračunavaj pri najemnini. S pravili bo določeno, kakšna stanovanja bodo prosilcem s predpla-
čili zagotovljena, koliko bo sodeloval sklad s krediti in v kakšni višini gospodarska organizacija, kjer je prosilec uslužben. Ze prvi razgovori dajo slutiti, da bo tudi za tovrstno gradnjo stanovanj v Sevnici veliko zanimanja. Zanimanje se bo še povečalo, ko bo zmanjkalo gradbenih površin za individualno gradnjo, kar pa ni več daleč.
Občina pripravlja tudi urbanistični načrt, ki bo dokončno rešil, kje in kakšni stanovanjski objekti naj se gradijo v bodoče. Tega pogrešamo v sevniški občini ob vsaki lokaciji kakršnega koli gradbenega objekta. Stanovanjski sklad je najbolj zainteresiran na takem načrtu, zato je upravni odbor namenil določena sredstva za finansiranje načrta.
Prepričani smo, da bomo v tesnem sodelovanju z gospodarskimi organizacijami in državljani uspeli tudi v Sevnici do neke mere ublažiti stanovanjsko stisko.
Lojze Motore
Isti dan bo ob 16. uri tudi predavanje »O razvoju protestantizma na Slovenskem-«. Predaval bo domačin profesor zgodovine na celjski gimnaziji tovariš Mlinar.
Na razstavo in predavanje opozarjamo ljubitelje knjige, predvsem pa bližnje šole! Razstava bo v dvorani gasilskega doma v Loki.
ostriti. Komunisti bi morali biti usposobljeni za dejavnost na različnih področjih, kar pa ni le stvar dobre volje, ampak njihova partijska dolžnost. Dobro oceno dobi zlasti oni komunist, ki zna politično delati in tako vzgajati tovariše, da bodo lahko vestno in natančno izpolnjevali naloge in prevzeli nove. Pogumneje naj bi v delo uvajali predvsem mladino.
Na koncu plenuma so za novega sekretarja občinskega komiteja ZKS v Sevnici izvolili Franca Molana4 sedanjega sekretarja Toneta Kozmusa pa zaradi šibkega zdravja razrešili.
RAZPIS SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ V OBČINI SEVNICA
Na podlagi 10., 43., 44., 46. in 47. člena Zakona o financiranju gradnjo stanovanj (Ur. 1. FLRJ, št. 47/59) in v skladu s pravili sklada za zidanje stanovanjskih hiš v ObLO Sevnica razpisuje upravni odbor sklada po sklepu, sprejetem na seji dne 20. marca 1962
n. NATEČAJ za posojila za gradnjo stanovanj, za dograditve, za odkup stanovanj, ki jih bo gradil sklad, in za adaptacije stanovanjskih hiš na območju občine Sevnica, kot sledi:
1. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE: za odkup star.ovanj in za novo gradnjo stanovanj, ki bodo začeta v letu 1962 in dograjena najkasneje do 30. septembra 1963, skupno 150 milijonov dinarjev, od tega 72 milijonov v letu 1962 in 78 milijonov dinarjev v letu 1963.
2. ZAVODI: za odkup stanovanj in za novo gradnjo stanovanj, ki bodo začeta v letu 1962 in končana najkasneje do JO. septembra 1963, skupno 18 milijonov dinarjev, od tega transa v letu 1962 8 milijonov In v letu 1963 10 milijonov dinarjev. Tu so mišljeni samostojni zavodi in šolski zavodi.
3. INDIVIDUALNI GRADITELJI: za adaptacije in dograditve stanovanjskih hiš, skupno 15 milijonov dinarjev, in to:
a) za večje adaptacije stanovanjskih hiš — 1,5 milijona dinarjev,
b) za dograditev stanovanjskih his članov ZB, ki bodo dograjene v letu 1962 - 2,5 milijona dinarjev,
c) za dograditev stanovanjskih his ostalih prosilcev, ki bodo dograjene v letu 1962 — 11 milijonov dinarjev.
Natečaja pod točko 1. se lahko udeležijo gospodarske organizacije, ustanove in druge pravne osebe.
Natečaja pod točko 2. se lahko udeležijo samostojni zavodi, kot je navedeno že zgoraj.
Natečaja pod točko 3. se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju, osebe, ld so po predpisih o socialnem zavarovanju izenačene z osebami o delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo pravice invalidskega zavarovanja, in osebe, ki uživajo pravice po predpisih o vojnih in mirovnih invalidih in po predpisih o udeležencih NOB, v mejah, navedenih pod točko 3. b) in c).
Pogoji za posojila od točke 1. do 3. so enaki:
a) da gre za gradnjo stanovanj nje območju občine Sevnica,
b) 50-odstotna lastna udeležba od predračunske vrednosti gradbenega objekta. Najnižja obrestna mera 1 odst., najdaljši rok
vračanja 20 let zaa nove gradnje in dograditve. Za adaptacije 50-odstotna lastna udeležba od predračunske vrednosti adaptacije, najnižja obrestna mera 1. odst. in najdaljši rok vračanja 13 let.
Individualni prosilci dokažejo 50-odstotno lastno udeležbo z dograditvijo do 3. gradbene faze.
Individualni graditelji morajo pristati na sklenitev pogodbe za oddajo vsaj l samske sobe za določeno dobo, s katero razpolaga stanovanski organ ObLO Sevnica. Oddaja več stanovanjskih prostorov nudi prednost v natečaju.
Ostala navodila, kakor tudi potrebne obrazce nudi Komunalna banica — Sevnica.
c) Vsak prosilec je ob vložitvi prošnje dolžan položiti varščino v višini 2 promilov od zaprošenega posojila na depozitni račun Komunalne banke — Sev-ca, št. 606-14—70—647-6, in to najkasneje do 30. aprila 1962. Odrezek o vplačani varščini je treba priložiu ponudbi. Ce prosilec ponudbo umakne, zapade varščina v korist sklada. Ce prosilec na natečaju ne bo uspel, se mu varščina povrne v celoti.
d) Prosilec mora priložiti ponudita vso predpisano dokumentacijo, ki jo objavi Komunalna banka - Sevnica. S preo> pisano dokumentacijo se ponudba vloži na Komunalno banko — Sevnica najpozneje do 30. aprila 1962 v zapečateni kuverti. Na kuverti mora biti označeno »II. natečaj posojil SZSH - ObLO Sevnica«.
Lastno 50-odstotno udeležbo; ki jo mora prispevati ponudnik, je treba položiti pred sklenitvijo kreditne pogodbe, a najkasneje 30 dna po izidti natečaja na bančni račun, ki ga bo ponudnik prejel takoj po izidu natečaja. V primeru nepravočasnega pologa lastne udeležbe lahko postane odločba o odobritvi posojila nična.
PREDNOSTNI KRITERIJI:
Splošna družbena korist, eam, višja lastna udeležba, čim krajši rok vračanja, čim višja obrestna mera ln pri individualnih ponudnikih čimveč stanovanjskega prostora, danega na razpolago stanovanjskemu organu ObLO Sevnica.
Prošnjo z vso potrebno dokumentacijo je treba vložiti najpozneje do 30. aprila 1962 na naslov Komunalne banke Sevnica. Po tem datumu vloženih prošenj komisija ne bo upoštevala.
Sevnica, dme 24. marca 1962. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Sevnica.

Bolezni in leta prinašajo nove skrbi v vrste borcev
Občinska letna konferenca Zveze borcev NOV v Trebnjem je bila 16. marca. Poleg številnih delegatov, izvoljenih po krajevnih organizacijah, se je je udeležilo več gostov med njimi člana okrajnega odbora ZB: Miloš Jančič predsednik okrajnega odbora ZB Novo mesto, in Miha Počrvina.
Po obsežnem poročilu, ki ga je podal predsednik občinskega odbora ZB NOV Ludvik Strajnar. se je razvila živahna razprava. Delegati so ugotovili, da nastaja v vrstah nekdanjih udeležencev NOB vedno več novih problemov, kolikor bolj se oddaljujejo vojna leta (bolezni, itarost in podobno). Zato je potrebno temeljito in aktivneje reševati nastala vprašanja.
Občinski odbor ZB NOV, kakor v vseh dvanajstih krajevnih organizacijah v katere je vključenih 1117 članov, je bil v glavnem delaven. Iz poročila je bilo razvidno, da je komisija za priznavanje delovne dobe v NOV imela največ dela. Ugodno je rešila 128 prošenj, 28 pa je bilo zavrnjenih zaradi pomanjkanja dokazil in nepravih izjav prič, .75 prošenj pa je vrnjenih v dopolnitev. Nekateri člani v svojih zahtevah po ugotovitvi delovne dobe pretiravajo in postavljajo neobjektivne in celo neresnične Zahteve. Zato je imela ko-nJsija dostikrat težko stali-5če pri presojanju dokumentov. Zato bodo letos uvedli novost, da bodo prošnje obravnavali najprej krajevni odbori ZB ali komisije pri krajevnih odborih In šele potem jih bo dokončno reševala občinska komisija.
Zgodovinska komisija je bila ena najbolj delavnih In pravilno zastavila svoje flelo. Gradivo, ki ga Je zbrala, je potrebna še strokovno obdelati in ga dati v tisk. Nekateri krajevni odbori so aktivno začeli s kronikami in imajo precej »branega gradiva, ki ga je Sreba dokončno obdelati. Blavna zgodovina o ustvarjanju naše države in o partizanskih   akcijah ne sme
biti pozabljena. V letošnjem letu bi moralo biti pisanje kronik zaključeno.
Na področju spomeniške dejavnosti je bilo v preteklem obdobju premalo storjenega. Se vedno je veliko pokopališč brez skupnih grobišč padlih borcev. Temu je vzrok pomanjkanje finančnih sredstev. Lani so zelo lepo uredili skupno grobišče na pokopališču v Mokronogu. V izdelavi so načrti za postavitev spomenika v Sentlovrencu in v Starem trgu pri Trebnjem.
Za izobraževanje in prekvalifikacijo članov ZB je v preteklem obdobju bilo veliko storjenega. Od 41 članov prijavljenih za prekvalifikacijo v goS'podar-skih organizacijah, jih je opravilo izpit 25, a 16 se jih še pripravlja.
V referatu in razpravi je bilo veliko govora o prekvalifikacijah in skrbi za člane. Poudarjeno je bilo, da rešitev socialnih in zdravstvenih problemov bivših borcev ni samo v socialnih podporah in upokojitvah po tem ali onem členu.   Seveda je treba ti-
stim, ki jim to pripada, omogočiti, da pridejo do svojih pravic, vendar moramo rešitev iskati prav v zaposlovanju in vključevanju v proizvodnjo, kajti za ljudi, ki so še zdravi in sposobni za delo, je bolje, da so zaposleni.
Eno izmed važnih vprašanj so stanovanja za člane ZB. Lani se je na tem področju uredilo malo. Še vedno je veliko primerov nezaposlenih članov, ki stanujejo v zelo slabih, za življenje neprimernih stanovanjih. Zato je občinski ljudski odbor predvidel del sredstev letošnjega stanovanjskega sklada za gradnjo skupnih družbenih stanovanj za nezaposlene borce. K temu bo prispeval nekaj sredstev tudi glavni odbor ZB. Če se bo to uresničilo, bo v letošnjem letu zgrajenih ali dograjenih 4 družinskih stanovanj v vrednosti 11. milijonov dinarjev.
Na skupščini so izvolili 11-člansko predsedstvo, nadzorni odbor in delegate za okrajno skupščino.
Jože Sever
Kje so vzroki mrtvila?
Na odru se je odvijala Finžgarjeva »Veriga«. Ljud" je so rekli, da bi radi gledali igre. Zdaj je igra tu, v dvorani pa je malo gledalcev. »Kaj je vzrok takemu nezanimanju?« se sprašujejo v Šentrupertu. Tudi na občnem zboru prosvetnega društva »Franci Luna-ček« je bilo malo ljudi.
Ob »Verigi« sem nehote pomislila na tisto verigo, ki je včasih tako tesno povezovala občinstvo in izvajalce. Ali so njeni členi zares popustili? Ali mladina nima prav nič veselja do kulturnega udejstvovanja, ali je-zares popolnoma onemela?
Vedno znova se vprašujemo, kje so vzroki za tako kulturno mrtvilo. Tudi domači kinoprojektor sameva. Vendar pa tak dolgčas ni samo v Šentrupertu. Tudi v okolici se ne morejo po-
hvaliti, da delajo, čeprav je bilo na občnem zboru precej govora o »plodni sezoni«, ki pa še zdaleč ni bila plodna! D. Z.
OBISK V MOKRONOGU
Ljubitelji lep pesmi in literature, oglasite se 29. marca v Mokronogu v kulturnem domu! Ta dan bodo Mokronog obiskali naši vidni kulturni delavci — pesniki ln pisatelji. Ne zamudite izredne priložnosti! Slišali boste literarna dela, ki vam jih DOdo posredovali ustvarjalci naše lepe slovenske besede.
Prebivalci Mirne, Seniru-perta, Mokronoga in Trebnjega, oglejte si razstavo časopisov, revij in knjig v izložbenih oknih!
4 meti se je im mam..
Navadno se večkrat sre-iava pri kosilu v Frelihovl gostilni v Šentrupertu. Tam vsakokrat z zanimanjem prisluhne kmetijskim nasvetom iz radia, potem pa poseže v pogovor. Pravzaprav je največkrat le poslušalec, ker se zaradi skromnosti nikoli po sili m uveljavlja.
Tokrat pa sera ga poiskala v prazni pisarni KZ Sentrupert. Vsi uslužbenci OO se ob združitvi v večjo preizvodno enoto s središčem v Trebnjem preselili tja ali na Mirno.
PETER ZIHERLE je doma v vasi Slepšek pri Mokronogu. Toda ni zdržal kar doma. »Tudi kmet bi 'se moral strokovno izpopolnjevati,' je dejal. Želja po znanju ga je pripeljala v kmetijsko šolo na Grm. Zdaj je Peter, ki stopa v 34. leto, absolvent te šole. Od julija lanskega leta je v Šentrupertu.
— Kaj pa obsega vale delo?
"Odkup, privatno kmetijsko proizvodnjo,« je kratko odgovoril tovariš Ziher'e. Ko pa se je razgovoril, je vse razložil obširneje.
»Vsak ponedeljek je v Šentrupertu odkun živine. Ponjo   pridejo    kupci iz
Sljemena, Emone in Zivl-noprometa. Razen tega je treba  odkupiti  vse tržne
presežke. Lani in letos smo odkupili največ krompirja. Kadar ni odkupa, imam nalogo, organizacijsko povezovati kmete za nadaljnje sodelovanje pri zadrugi. S kmeti se je treba pogovarjati. Seznanjam jih s pogodbeno proizvodnjo z zadrugo. Sadili naj bi predvsem krompir, sejali pa pšenico. Lansko leto je po takem sodelovanju prodal zadrugi največ krompirja kmet Viktor Krmelj iz Brinja pri Šentrupertu.«
— Ali kmetje z zaupanjem sodelujejo z zadrugo?
»Vedno ni zaupanja, ker kmetom ne moremo konkretno zagotoviti! uspeh. Vendar se počasi navezujejo, nekateri pa delajo še po svojem preudarku. Ko bodo spoznali uspehe pri sodelovanju, bodo pristopili še drugi.«
— Kako pa združitev proizvodnih okolišev v večjo enoto?
»Perspektiva bo pokazala, če je združitev dobra. Toda prav gotovo je,« je dejal Peter.
— In vloga Sentruperta v novi enoti?
»Na zemlji okrog Sentruperta so v prihodnje predvidene vrtnine v povezavi s sušilnico na Mirn'.«
Tovariš Peter je še veliko povedal. Manj o sebi. več o svojem delu. Njegovega prostega časa ni veliko. Takrat rad bere časopise, najraje Kme'M glas. Te dni ima spet veliko dela s krompirjem. Boji se ga odposlali, da ne bi med potjo zmrznil.
Delo in skrb vedno prijetno izpopolnjujeta življenje.
Danica Zupan
TREBANJSKE NOVICE
V soboto: ustni časopis na Mirni!
V soboto, 31. marca bo podružnica Novinarskega društva iz Novega mesta priredila na Mirni ustni časopis. Mirnjani in okoličani, ne zamudite zanimive prireditve! Izvedeli boste vse novice sobotnega dne v kraju. Morda bo izžrebana tudi vaša vstopnica.
- •■
Trebanjci, ne zamudite predavanja »TISK 7. velesila«, ki' bo danes ob 19. uri zvečer v zadružni dvorani!
Zadovoljstvo s plesnim poukom
Šolski aktiv LMS Trebnje je v dogovoru s Plesno zvezo Slovenije organiziral za svoje člane plesni tečaj. Vodi ga plesni učitelj tov. Marolt iz Ljubljane. Tečaj obiskuje 42 mladink in mladincev, ki bodo v 24 plesnih urah spoznali osnovne korake plesa, se naučili lepega in kulturnega vedenja v družbi in na plesišču. Prve vaje so bile 10. marca v Zadružnem domu. Ko smo mladinci po vaji zapustili dvorano, smo bili zadovoljni, da smo se v tečaj prijavili.
Priporočamo ostalim mladincem naše občine, naj tudi njihovi aktivi organizirajo enake tečaje.
Obisk pri knjižničarki
V tednu tiska smo se spomnili tudi naših požrtvovalnih knjižničarjev. Ob tej priložnosti smo obiskali ANICO MIKEC, knjižničarko v Trebnjem. Anica je mirna in tiha, skoraj neopazna. Zelo rada bere in je delo knjižničarke sprejela zgolj iz ljubezni do knjig in dobrega čtiva. Kljub temu da se vsak dan vozi iz Trebnjega v Novo mesto, kjer opravlja tajniške posle pri okrajnem svetu Svobod, najde še toliko časa, da ure in

ure presedi v knjižnici. Zelo skrbno ima urejene police v skromni sobici kulturnega doma. Ob nedeljah pa odpre vrata knjižnega hrama ter svetuje pionirjem, mladincem ter odraslim bravcem knjižna dela, ki jih ima v svoji knjižnici. Anica tudi zelo rada nastopa na odru, zato zadnje čase čuti veliko vrzel na tem področju.
Za njeno požrtvovalno delo se ji lepo zahvaljujemo in želimo še veliko uspeha!
■ra-
Vpišite se v šolo življenja!
Mladina v Trebnjem se je v precejšnjem številu odzvala vabilu za vpis v šolo za življenje. S prvim predavanjem so bili poslušalci zelo zadovoljni, prav tako tudi predavatelj s poslušalci. Mladinci in mladinke, ki se še niste vpisali, storite to čimprej!
LETNI  DRUŽBENI PLANI PRED OBČANI
V teh dneh razpravljajo občani o letnem prograrnu razvoja občine, o razširjenem kmetijskem zavarovanju« o raznih odlokih, ter dobivajo odgovore na vprašanja, postavljena na zadnjih zborih občanov.
Namen zborov je temeljito razpravljati o postavljenem predlogu programa, v katerem je prikazan razvoj posameznih panog gospodarstva, porast narodnega dohodka, investiranje v gospodarstvu in izven gospodarstva ter predvidenih ukrepov za izpolnitev programa.
Program postavlja pred vse občane obširne naloge: krepitev socialističnih družbenih odnosov, nadaljnje izp°" polnjevanje in uveljavljanje gospodarskega sistema, hitro povečanje proizvodnje in produktivnosti dela v skladu s potrebami tržišča. Vzporedno z vsem tem naj bi se razvijal tudi družbeni standard. Ob upoštevanju smernic resolucij zveznega, republiškega in okrajnega gospodarskega in družbenega razvoja in na osnovi predlogov gospo* darskih organizacij je v letu 1962 predvideno povečanje narodnega dohodka za 23,8 odstotka, kar predstavlja naj-večje vlaganje naporov zaposlene delovne sile in vseb ostalih činiteljev v občini.
Vse to bo mogoče doseči z maksimalnim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, boljšo organizacijo dela, * uvajanjem delitve dela po posameznih delovnih mestih, Uvajanjem dela po tekočem traku, nagrajevanjem po uči*1' ku, z največjo štednjo, večjo produktivnostjo dela in širjenjem in vzpostavljanjem novih obratov.
Zato je prav, da bi bili zbori občanov polnošteviln« obiskani, da tam temeljito pretresejo program, predlagajo spremembe in dopolnitve, kajti le tako bo družbeni program program vseh občanov. To naj bo resnični zakon vseh občanov, gospodarskih organizacij, družbeno-političnih organizacij in usmerjevalec pri nadaljnjem razvoju * občini. Ciril Bukovec
Radi bi poslali dobri šoferji - amaterji
Na sestanku so nekateri pionirji in mladinci izjavili željo po prometno vzgojnem krožku. Pojavilo pa se je vprašanje, kje dobiti predavatelja. Naprosili smo prometnega miličnika Francija Gričarja, ki je to nalogo z veseljem sprejel. V prometni krožek se je prijavilo 36 otrok. Razdelili smo se na dve skupini. Pionirje nižjih razredov poučuje tov. Anica Gohtova, pionirje in mladince višjih razredov pa tovariš Franci Gričar.
Novembra 1961 smo začeli s poukom. Najprej smo obravnavali kolo, prometne znake in predpise, potem pa še varnost prometa v križiščih. Tovariš Gričar nam je obljubil, da bomo lahko delali izpit za prometno značko AMZJ II. stopnje. Res smo se 28. februarja zbrali pred izpi.no komisijo in opravili izpit. 12. marca pa nam je tov. Nace Bukovec v imenu predsednika AMZ Trebnje izročil značke in knjižice; Mariji Smolič je za požrtvovalnost upraviteljstvo šole podarilo knjigo. Oghdali smo si tudi nekaj diapozitivov o prometnih nesrečah.
Kaj pa naši načrti? Ob lepem vremenu bomo prirejali izlete s kolesom. Tekmovali bomo v histrostnt in pravilni vožnji. Dobili bomo nekaj oblek prometnih miličnikov in sodelovali v sprevodu na občinski praznik 15. maja. Na koncu leta bomo opravili izpit za
zlato značko AMZJ, mlajši pionirji pa bodo delali izpit za bronasto značko. Ce bo mogoče, bomo šli tudi na izlet v Zagreb.
Taki so naši načrti, žeVfi nas vseh pa je, da bi km«** lu postali dobri šoferj' amaterji.
V imenu vseh članov prometno vzgojnega krožka v Trebnjem se prisrčno zahvaljujem tov. Francija Gričarju in upravitelju šo~ le tov. Nacetu Bukovcu za. požrtvovalnost in skrb, nam jo posvečata.
Slavka Gore, 8. a. razred, Trebnje
Slovo od Jožeta Bevca
13. marca smo z žalostjo pospremili znanega pjr1' zanskega borca z Debenca na mirensko pokopališče-V mislih smo obujali spomine na dni, ko smo skupaj z njim hodili po teh poteh in trpeli v borbi proti okupatorju. Za partizane so b'-la pri Jožetu zmeraj odprta vrata pa tudi vsa njegova družina je partizanom nudila zavetišče, kadarkoli prišli.
Tudi kasneje, v svobodi, so se izletniki radi ustav Ijali pri njem in vedno ie postregel gosta s prija -.nii? nasmehom in dobro dolenl' sko kapljico.
Ne le borci Mirenske doline, pač pa tudi drugi. T smo Jožeta Bevca poznal'; ne bomo kmalu pozabil' nanj!
Kaj in koliko beremo
Kaj se vsak tet'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST!
Oko marsikaterega občana se ustavi ob okusno urejenih izložbah, v katerih so razstavljeni časopisi in revije ter ostale publikacije. Ne moremo reči, da prebivalcev obične Trebnje   ne zanima,
47,6 odst. proračunske potrošnje
Svet za plan in finance je na zadnji seji odobril uporabo proračunskih sredstev za razdobje od 1. aprila do konec junija. Skupaj s prvim tromesečjem bo porabljenih 47,6 odst. proračunskih sredstev, vendar bi bila potrošnja nižja, če ne bi bilo v prvem tromesečju treba skoraj v celoti poravnati dotacije družbenim organizacijam, ki imajo prav v tem razdobju letne konference in občne zbore.
kaj se godi doma in po s** tu. Če se ozremo po števil kah, vidimo, da je od prebivalcev 5.692 naročnik0'' na razne liste in revije. O tega 1.752 naročnikov na V°i lenjski list (1 Dol. list na 9 prebivalcev), na Kmečki g'3 1.176; Delo 318, Našo ženo -3l itd. Ne moremo trditi, da s" te številke zadovoljive. Sc potrebno delati na tem P° ročju. Pri tem ne more«" prezreti ljudskih knjižnic. * so ponekod prav dobro °" skane.
B~ Kljub   koledarski p«l>*»jg
je pod snegom Se vedno ka*^ 936.000 ha orne zemlje, ki *r3S spomladanskih del. Kroe«J;;p; proizvajalci Vojvodine me"1'j. da bo ta zamuda znatno "?"V50fi sala pridelek. Krmne rasu1^ bi morali že posejati. P^ra' setev zavoljo snega že tn odložili.
POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO
Mladini in ženam dajmo priložnost, da se uveljavijo v upravljanju!
Naloge Turističnega društva bodo uresničene le s sodelovanjem občanov
Delavsko samoupravljanje se je močno uveljavilo, rro-fcvajalci so v večini podjetjih Postali pravi upravljavci. Spričo sproščene pobude proizvajalcev je v podjetjih prišlo močno do izraza neposredno upravljanje v vseh °blikah. V kratkem bodo Kolektivi volili nove organe de-iavskega samoupravljanja. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško tov. SLAVKO SRIBAR nam je v zvezi s tem pomemonlm d°godkom odgovoril na tri vprašanja.
Kako potekajo priprave
za volitve v nove organe
upravljanja?
— Nekatere sindikalne podružnice so na občnih zdo-Hh že razpravljale o pripravah na volitve organov samoupravljanja. O tem je bilo že veliko razprav tudi na đrugih sestankih. Kolektiva «>vame čokolade in Valvasorjeve tiskarne sta že doloma datum volitev. Občinski sindikalni svet pripravlja skupno z obč. odborom ^ZDL, obč. komitejem mladine in občinskim zborom Proizvajalcev skupno razpra-Vo o pripravah za volitve v organe upravljanja.
_ Smo z doseženim razvojem     delavskega samo-
Potresni sunki vznemirili prebivalce
V nedeljo so prebivalce Vldma-K.rškega in okolice Presenetili potresni sunki. Kmalu po 15. uri sta bila dva rahla sunka,' ob 15,48 Pa je močno zagrmelo in se Je zemlja močneje stresla. Na srečo je zadnji sunek trajal le 2 do 3 sekunde. Potresni sunki niso povro-c'li materialne škode. Letos le bilo na tem območju že Vec potresov.
Večja izbira, toda visoke cene
y Ponedeljek smo obiska-' trgovino z zelenjavo kme. ".Jske zadruge v Krškem in S' zabeležili cene kmetij-SRlh pridelkov Ugotovili ^o, da je bila to pot trgo-. !na s kmetijskimi pridel-*l dobro založena, cene pa *° bde dokaj visoke: banane so prodajali po 300 dinarjev, čebulo po 220, če-j£nJ 320, fižol 120, krompir Jabolka 40 jajčka 18, ^rfijolo 280," solato 500, P'nač0 500, korenje 50, li-rnSe 30<>, pomaranče 300, si« 45°- Peteršilj 200, ki-v° 2elje 70, por 150, oreho-2ln3edrca 1150. suhe slive ri."' rozine 350 mleko 50 dinarjev.
Tehnični prevzem PeK0rne na Senovem
tJH. marca je bil izveden nnični    prevzem parne ^karne na Senovem. Ugo-
karnen° i* bil0> da Je P6" , "»a dobro urejena ln da "Podjetje »Remont« s Se-°vega svojo nalogo odlič-pr lzvršilo. Pred tehničnim evzemom je bila nova r-Karria trgovskega podjet-in ."preskrba« preizkušena litpl6 bila ugotovljena kva-glii',"3 ^a kruha. Zmo-da k? Pekarne je tolikšna, l^L"0 lahko zalagala s Ea ; ~ Prebivalce Senove-^^restanice.
hLn?-ek v vsak°
Dm2?,seaa okraja: D°LENJSKI LIST!
upravljanja v videmsko-krški občini lahko zadovoljni?
— Skoraj 12-letno razdobje uveljavitve in notranje učvrstitve sistema delavskega samoupravljanja je nujno terjalo vključitev čimvečjega števila proizvajalcev v upravljanje. Kakšno pa je bilo to upravljanje v posameznih podjetjih, je bilo odvisno predvsem od sposobnosti delovnega kolektiva. Kjer je kolektiv čutil potrebo po druž-beno-ekonomskem izobraževanju, se je delavsko samoupravljanje hitreje razvijalo. V tovarni celuloze in papirja in v rudniku na Senovem se je delavsko samoupravljanje tako razvilo, da so jim postali okviri upravljanja preozki: ustanovili so ekonom-
Kovinarji v lastnem bifeju
V Splošni obrtni kovinarski zadrugi je zaposlenih 270 ljudi. Dosedaj so malicali v obratu družbene prehrane ali pa v bifeju Elektro-Krško. Nedavno pa so si uredili bife v svojem podjetju. V njem lahko dobijo zaposleni mrzla jedila, pogreta konzervirana jedila in brezalkoholne pijače.
ske enote in obratne delavske svete. V drugih podjetjih so vprašanje nadaljnje decentralizacije samoupravljanja rešili s pravilniki o de litvi čistega in osebnega dohodka. Napredek v tem smislu je bil dosežen tudi v Kovinarski zadrugi. Dobro razvito delavsko samoupravljanje je tudi v Splošnem obrtnem podjetju.
Dosedanje obdobje samoupravljanja je bilo za vse nas dragocena šola, ki bo pripomogla in posredovala novim organom delavskega samoupravljanja bogate izkušnje. Delavsko samoupravljanje se je torej že močno utrdilo in smo zato lahko upravičeno zadovoljni.
Nekateri delavski sveti so si premalo prizadevali, da bi z zaključnimi računi podjetja bili seznanjeni vsi člani kolektiva. Hkrati pa ugotavljamo, da je v dosedanjih DS premalo žensk in mladine. Kaj pravite na to?
— Povsem drži, da so nekateri DS določene probleme površno obravnavali. Predvsem je bilo to opaziti na področju investicijske politike in pri izdelavi daljnosežnih programov razvoja pod-
ZA PROMETNO VARNOST
Nedavno je imela občinska komisija za prometno vzgojo in varnost prometa sestanek, na katerem so sprejeli več pomembnih sklepov. Med drugim je bilo določeno, naj vse večje gospodarske organizacije v občini ustanovijo samostojne komisije za vzgojo in varnost prometa. V vseh višjih razredih osnovnih šol naj bi upeljali obvezni pouk iz prometne varnosti. Za učitelj-stvo bo organiziran seminar,
na katerem se bo seznanilo o vseh problemih prometne vzgoje. Tako bo laže posredovalo svoje znanje učencem. Vse lastnike vpreg je treba čimprej seznaniti, kako naj bodo opremljena vprežna vozila. Vse šole naj bi se vključile v tekmovanje, ki ga je razpisala republiška komisija za prometno varnost. Najboljšim bodo dodeljene praktične nagrade, knjižna darila in mopedi.
Iz Kostanjevice pišejo
18. marca je bil v Kostanjevici občni zbor RK. Poleg domačinov se ga je udeležila tudi predsednica občinskega odbors RK Zinka Nunčičeva tej tajnica Heda Mikolavčičeva iz Krškega. Obsežno poročilo o delu in nalogah organizacije RK je podal dolgoletni predsednik Lojze Mlakar. Poročilu je sledila razprava, ki je bila posvečena krvodajalski akciji, skrbi za defektno
mladino, skrbi za ostarele in onemogle ter socialno ogrožene državljane, še posebej so udeleženci razpravljali o alkoholizmu, pri čemer so poudarili, da so brezalkoholne pijače predrage ter prav zaradi tega ne dosežejo take potrošnje, kot bi bilo želeti. Članstvo je pregledalo tudi delo in uspehe Podmladka RK ter ob zaključku sprejelo nov delovni načrt za prihodnje.
Na Zdolah so za napredek
Na pustno nedeljo je bila na Zdolah veselica, ki jo je pripravila tamkajšnja krajevna organizacija Socialistične zveze. Prireditev je po prizadevanju pripravljalnega odbora zelo uspela, čeprav je bilo nekaj takih članov, ki se niso mogli sprijazniti z odločitvami večine. Prav to da misliti, da je delo Socialistične zveze le takrat plodno in uspešno, če se vsi njeni člani enotno zavzemajo za določene stvari.
Na sestanku množičnih organizacij na Zdolah, ki so ga sklicali pred dnevi, so govorili o cesti, ki bi jo bilo treba zgraditi od Zdol do Anov-ca. Ta cesta bi zamenjala sedanji zelo slabi kolovoz, z deli pa bi pričeli že to pomlad. Sredstva za gradnjo bi prispevali prebivalci, pomagale pa bi tudi organizacije in mladina. Želeli bi, da bi, krajevni odbor pokazal več
odločnosti, saj je res Ze skrajni čas, da preidemo od besed k dejanjem.
jetja. Taki DS žal niso bili dovolj samostojni, temveč so delali pod vplivom vodilnih uslužbencev v podjetju. Zanimiv primer je kolektiv »Lipa« v Prekopi, ki ni želel razpravljati o svojem položaju v novem gospodarskem sistemu. Temu kolektivu se danes to že maščuje. V glavnem pa vsi DS niso nič posebnega ukrenili, da bi o zaključnem računu lahko razpravljal celotni kolektiv.
V delavskih svetih je zares premalo žena in mladine. Odpraviti je treba zastarelo miselnost, da slednji niso sposobni sodelovati v organih upravljanja. Sposoben je vsak proizvajalec, res pa je, da mu je treba omogočiti delo v novih delavskih svetih!
Na raznih sestankih in zborovanjih je bilo izrečenih nešteto besed o zunanji podobi mesta in razvoju turizma v občini Videm-Krško. Nekaj je že bilo storjenega, veliko nalog pa novo izvoljeni odbor Turističnega društva še čaka. Z uspehi bomo zadovoljni šele takrat, ko bodo naloge društva pomagali reševati vsi občani. Izkušnje prejšnjih let so pokazale, da brez takega sodelovanja ni pravih uspehov. Delovni načrt za leto 19G2 je zelo pester in bogat. Predvideno je, naj bi se v mesecu maju izvedel teden čistoče. Zato naj bi ljudje zasadili cvetlice v vrtove in okrasili hiše z lončnicami ter popravili ograje okoli vrtov. Tudi hišni sveti bi morali bolje skrbeti za snago okoli hiš. Prostor pred železniško postajo je zanemarjen
in bi ga bilo potrebno urediti. Po mestu je namestiti raz-glasne table in zemljevide. Namestitev zemljevida s turističnimi točkami v občini je nujna že zaradi tega, ker prihaja v kraj zlasti poleti veliko turistov. Turistična postojanka na Sremiču je lepo urejena, zanemarjena pa je postojanka na Libni. Planinsko in turistično društvo sta pripravljeni sodelovati pri nadaljnji gradnji doma na Libni. To gradnjo pa bi morala podpreti še ostala društva in organizacije. Naj še omenimo, da bo Turistično društvo za novo leto izdalo koledarje z zanimivimi slikami krajev v občini.
Ce si občani resnično želijo lepšo podobo mesta in hitrejši razvoj turizma, ni dovolj samo razpravljanje, temveč predvsem pomoč.
Uspešni zbor občanov na Senovem
Prejšnji teden je bil na Senovem zbor občanov, ki ga je sklicala krajevna organizacija SZDL. Preko sto volivcev je v kino dvorani poslušalo razlago o družbenem planu in proračunu občine za leto 1962, ki jo je podal podpredsednik občinskega ljudskega odbora Karel Šterban. V zanimivi razpravi so volivci izrazili željo, naj bi Dolenjska vodna skupnost priskrbela sredstva za regulacijo Re-štanjskega in Dolskega potoka. Volivci so se tudi zavzemali za ureditev tržnice in dograditev ceste skozi Senovo. Načeto je bilo tudi vprašanje gradnje cementarne. Predlagano je bilo, naj bi se ukrenilo vse po-
Kako je z zdravniško dežurno službo v Vidmu-Krškem?
Na eni izmed letošnjih sej občinskega ljudskega odbora je bilo sklenjeno, da mora zdravstveni dom takoj uvesti stalno dežurno službo. V stanovanja zdravnikov pa naj bi napeljali telefon. Dežurna služba do danes še ni urejena, ker s tovarno celuloze in papirja ni bil dosežen sporazum o dodelitvi prostora v obratni ambulanti za dežurno službo. Zdravstveni dom pa je namesto dežurne službe uvedel stalno pripravljenost zdravnikov. Upravnici zdravstvenega doma dr. Hvala-Andrijaševiče-je bil na stanovanje že napeljan telefon, (št. 32), dr. Jože Pire pa je še brez njega.
Ljudje upravičeno menijo, da bi moral imeti na stanovanju telefon najprej zdravnik, potem pa šeie vsi drugi.
šušljanje o razbitih jajcih za Savo
Sicer je malo nenavadno, pa vendar je res, da se je že na več sestankih ln celo na zboru občanov razpravljalo z razbitih kokošjih jajcih, ki so ležala v Krškem za Savo. Pričelo se je celo SušljaU, da jih je prodajalka z zelenjavo kmetijske zadruge v Krškem vrgla za Savo samo zato, da ne bi znižala cen jajcem. To šušljanje pa je dalo povod za dokaj žolčno razpravo med ljudmi. Obsodili so nepošteno ravnanje kmetijske zadruge in kritizirali poslovanje zadružnih uslužbencev. To nas je napotilo, da smo te dni obiskali upravnika kmetijske zadruge Maksa Babica ln ga zaprosili za pojasnilo o celotni zadevi. Zvedeli smo, da je u-prava kmetijske zadruge izvršila preiskavo takoj, ko je zvedela za razpravo na sestankih. Ugotovui so, da jajca za Savo niso bila last kmetijske zadruge. Prodajalke v prodajalni so zadolžene za vse, kar prodajajo. Ce bi se jajca pokvarila,
bi bU postopek zaradi priznanja kala drugačen. Sicer pa prodajalna dobiva tedensko sveža jajca ln to v dokaj majhnih količinah. Bes pa Je, da včasih ponujajo kmetice v prodajalni tudi pokvarjena jajca, ki jih pa prodajalka odkloni. Verjetno je nekdo taka jajca potem vrgel za Savo.
LOŠKA SOLA BO DOBILA NOVO OPREMO
Osnovna šola v Loki ima že nad 55 let stare šolske klopi. Davna želja je, da bi dobil; modeme šolske mizice. Nove sodobno urejene table imajo že nekaj let. — Šolski odbor in uprava šole sta imela pred nedavnim sejo, na kateri so se pogovorili o nabiralni akciji. Akcija je uspela im posestniki so že prispevali les.
trebno za gradnjo cementarne ali primerne tovarne. Zaloge premoga v rudniku pojenj u jejo in bo čez nekaj let nastalo vprašanje zaposlitve rudarjev. Zato je zahteva volivcev po gradnji
cementarne upravičena. — Volivci so nadalje ugotovili, da je med občinskimi odborniki in občani premalo povezave, ter so izrazili željo, da bi se stanje popravilo.
Zanimiva razprava na Reštanju
14. marca je bil na Reštanju zbor občanov, na katerem so razpravljali o družbenem planu in proračunu občine za leto 1962. Udeležba sicer ni bila kaj prida, zato pa je bila razprava boljša. Predlagano je bilo, da bi zgradili vodovod tudi v srednjem delu Reštanja, kjer je 120 ljudi brez vode. Zgradili bi zajetje z rezervoarjem in napeljali vodovod poleg sre3-njega dela Reštanja še v zaselek Karpate. Ljudje so na zboru občanov izjavili, da so pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom. Glede obveze za prostovoljno delo bo v kratkem izveden popis. Računajo, da bo kolektiv rudnika za vodovod prispeval material in strokovno vodstvo.
Prebivalci iz zaselka Dol so predlagali, naj bi sc prevozi za popravilo poti plačali iz občinskega proračuna. Nedavno so namreč s prostovoljnim    delom po-
pravili pot od rudniške železniške proge v Ravnah do zaselka Dol. Opravili so" 250 ur in navozili na pot 43 kubikov gramoza. Vašča-ni so opravili tudi 96 prostovoljnih delovnih ur pri začetnih delih za napeljavo vodovoda.
Večje pristojnosti komunskim zavodom za socialno zavarovanje
24. marca je bila v Vidmu-Krškcm skupščina podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Poročila so ugotavljala živahno dejavnost na področju socialnega zavarovanja in zavarovanja kmetijskih proizvajalcev v sevniški in vi-demsko-krški občini, za kateri podružnica deluje, razen tega pa nakazala številne probleme okrog plačevanja zdravstvenih storitev Ud. Vse to je skupščino napotilo do tega, da Je začela razpravljati o prenosu pristojnosti zavarovanja na komunske zavode, kar pa Je že tako in tako določeno. — 30. Junija bo namreč prenehal delovati okrajni zavod za socialno zavarovanje. — Podrobneje bomo o skupščini še poročali.
ZAKAJ NE UPOŠTEVAMO ODLOKA 0 JAVNEM REDU IN MIRU?
Občinski ljudski odbor Videm-Krško je 30. marca 1957 sprejel odlok o javnem redu in miru. V tem sestavku nameravamo opisati le nekatere nepravilnosti, ki razburjajo meščane in zaradi katerih se upravičeno sprašujejo, zakaj se določila v odloku ne upoštevajo.
Kričati, razgrajati ali delati večji hrup in ropot je po 23. uri prepovedano. Minejo pa zelo redke noči, da ne bi kakšen brezvestni šofer pustil več ur sredi mesta ropotati svoj avto. Prav tako je prepovedano točenje alkoholnih pijač mladini pod 16 leti. Ta mladina ne bi smela po odloku obiskovati gostiln niti kino predstav med tednom. Na te določbe pa so, kot kaže, že vsa pozabili. Prepovedana je tudi hoja po sredini ceste. Cesta skozi mesto pa je včasih pravo sprehajališče, zlasti dijakov in učencev. Res prava sreča, da se v Vidmu-Krškem ne zgodi
več prometnih nesreč. Lepljenje plakatov ali objav je dovoljeno samo na mestih, ki so za to določena. V resnici pa jih lepijo zdaj že domala na vsaka vrata ali ograjo. Menimo, da je tU vsak komentar odveč! Dovoljeno tudi ni voditi pse v javne lokale. — Gostilne v Vidmu-Krškem pa so največkrat prava zbirališča raznovrstnih psov!
Lahko bi naštevi še več primerov, ko se krši odlokj vendar smo danes našteli le nekaj prekrškov, glede katerih so meščani zainteresirani, da bi se čimprej odpravili. Ljudje imajo pravico zahtevati red, odgovorni pa so dolžni, da te zahteva upoštevajo! Odlok o javnem' redu in miru bo popolnoma upoštevan šele takrat, če ga bodo upoštevali vsi občanij Odlok bi morda kazalo dopolniti tako, da bi bil psom dovoljen vstop na cesto tej če jih kdo vodi orivezane na vrvico.

Hvaležnost - najlepše priznanje /
Tovariš Franc Agrež, šolski upravitelj iz vidma-Krškegu, ob 60-ietnici življenja: »Lepo je živeti in delati v učiteljskem kolektivu, ki jc enoten!« — »če bi bil še enkrat mlad, bi spet postal prosvetni delavec!«
»2e v mladih letih se mi je porodila želja, postati učitelj. Sedem otrok nas je tmo v družini, pa vendar so mi starši omogočili obisKovati meščansko šolo. Ko sem to šolo dokončal, sem se moral spoprijazniti z bolečo resnico, da študija ne morem nadaljevati. Oče je bil namreč čevljar in v takrat ni bilo od te obrti kaj prida zaslužka. Ni mi kazalo drugega, kakor slediti očetovemu poklicu. Sem imel mar pravico odtrgati staršem od ust še zadnji kos kruha? Delal sem in štedil. Do 34. leta starosti sem imel že toliko prihranjenega, da sem se vpisal na učiteljišče v Mariboru. Ec se spominjam tistega veselega trenutka, ko sem prvič prestopil prag učiteljišča. Bil sem resnično vesel in ponosen sam nase. Pričela se je nova pot v mojem življenju, nam je 22. marca pripovedoval upravitelj osnovne šole v Krškem tovariš FRANC AGREŽ, ki je tega dne prazne val 60-letnico rojstva. V prijetnem razgovoru je za bralce našega lista odgovoril na več vprašanj.
Težka je bila pot do vašega poklica. Zato nas zanima, s kakšnim uspehom sle izdelali učiteljišče-.'
— Trije so leta 1931 izdelali učiteljišče z odličnim uspehom, med njimi sem bil tudi jaz.
Ali ste imeli med službovanjem kakšne posebne težkoče?
— V stari Jugoslaviji so me kar šestkrat premestili, ker sem bil naprednega mišljenja.
Koliko časa ste šolski upravitelj v Vidmu-Krš-kem?
— Od 1. 2. 1958, v Vidmu-Krškem pa živim že 16 let. Pridobil sem si že pravico meščana.
Vam kraj ugaja?
— Zelo! Brestanica je moj rojstni kraj, Krško pa kraj, v katerem živim. Priznam pa, da sem zelo nerad prišel v Krško. Sedaj mi pa toga res ni žal.
Kaj svetujete današnji mladini?
— Mlad človek hrepeni po boljšem življenju. To pa je mogoče doseči le z znanjem. Zato svetujem, naj se mladina uči, ker bo s tern koristila sebi in družbi.
Ce bi bili še enkrat mladi, ali bi se odločili za učiteljski poklic?
— Verjetno bi zopet postal prosvetni delavec. Tudi sin si je izbral ta poklic.
Kako sc počutite kot šolski upravitelj?
— Zelo dobro. Lepo je živeti in delati v učiteljskem kolektivu, ki je enoten.
40 let aktivne telovadbe ohrani človeka mladostnega — to se pozna tudi našemu jubilantu!
Ali je res, da boste šli ob koncu šolskega leta v pokoj?
— Res je. Tu so te leta in postajam utrujen. Muje mesto naj zasede mlad človek. Se vedno pa bom sodeloval s šolo, če bo potrebno. Na šolo ne bom mcgel pozabiti, saj sem večji del življenja posvetil šoli in vzgoji mladine.
Ali ste v življenju že kdaj občutili, da so vam nekdanji učenci hvaležni za trud, ki ste ga vložili pri njihovi vzgoji?
— Neštetokrat sem doživel srečanja z nekdanjimi učenci, ki so mi izražali svojo hvaležnost. To je bilo zame največje priznanje. To so bili trenutki, ki mi bodo ostali vedno v spominu.
Kakšen je vaš »konjiček«?
— Kot telovadec sem aktivno deloval 40 let. še danes spremljam uspehe orodnih telovadcev, to pa je moj najljubši konjiček.
Kdaj ste se počutili v življenju najsrečnejši in kdaj razočarani?
— Srečen sem bil, ko so partizani osvobodili Zagreb in okolico, ker sem bil v tistih krajih med vojno v Izgnanstvu. Sicer je bilo moje življenje srednje. Posebno razočaranega se nisem počutil nikoli.
Imate kakšno posebno željo?
— 2elim si le zdravja in da bi v miru preživel še zadnji del življenja.
Prebirate Dolenjski list?
— Redno ga prebiram. Je lepo urejen in je zlasti zanimiv zato, ker sproti prinaša vse aktualne novice iz naše občine. Vsem priporočam, da ga naročijo, listu pa želim veliko naklado in polno uspehov.
Drago Kastelic
Viktor   Povše:   CATE2 (1961)
USPEH BREZ TARNANJA
Kako dela prosvetno društvo »Bratov Milavcev« v Brežicah
Prosvetno društvo »Bratov Milavcev« je nedvomno eno najbolj delavnih v občini, pa tudi v okraju. Od drugih podobnih društev se razlikuje v tem, ker je brez prosvetnih delavcev. To pa prizadevnost njegovih članov in vso njihovo dosedanjo dejavnost še povečuje. Pričakovali bi, da tako društvo ne bo sposobno pripraviti prireditev, ki bi bila kvalitetna. Vendar to za PD »Bratov Milavcev« ne drži, kar je dokazalo že na lanskoletni reviji dramskih amaterskih skupin. Društvo najbolj goji dramatiko. Letos so že igrali Marinčevo komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«, zdaj pa pripravljajo tudi   manj   zahtevno opereto.
Pevcev ne manjim; v sklopu društva deluje mešani pevski zbor, ki se je prvikrat predstavil Javnosti na lanskoletni proslavi ob dnevu republike.
Brežičani že nestrpno pričakujejo, da bo odprt prosvetni dom. Ta dogodek bo vlil kulturniškim skupinam še več poguma, predvsem pa se bo začelo novo življenje dramskih skupin, ki bodo še za igro lahko pripravljale na pravem odru, uporabljajoč vse prednosti, ki jih oder nudi. Tudi dramska skupina PD »Bratov Milavcev« želi vaditi in igrati v boljših prostorih, saj so do zdaj gostovali v zasebnih in drugih dvoranah,   ki  nikakor niso

PRED OKRAJNO REVIJO KULTURNIH DEJAVNOSTI
V Domu Svobode v Vid-mu-Krškem so odmevali udarci kladiva. Ljudje na odru so hiteli. Se uro — in predstavo se bo pričela. Predstava v »Tednu kulturnih dejavnosti občine Videm Krško*, ki ga je organiziral občinski svet SPD, predstava, ki jo bo ocenjevala okrajna žirija za izbiro skupin za okrajno revijo. »DPD Svoboda-Brestanica^ je pisalo na plakatu.
Vsak je imel svoj opra-
vek, mimogrede pa smo le zvedeli, da nastopa 35 igralcev, da so vadili dva meseca, da je 15 mladih prvič na odru, da so zadovoljni z režiserjem. V garderobi smo se spustili v razgovor s Heleno Kadilnikovo. Je dijakinja 1. razreda gimnazije. Prvič je iia odru. »Je bilo kaj treme?« nas je zanimalo. "Nisem je imela, ker nimam velike vloge, pa tudi sicer...* Sodelovanje in redna udeležba na vajah
je ne ovirata pri učenju, čeprav ima malo časa. Ker pa rada igra, se tudi čas najde.
V hodniku je stala gruča dečkov, »hudobivških pan-krtov*, ki jim je režiser dajal še zadnja navodila za nastop. In korajžno so nam odgovarjali na vprašanja o avtorju dela. Poznali so Solzice in Doberdob. Prežih jim je res pri srcu.
Šli smo v prvo nadstropje,   v   prijetno zakurjeni
ANDREJ IN MA TJA
(Nadaljevanje in konec)
Andrej mu ni odgovoril. Čutil je, kako se mu šibe kolena in tresejo roke. Bo zdržal?
»Ne morem več,« je skoraj zastokal.
»Z nogami se upri!«
Andrej se je ozrl kvišku in hlastnil za zrakom. Dim je bil za silo znosnejši. Morda dva metra ali še manj nad njim jc bil vrh dimnika. Sinjkasta svetloba je silila k njemu.
Z nogo je otipal debelejšo opeko in sc trdneje zagozdil med stene. Če bi vedel, da jih še ni podstrešju, bi s« poskušal še malo vzdigniti. Tako pa bi jih s šumom prav lahko opozoril nase.
Že se jc hotel potegniti kvišku, ko so mu na uho udarili glasovi.
»Tu so!« je zašepetal Črto.
Obema je zastal dih. Zdaj ni šlo več za to, ali bosta vzdržala. Važno jc bilo, ali bo tiskarna srečno ušla njihovim očem.
Napeto sta prisluhnila. Težke stopinje tam spodaj. Slovenski in laški glasovi. Koraki ob dimniku. Nekdo je odprl železna vrata, pa jih takoj spet zaloputnil.
V sencih jima je tolklo s podvojeno močjo. Vlekla sta glasove na ušesa. Potem ju je začelo dušiti. Nekdo je moral spodaj v hiši spet naložiti na ogenj, zakaj dim je znova močneje udaril vanju.
Črta je posilil kašelj. Zagrizel se
jc v rokav. Z zadnjimi močmi sc je premagal, da mu ni planilo iz grla. Na podstrešju so hodili vse križem. Premetavali so, prebadali, iskali. Oba sta spet napeto vlekla na ušesa. Glasovi so prihajali iz kota, kjer jc bila tiskarna. In takoj nato ropo-
JOŽE DULAR
tanje, prevračanje zabojev; potem jc vse to presekal obupen, piskajoč hišnikov glas.
»Bog mi je priča, da nisem vedel! ... Bog mi je priča!«
In takoj nato glas domačega plačanca:
»Svinja, še tajil boš, svinja umazana! ...« Kratek molk.
»Povej, kje se skriva!« je zahteval prejšnji zadirčni glas.
»Ne vem, res ne vem!«
In nato udarci z žilavko in oster, suh hišnikov glas, ki je rezal do kosti: »Ne vem, res ne vem ...! Ne vem, prav zares ne vem!«
Takoj nato spet tisti debeli, surovi glas:
»Te bomo že spomnili, da boš vedel, kje je. Daleč ni. Saj tu še vse smrdi po petrolejevem dimu.«
In spet udarci in spet tenki, pi-skajoči hišnikov glas. Vmes ropota-nje, razbijanje, koraki...
Vse dotlej, dokler ni tisti, ki je tepel, trdo ukazal:
»če ga ni pod škarnicami, poglejte v dimnik!«
Andreju in Črtu je zledenela kri po žilah. Nekdo pa je žc stopil proti dimniku in naglo odprl vrata. Pogledal je navzdol, nato kvišku.
»Nič ne vidim. Mogoče...«
»Streljaj!« je ukazal nekdo.
Preden sta se Črto in Andrej zavedela, je počilo. Dvakrat, trikrat. Krogle iz revolverja so tenko zven-čale po dimniku. Ko je oni spodaj sprožil četrtič in petič, je Črto rahlo kriknil. Iz prši mu je udaril curek krvi. Roke in noge so mu popustile, vse telo se je krčevito zvilo. Nato je negibno zdrsnil nekam v globino.
Andrej je slišal, kako je morilec odskočil, ko se je ubiti popeljal mimo njega, kako so se koraki naglo oddaljili s podstrešja in kako je hišnik ves čas ponavljal: »Nisem vedel, da je bil v dimniku. Bog mi jc priča, da nisem vedel!«
Šele ko so koraki čisto potihnili in se je Andrej hotel opreti na roke, je začutil, da ima levico prestreljeno. Skozi rokav mu je kapljala kri. Z največjo muko se je naglo spustil do vrat. Bil je skrajni čas. Spodaj je skozi dimnik že zaslišal glasove. Detektivi so bili pri svoji žrtvi. Morda se bodo vsak čas vrnili, da še natančneje pregledajo bunker in dimnik. Tu ga ne smejo dohiti. Naglo je segel po bližnji vreči in si zamotal krvavo roko. Ne smo ga izdati kri. Potem se je zavlekel prav na konec podstrešja in se zgrudil za tramom.
Trenutek nato je v njem vse popustilo: izgubil je zavest.
društveni sobi je bilo živahno. Ko smo vstopili, je Viktor Zemljak, dolgoletni amaterski delavec in- režiser, pojasnjeval Marcelu Stefančiču stavek iz Hanta Weigela komedije »Namišljeni zdravnik*. V tem modernem delu bo igral Marcel glavno vlogo. O delu, ki ga študirajo, meni: »Zelo dobro je, tekst je duhovit. Ne vem pa, kako ga bo publika sprejela, dogajanje je odmaknjeno našim razmeram. Uspeh pa le pričakujemo.« Marctlova soigralka v vlogi Peggy Eleo-nora Božičnikova nam je zaupala: »Vloga mi je všeč, leži mi, prikazati moram sodobno dekle*.
Nismo se več upali motiti z razgovorom. Igralci so bili nestrpni. Naj ne zamerijo, če smo bili nadležni. Pomudili smo se še nekaj časa med njimi. Marcel ima prav. Tudi nas je tekst navdušil. Pa v uspeh Peggy ne dvomimo. Ob prisrčnem slovesu smo tovariša Viktorja še vprašali: »Ste zadovoljni z ansamblom?* Nič ni premišljal. »Sem, pridni so, Le gripa nam je nagajala. In čas — hiteti moramo.* Že se je obrnil k igralcem, da nadaljujejo, pa smo tudi mi pohiteli: »Kaj pričakujete od letošnje o-krajne revije, ki bo pri vas v Vidmu-Krškem?*
»Uspeh! To bo ena najbolj kvalitetnih prireditev v zadnjem času. Pestra po programu, saj bo prikazala vse zvrsti kulturno - prosvetnega dela.*
V veži smo srečali Otilijo Domnik in Matka Matjana, oba sta v žiriji za ocenjevanje dramskih prireditev. »Dobre volje sem, sijajno je. Igralske družine igrajo povsod,* je ves nasmejan zadostil naši radovednosti tovariš Matjan, tovartšica Domnikova pa ga je dopolnila: »Raven predstav je mnogo boljša kot lani. Revije so res koristne, spro'.i-
ustrezale za izvedbo dramska predstave.
Dejavnost pravega prosvet- ., nega društva pa ni samo * tem, da ima igralsko družino, pevski zbor in recitator-je. Člani PD »Bratov Milavcev« so vlogo svojega društva pravilno razumeli. Sestavili so obširen program, ld ga že uresničujejo. Predvsem želijo ustanoviti radioamatersko sekcijo (potrebno aparaturo so že naročili) in klub s knjižnico ter radijskim W televizijskim sprejemnikom. Dobiti hočejo ustrezne P1"0" store, v katerih bi se shajali člani društva in mladina, ki se precej zavzema za kulturno rast področja, na katerem društvo živi. Zanjo so prc cej privlačne tudi plesne vaje, ki jih prirejajo vsako leW v okviru prosvetnega društv*
Rezervoar članstva za P" »Bratov Milavcev« je vseka' kor v obratu IMV v Brezi- j cah. Mladi delavci se ze'° zanimajo za dejavnost društva in so že nekajkrat napravili kulise za dramske f prizoritve. Precejšnje zagoto-, vilo za uspešnejšo rast te dejavnosti pa je tudi pomoč IMV iz Novega mesta.
Razveseljiv napredek del v kostanjeviškem gradu
Restavratorska dela v ko-stanjeviškem gradu dobro napredujejo, saj je Zavod za varstvo spomenikov LRS letos dola podaljšal celo preko zimskih mesecev. To zimo so namreč pokril* prezblterij gotske sam*' stanske cerkve in še ^e'.oS obnovili štukatumi strop nad prezbiterijeim. Posebno prikupna pa je zdaj kolo-nada na desni strani od vhoda, ki je do vrha pozidana in pokrita. Restavratorska dela opravljajo *** darji Remonta iz Zuženi- \ berka, ki so postali že pravi strokovnjaki za tovrstna °f pravila, vodi pa jih i*1*-arh. Spelka Valentinčičeva-Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov LRS kak0*' tudi občinskim in okrajn'.ru faktorjem smo lahko hvaležni za izkazano prizadevnost pri ohranjevanju W ga znamenitega kuiturnefi3 spomenika.
jo široko tekmovanje in V0' globljeno delo.*
Drugič se je oglasil zvo' nec, ki je vabil gledale?-naj zasedejo prostore v dvorani. »Tovariš Matko* veliko dela imaš s priVa' vami revije, povej na"*' prosim, še o tem nekaj.*
»Posebnih težav ni. W ko pa bo steklo, boste *? videli.* .
Ze v temi smo posedi'-^ snopu luči so sc nam P^.f stavili brestani'.ki gleda-}, ški samorastniki s svoJi'n.e »Samorastniki«,   ki jih ?. postavil na oder eden med   njih — nadarjeni ' veliko obetajoči režiser r* ko Galeša.

DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO -DON
Pomoč gospodinjam
»TA ČLOVEK JE V REDU!«
Vsak dan se na cesti ali dnagod srečujemo z ljudmi, za katere vemo, da so zme-
raj v redu: skrbno so oblečeni, čisti, vestni pri svojem delu, skratka — urejeni so. Mnogo pa jih je, ki take Urejenosti sploh ne poznajo, ki jim je higiena nekaj tujega nevsakdanjega. Pa yendar ne moremo reči, da Je človeku, ki je zmeraj urejen, to prirojeno, pač pa je privzgojeno. Zato Je nuj-n°, da otroka že v njegovi najzgodnejši dobi navajamo na red, ki se ga bo kasneje £am od sebe prijel.
Z vzgojo v tej smeri lahko začnemo že, preden otrok shodi. Med igro ali po jedi mu pokažemo, da ima umazane roke in mu jih obrišemo tako, da bo to sam opazoval. Ce bomo to nekajkrat ponovili, bomo zadovoljni, ko bo otrok začel drugič sam kazati, da irna umazano roke in s kret-^ njarni prositi, da mu jih umijemo. Vendar to še ne
zadošča. Otroka moramo ob vsaki priložnosti navajati na to, da se bo umival. S tako vzgojo bomo v njem utrdili občutek, da ne sme ničesar storiti z umazanimi rokami, s smrkavim nosom, z nepočesanimi lasmi.
Kasneje, ko bo otrok začel hoditi v šolo, bo Čut za snago v njem že močno utrjen in sam bo skrbel za to, da bo šel vedno urejen od doma. Navadimo ga, da s; b0 sam prisil gumb, ki se mu je odtrgal, da bo sam poskrbel za to, da bodo knjige in zvezki zmeraj na svojem mestu, ne pa razmela-nii po kuhinji. Važno je predvsem to, da najde otrok
najboljši vzgled doma, kjer ne sme hoditi po sobi z blatnimi čevlji an jesti z ne-umitiimi rokami. Tudi na ulici bo otrok sam poiskal koš za odpadke, prav tako v šoli in drugod. Navadimo ga, da v aktovki ne bo nosil starih predmetov iz železa ali stekla pa morda posušenih ogrizkov ali drobtin.
Ko bo odrasel, ga ljudje nikoli ne bodo videli z malomarno zavezano kravato, z madeži na suknjiču, s črnimi nohti ali odvezanimi čevlji, ki se jih drži še včerajšnji prah.
Lahko bodo rekli: ta človek je v redu!
-db
Preberite tudi tole
Pomaranče in limone dajejo več soka, če jih pred uporabo pustimo nekaj časa v topli vodi. To velja predvsem takrat, če kupimo še zelene limone.
Bakrene predmete čistimo s toplim kisom ali posnetim mlekom, ki smo mu dodali nekoliko soli. Baker potem zdrgnemo s flanelasio krpo.
Ce se pšenični zdrob zlepi prj kuhanju v kepice, smo navadno zelo jezne. Temu se lahko izognemo, če zdrob vsi parno v mleko skozi koničasto vrečico, ki smo ji odtrgali dno.
Kadar krpate z zaplato, pazite, da bodo tekle niti v isti smeri kakor blago na tistem delu, ki ga krpate. Zaplata bo potem dosti manj vidna.
Madeže od saj odstranimo z raztopino vinskega kamna ali z gosto kašo iz krede in bencina. Zatem dobro izperemo.
Zadrge se kaj rade zatir kajo. Dobro bodo tekle, če jih včasih malo nadrgnemo z ostankom sveče ali s trdim milom.
Zamet je treba skrbno negovati. Ce ima žametasto oblačilo že nekaj priti&nje-nih mest, obesimo tako ob-
leko nad vročo soparo ter priitilsnjena mesta skrtači-mo v smeri proti dlačicam.
Zimnice, polnjene s pravo žimo, pokvarimo, če jih iztepamo. Take zimnice je treba le krtačiti ali čistiti s sesalcem.
Krpo iz srnine kože, ki je postala trda, napravimo spet lepo voljno in mehko, če jo splaknemo v dva in pol litra vode, ki smo ji dodali žličko olivnega olja.
Kako barvamo staro nylon perilo
Vzgojne sposobnosti staršev
Navadno so starši prepričani, da je njihova vzgoja najboljša in da dobro skrbijo za svoje otroke.  Ali je to res?
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov!
Odgovorite na spodnja vprašanja, in če res lahko na vsako odgovorite z »da«, so vaši otroci lahko srečni.
1. Ali skrbite za to, da vaš otrok dovolj in v miru spi?
2. Ali ste se kdaj vprašali, kolikšna je vaša krivda, če vam otroci delajo skrbi ali če se v šoli slabo uče?
3. Ali vam otroci pripovedujejo, kaj so doživeli izven doma? Ali jih pazljivo poslušate?
4. Ali smejo vaši otroci včasih pripeljati v stanovanje svoje prijatelje in ali jim dovolite nekoliko razgrajati?
5. Ali nalagate otrokom pretirane dolžnosti ali pa jim naložite določeno delo samo kot vzgojno sredstvo?
6. Ali hodite redno z otroki k zdravniku in zobnemu zdravniku?
7. Ali dajete otrokom nekaj malega denarja za lastno uporabo?
S. Ali lahko vaši otroci v lastnih omarah, predalih ali zabojčkih za igrače po svoje gospodarijo?
9. Ali se kdaj igrate z otroki in ali imata razumevanje za njihove igre oba: mati in oče?
10. Ali ste si starši enotni v vzgojnih metodah? Ali ne deli mati nežnosti, oče pa klojute?
11. Ali se zakonca kdaj pogovarjata o vzgoji otrok?
12. Ali dovolite, da otroci o vprašanjih, ki zadevajo samo nje, sami odločajo?
Bele aH drugobarvne svetle nylon kombineže čez čas postanejo rumenkaste, in čeravno so še cele, jih ne nosimo več rade. Takšno
Dobra večerja za staro in mlado
RIŽEV NARASTEK
20 dkg riža, 1 1 mleka, sol, 6 dkg margarine ali surovega masla, o dkg sladkorja, limonina lupinica, 2 rumenjaka, sneg iz dveh beljakov.
V osoljeno mleko zakuhamo riž in ga skuhamo. Kiž, maščobo in sladkor dobro premešamo, dodamo rumenjake, nastrgano limono, na koncu pa primešamo še sneg dveh beljakov. Zmes donerao v pomaščen pekač in jo pečemo vsaj pol ure v vroči pečici. Po želji lahko riž, ko je že v pekaču, obložimo z narezanimi jabolki ali pa ga, ko je že pečen, polijemo z malinovcem.
Kropirjcvi   zrezki:    1.5 kg
krompirja, 3 žlice moke, sol, mast za pečenje.
Oprar.', olupljen krompir naribamo, ga nekoliko odeedimo, dodamo moko in sol ter dobro premešamo. V ponvi za cvrtje razbelimo 2 žlici masti, z veliko žlico oblikujemo hlebčke in jih opečemo na obeh straneh. Serviramo tople zrezke s solato.
perilo lahko pobarvamo V poljubno barvo. Postopek pa je takle:
V lončku zavremo dve žlici vode, dodamo za noževo konico Aero barve za barvanje tkanin. Barva mora prevreti, da se raztopi Potem v drugo posodo natočimo dva do tri litre vroče; vode, v katero precedimo skuhano barvo. Kombinežo pred tem splaknemo v hladni vodi, jo ožmemo, nato pa potopimo v barvno raztopino in večkrat pregnetemo z rokami. Raztopini dodamo pol žličke soli, še enkrat pregnetemo kombinežo, nato jo vzamemo ven in večkrat splaknemo v hladni vodi. Sušimo kot običajno. Ce želimo močnejši ton barve, uporabimo več Aero barve. Tako pobarvana kombineža bo videti kot nova.
Razveselite znance in
svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM!
Tudi PIT sie sme nostaiati
kai    marca je imela sindi-aina podružnica PTT enote ^rnomaljske in metliške ob-^e občni zbor. Ker zaje-
lavci io^je7nih P°št z 48 de" te«   J   del° sindikata precej /avno, saj so njegovi člani « po vsej Beli krajini. Za-»O sklenili, da bodo uve-
toril jske krožke P° sek-da vpredvsem je važno, konnrf 61anstvo spozna z za-Podir     oziroma s pravili
-■   Tuaf ia- Ta so še nepopolna.
t nje . delavsko samoupravlja-razvrvi V P°štnih enotah še v traij,JU' ker se zaradi decen-tu rfClJe poštne službe še Prav °Sl° .docela uveljaviti. Preei rfZdaj' elani kolektiva Eiertsk J"° Pravilnik o hl-Uelu ^"tehnični varnosti pri bii0 j,  - občnem   zboru je
glede T*flnih precej besed stev Bon      zaščitnih sred-
nesrečp ODOleriJa in
Zdravim prePrečujemo, kakor Pravi       E0 "renili v raz-
žiti na t - bo treba DolJ pa" bih „7 0cno izvajanje zaščit-
Osen^ePOV-Poštni ^ Prejemke dobivajo Pravil    avci na osnovi o-
bi'o trnkga deia- vendar bl hik ' ®ba ^Popolniti pravil-
kov  paelltvi osebnih dohod-
bujal ro V"nik naJ bi spod-lektiva l vsakega člana kova n ' ^-er Pa se obračunatog °Snovi dolocenih fak-razuV   P"de   do občutnih
ki delavci °S0Dbnimi prej'em-tuai 1.^:   PnPomnili so
drugem, 1 tisti' ki dela na Q°WaZaradi bolezm ali po-hem , vzroka izpraznjeni riot °^'nern mestu, dobi-dohodek po  merilih, ki
veljajo za to mesto, ne pa za njegovo. To bi bilo tudi pravilno.
Kolektiv si vsestransko prizadeva, da bi izboljšal dostavno službo. Hitrejšo dostavno službo omogoča prevoz s kolesi. Predlagali so, naj bi dobili kolesa predvsem poštarji tistih pošt, od katerih se dajo raznesti pošiljke na vse srani kljub sla-
bemu vremenu.
Sindikalna podružnica je spregovorila še o drugih pro-olemih. Telefonske naprave so n. pr. že zastarele in skorajda ne ustrezajo sedanjim potrebam. Zato bo treba v Črnomlju nabaviti novo telefonsko centralo. Prostori zanjo so že pripravljeni v novi poštni stavbi.
Lojze Stariha
NAPAČNO Mati: »Matjažek, opravek imam v kuhinji. Medtem pospravi vse igrače! Glej, da bo vse v redu, ko se vrnem! če bom še kaj našla na tleh, ti bom vse vrgla skozi okno!«
PRAVILNO Mati: »No, Matjažek, čas je, da pospraviš. Pomagala ti bom. Ti zberi kocke, jaz pa bom spravila v garažo tvoje avtomobile. Soba mora biti pospravljena, ker bomo kmalu dobili goste.«
Dvajset tet življenja in dela MDB
Od 30. marca do 1. aprila bo v mladinskem klubu v Novem mestu odprta razstava v počastitev 20-letni-ce mladinskih delovnih brigad. Številne publikacije, od časopisov do brigadirskih glasil in komentirane slike bodo tokrat prvič v širšem izboru prikazale življenje m delo brigadirjev novomeške komune na mnogih zveznih in lokalnih delovnih akcijah. Razstava ki jo pripravlja občinski komite LMS v Novem mestu, je hvaležen prispevek k proslavljanju 20-letnice mladinskih delovnih brigad.
V soboto, 31. marca, bodo po vseh hribih v novomeški komuni zagoreli kresovi, ki jih bodo v počastitev važne obletnice mladinskih delovnih brigad prižgali mladinci. V telovadnici osnovne šole v Novem mestu bo ta čas (ob 19. uri) brigadirski večer s pestrim programom, v nedeljo, 1. aprila, pa brigadirski večer v prostorih Pionirjeve re-
stavracije v Bršlinu. Mladina naše komune bo tako res dostojno in med prvimi v okraju proslavila pomemben mladinski praznik.
Preko 96 km občinskih cest
V videmsko-krški občini je bila izvedena kategorizacija cest IV. reda. Teh cest je zaenkrat 21 jn merijo 9G kilometrov. To so v glavnem ceste, ki povezujejo glavna naselja ali več naselij s cestami višjega razreda. Vse ostale ceste in poti. ki niso kategorizirane kot ceste IV. reda, se smatrajo za krajevne ceste ali potj ter z njimi upravljajo in jih vzdržujejo krajevne skupnosti.
Nedavno je bil ustanovljen cestni sklad za videm-sko-krško občino. Sredstva sklada se bodo uporabljala za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo občinskih cest.
OKRAJNA ZLATA PUŠČICA: za Marijana Kosa
(SGP Pionir)
V nedeljo Je okrajni strelski odbor Novega mesta priredU okrajno tekmovanje z zračno puško za Zlato puščico. Tekmovanje je bilo v dvorani restavracije Pionir. Nastopilo Je dvajset 6treloev iz celega okraja. Prvo mesto Je osvojil strelec Pionirja — Novo mesto Marijan Kos z zelo dobrim rezultatom 537 krogov. Zato je prejel že drugič zaporedoma Zlato puščico. Z rezultatom je edini presegel republiško normo, tako da nas bo v nedeljo samo on zastopal na republiškem tekmovanju v Celju. Norma za to tekmovanje je 535 krogov. Ostali tekmeci so za njim zaostali kar za 20 krogov. Posebno huda je bila borba za drugo mesto, vendar je na koncu mladi Založnik iz Črnomlja za cn krog prehitel Okrogliča iz Novega mesta. Tudi med naslednjimi tremi tekmovalci je bila razlika le po en krog.
Edina ženska tekmovalka Dežmanova iz Novega mesta je z zelo dobrim rezultatom zasedla sedmo mesto. Tekmovalci iz Krškega, ki so zmagali v okrajni ligi Novega mesta, so se takrat zelo slabo uvrstili; tako sta njihova najboljša tekmovalca zasedla šele deveto in deseto mesto in nista dosegla 500 krogov. Kako majhna je bila razlika med tekmovalci, se vidi po tem, ker je med devetim in osemnajstim mestom le deset krogov razlike.
Rezultati: Kos (Novo mesto) 537; S. Založnik (Črnomelj) 518: 3.  Okroglič (Novo mesto) 517:
4. Pagon (Trebnje) 512; 5. Dju-raševič (Črnomelj) 511; 6. Sepic (Novo mesto) 510; 7. Dežmanova (Novo mesto) 507; 8. Macele (Črnomelj) 504; 9. Božič (Krško) 497; 10. Žibert (Krško) 406; 11. Kotnik (Novo mesto) 494 itd.
-en
Okrajno šahovsko prvenstvo
V soboto, 31. marca, se prične okrajno člansko šahovsko prvenstvo, na katerem bo nastopilo 12 igralcev. Naslov prvaka brani Slavko Sitar. Turnir bodo igrali v malem salonu hotela »Kandija« v Novem mestu. Trajal bo do 8. aprila.
SD CELULOZA še vedno vodi
V 8. kolu so se srečali: SD »13. maj« (ONZ) : SD »Boris Kidrič« — 2:0, Celuloza — Metlika — 2:0, Trebnje : Milan Majcen — 2:0, Pionir : Svoboda Kan. — 2:0, Železničar : Novo-les - 2:0.
Vrstni red po odigranem VIII. kolu: 1. Celuloza 13.724 krogov, 2. Pionir 13.598 krogov, 3. Železničar 12.333 krogov, 4. 13. maj 11.494 krogov. 5. Trebnje 11.235 krogov, 6. Novoles 11.951 krogov, 7. Svoboda 11.874 krogov, 8. Metlika 10.276 krogov, 9. Milan Majcen 8.607 krogov, 10. Boris Kidrič 1.401 krog.
Zimsko veselje črnomaljskih dijakov
Pred dnevi je imela črnomaljska gimnazija športni dan. Navdušeni dijaki so se z vlakom odpeljali v Rožni dol, kjer je prof. Skedel poiskal pripraven teren za sankanje. Proga Je imela veliko ovinkov. Vožnja nevajenih dijakov in dijakinj je pri glodalcih vzbudila veliko smeha. Vendar so prelzkuš-njo vsi dobro prestali. ImeU smo tekmovanje v sankanju, na katerem so bile pri dijakinjah najboljše Marija Suipar (33,1 sek.), Marjeta Bahor (33,0 sek.); Ivanka Stravs (35,1 sek.) in Jožefa Vrščaj (35,3 sek.). - Med dijaki je najbolje vozil Božo Nahtigal (30.7 sek), drugi Je bil Jože Pavlišič (30,8 sek.), naslednji mesti pa si delita Peter Jaklič in Ignac Crnič (32 sok.). Med razredi Je prvo mesto zasedel  l.a  razred  (213,4) pred
3. razredom (216,6).
Ksenija Vitkovlč
šah v Radencih ob Kolpi
18. marca je bil odigran v Radencih ob Kolpi šahovski turnir za marec. Turnir je bU v prostorih bivše osnovne šole v Radencih.
Doseženi rezultati:
1. Vir.aio Kobe točk. 2. Jurij Kobe 6, 3. AUonz Sterbenc 5,
4. Jurij Sustcr 4, 5. Vilko Sterbenc 2,5, 6. Zdravko Kobe 2, 7. Darko Kranjec 1 in 8. Jože Svegelj 0,5.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Četrtek, 29, marca: Ciril Petek, 30. marca: Branimir Sobota, 31. marca: Benjamin Nedelja, 1. aprila: Hugo Ponedeljek, 2. aprila: Franc Torek, 3. aprila: Helena Sreda, 4. aprila: Izidor
fZAMVA-JE!
Namesto venca na grob pokojni PICKOVI MAMI je družina dr. Gundeja darovala Dijaški kuhinji 3000 din. Iskrena hvala!
ANTON ŽABKAR iz Crnca 69 pri Brežicah se iskreno zahvaljujem vsem, ki bo mi kakor koli moralno in materialno pomagali ob požarni nesreči dne 10. decembra 1961.
Za Izraženo sožalje in darovane vence se vsem znancem in prijateljem zahvaljujemo. — Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Iz Novega mesta, zlasti pa dr. Vodniku, ki je do zadnjega nudil pomoč
JOŽETU MATKU
iz Gaberja. Žalujoči: žena, sinovi, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo.
Olj bridki Izgubi naše ljubljene hčerke in sestrice
ANICE ŠINKOVEC iz Ločne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakor koli lajšali gorje,  jo spremili k njenemu
NESREČE
pešec pod tovornjakom
Voznik Franc Požun se Je 20. marca s tovornjakom peljal z Blance proti Sevnici. Blizu gostilne Lovec v Sevnici je, ne da bi se prepričal, če gre kakšno vozilo, prečkal cesto Jože Span. Ko je Požun pešca zagledal, je naglo zavrl, ker pa je bila razdalja do pešca sUno kratka, se vozilo ni moglo ustaviti. Tovornjak Je podrl Spana in ga nekaj metrov vlekel po cestišču, tako da se je težko poškodoval. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico.
NEUČAKANI VAJENEC NI PRESTAL VOZNIŠKEGA IZPITA
V noči 25. marca Je na poledeneli ln zasneženi avtomobilski cesti pri Korenitki zastal ves promet. V tem času se je iz Ljubljane pripeljal osebni avto z voznikom Alojzem Klep-cem. Ko Je Klepec opazil kolono, je naglo zavrl, vendar ga je zaneslo. Udaril je v pravilno osvetljeno vozilo, ki Je stalo na koncu kolone avtomobilov. Pri trčenju sta se oba avtomobila poškodovala za okrog 40 tisočakov.
Skoda res ni velika, gre pa za ozadje nesreče. Voznik Alojz Klepec je kot vajenec zaposlen v zasebni mehanični delavnici pri mojstru Vinku Mraku. Ponoči se je Klepcu zahotelo malo vožnje proti Novemu mestu, zato Je vzel popravljen avtomobil, last nekega ljubljanskega podjetja, in se brez vozniškega izpita s prijateljem podal na avtomobilsko cesto. Do Korenitke sta se srečno pripeljala, ker pa Klepec ni vešč šo-ftranja, se je zaletel.
Lastniki delavnic, pazite na svoje vajence in si zapomnite, komu ste dali ključe od delav-niških prostorov!
mnogo preranemu grobu in ji darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni osebju novemeške bolnišnice in Zavodu za socialno zavarovanje, lepo pa . se zahvaljujemo tudi njenim sošolkam in učiteljici Rotarjevi ter ostalim, posebno pa kolektivu »Standarda« in sorodnikom.
Žalujoči: mama, oče, sestra Jožica, bratec Franci, stara mama in sorodstvo.
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta
JANEZA JENICA
lz Stranske vasi
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v času bolezni ter z nam! sočustvovali.
Prav lepo se zahvaljujemo vsem vaščanom, gasilskemu društvu, vsem darovalcem vencev ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sinova in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo.
Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene in nepozabne mame, omice, tašče, sestre in tete
MARGARITE GERDENC
roj. MARUClC iz Novega mesta, Gubčeva 3
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem številnih vencev in cvetja, vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo mestni godbi, pevcem in duhovščini. Hvala tudi vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Žalujoči družini Gerdenc, Mirt
PREKLICI
Preklieujem izgubljeno zdravstveno  Izkaznico  št.  339590. —
Jože Strucclj, Griuljc 85, pošta Gradac.
Preklieujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 483186. — Jurček Zlajpah, Mokronog.

KLETNE PROSTORE (36 do 50
kv. m.) prodam v Novem mestu. Primemo za delavnico ali skladišče. Naslov v upravi lista (360-62).
ELEKTROMOTOR 5,50 KW Siemens in 70 m kabla proda Iv. Globcvnik, Skocjan.
OSEBNI AVTO F LAT 1100, generalno popravljen, prodam. Martin Cvelbar, pleskarstvo, Novo mesto.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno ln pošteno, sprejmemo
k štiričlanski družini. Plača dobra. Nevenka Jakše, Ljubljana, Šišenska 27.
STEDILNUi »GOBAN«, malo rabljen, poceni prodam. Sitar, Smihel 09 pri Novem mestu.
ŠOFER z Lastnim osebram-do-stavnim avtomobilom, primernim za prevoz blaga in oseb, sprejme kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi lista pod »Takoj« (356-62).
DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stane Arh, dimnikarstvo, Kamnik.
DVODELNO sobno omaro kupim. — Naslov v upravi lista (316-62)
OSAMLJENI DRUŽABNI« od 40—15 let nudim hrano in stanovanje. Ana Cerovec, Žabja vas 4, p. Novo mesto.
Brežice: 30. In 31. marca ameriški film »Tigri potujejo«, 1. in
2. aprila italijanski barvni tilm »Sin rdečega gusarja«.
Črnomelj: 30. marca in 1. aprila ameriški film »Zadnji voz iz Gim Hula«.
Dol. Toplice: 31. marca in 1. aprila ameriški film »Tommy Stili poje«.
Kostanjevica: 1. aprila sovjetski barvni film »Sestre«, 4. aprila sovjetski barvni film »Prvi dan miru«.
Metlika: 31. marca in 1. aprila »Hrepenenje«, 4. aprila ruski film »Križarka Varjag«.
Novo mesto — Krka: od 30. marca do 2. aprila francoski film »Prehod preko Rena«, od
3. do 5. aprila jugoslovanski barvni film »Ne drezaj v srečo!«
Mokronog: 31. marca in 1. aprila francoski film »Slepi potnik«, 4. aprila nemški film »Nedokončana zgodba«.
Semič: 1. aprila francoski film »Kockar«.
Sevnicn: 31. marca ln 1. aprila Italijanski film »Poletne zgodbe«.
Trebnje: 31. marca ln 1. aprila ameriški film »Ljubezen ir. moda«, predstava v soboto ob 19, in v nedeljo ob 14, in 16. uri.
4. aprila angleški barvni film »Med lovci«, predstava v sredo ob 20. url.

RAZPIS Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah razpisuje delovno mesto
ČISTILCA  CEST IN PARKOV.
Nastop službe 15. aprila 1962. Plača po dogovoru.

2U2EMBERSKI MATIČNI URAD SPOROČA
Februarja so bili rojeni trije dečki.
Poročili so se: Jože Vidmar, sin posestnika iz Smihela, in Pavla Sadar, hči posestnika iz Drašče vasi; Ivan Senica delavec iz Meniške vasi, ln Marija Koneilija, hči posestnika iz Dol. Kota; Ignac Turk, sin posestnika iz Visejca, in Jožefa Poto-čar, hči posestnika iz Graden-ca; Ciril Košak, kmet lz Vel. Rebrc, ln Ana Bedene, hči posestnika iz Smihela; Franc Bedene, sin posestnika iz Smihela, in Marija Arkar, hči posestnika lz Dešeče vasi.
Umrli so: Marija Teme, užit-karica iz Sadlnje vasi, 87 let; Marija Novak, užitkarica iz Budganje vasi, 84 let; Anton Grum, kmetovalec iz Gor. Ajdovca, 71 let.
SENTJERNEJSKI MATIČNI URAD SPOROČA
Februarja so bili rojeni 3 dečki in 1 dekUca.
Poročili so se: Janez Kuhar, kmetovalec iz Sutne, ln Marija Grubar, delavka iz Gor. Prekope; Janez Turk, kmetovalec iz Gor. Stare vasi, in Terezija Bučar, šivilja iz Šentjerneja; Janez Stopar, kmetovalec iz liedelka iz Vel. Bana; Jože Ber-Oštrca, in Marija Jevnikar, po-nardič, delavec iz Gor. Mokrega polja, in Albina Mesojedec, poljedelka iz Dol. Mokrega polja; Anton PucelJ, kmetovalec lz Tomažje vasi, in Jožefa Bor-san, poljedelka iz Cadrež; Alojz Vesel, električar lz Malega Pod-ljubna, in Ana Junc, natakarica iz Irce vasi; Franc Gregorič, tesar iz Grobetj, ln Ana Prah, poljedelka iz Sel.
Umrli so: Marija Jordan, užitkarica iz Gor. Gradišča, 82 let;
Marija Matoz, užitkarica iz Gor. Vrhpolja, 82 let; Uršula Bratko-vič, užitkarica iz Javorovice, 73 let; Ana Zupančič, poljedelka iz Imenja, 55 let; Štefka Reb-selj, hči kmetovalca iz Šmarja, 2 meseca.
MATIČNI URAD IZ DOL. TOPLIC SPOROČA
Februarja sta bila rojena dva dečka.
Poročili so se: Anton Jakše, šofer iz Zaloga, in Amalija Spo-rar, delavka iz Podhoste; Franc Nose, kmet iz Verduna, ln Marija Tolar, hči kmeta iz Gor. Sušic; Alojzij Senica, kmet iz Dol. Straže, in Amalija Turk, hči kmeta lz Podhoste.
Umrla sta: Anton Koprive, upokojenec iz Podhoste, 77 let; Ana Fifolt, upokojenka iz Soteske, 90 let.
NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA
Od 19. do 26. marca je bilo rojenih 25 dečkov in 38 deklic.
Poročila sta se: Ladislav Gornik, kmet, in Ana Papež, poljedelka, oba lz Malih Brusnic..
Umrli so: Marija Furlan, upokojenka iz Stare cerkve, 71 let; Franc Beeere, upokojenec iz Kalca, 63 let; Anica Šinkovec, otrok iz Ločne, 12 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Plut z Vlnjega vrha — dečka, Frančiška Sivavec iz Strmca — dečka, Ana Sitar iz Prelesja - deklico, Ana Bobnar iz Mirne peči - dečka, Ana Semenič iz Mirne — deklico, Elizabeta Majcen z Mirne — deklico, Martina Hočevar z Bršllna - deklico, Jožefa Gregorčič iz Bršllna — deklico, Marija Botoič lz Gor. Gradišča - deklico, Marija Božič iz Jurr.e vasi — dečka, Mitnica Lemovec iz Gor. Straže — dečka, Štefka Plot iz Trate -dečka, Marija Bartolj z Rateža
— dečka, Danijela Bon iz Za-brdja - deklico, Angela Novak iz Kočevja — deklico, Marija Govednik iz Curil — deklico, Kristina Zagore iz Kostanjevice — deklico, Kristina Hočevar z Močvirja — deklico, Jožefa Starlč lz Malega Cirnika — deklico,  Pavla Zaje iz Smihela
— deklico, Janja Cotič iz Ljubljane — deklico, Ana Klobčar iz Regerče vasi — dečka, Erna Senica lz Podgozda — deklico, Angelca Fink iz Bršiina - deklico, Ivanka Brulc iz Breze — deklico, Branka Herak iz Braš-ljevice - dečka, Marija Tome iz Primostka — deklico, Ljudmila Nagelj iz Smolenje vasi
— deklico, Anica Božič s Tolstega vrha — dečka, Sonja Sašck iz Črnomlja — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Fanika Ur-banč iz Mrtvic - deklico, Terezija Mohorčič iz Bregane — dečka, Terezija Koprive iz Cun-drovca - dečka, Nežka Mlakar iz Brezine — deklico, Jožefa Trampuš iz Bukovja — deklico, Vera Kočnar iz Kapel — dečka, Terezija Klemenoič iz Mrtvic — dečka, Marija Pire iz Črneče vasi - deklico, Dragica Smid iz Brestanice — dečka, Jožica Blatnik iz Crešnjic — deklico, Marija Peteline lz Brežic - deklico.
KROKI

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Darko Bašelj, sin kmeta z Gor. Kamene, se je s sekiro usekal v palec leve roke. Alojz Barzin, upokojenec iz Polja, ie padel in si poško-
SPORED RADIO LJUBLJANA
Vsak dan: poročia ob 5.05, 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.C0 do 8.00.
PETEK, 30 MARCA: 8.05 Popevke se vrstijo — 8.40 Ljudske pesmi raznih narodov — 8.55 Pionirski tednik - 11.15 Prvoapril-eke šale in potegavščine — 12.05 Vesele domače v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana — 12.13 Radijska krneč, univerza — 13.30 Pojo jugoslovanski basisti — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Popoldne s slovenskimi skladatelji — 18.45 lz naših kolektivov — 19.03 Slovenske popevke — 20.35 Spoznavajmo svet in domovino! — 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 31. MARCA: 8.05 Postarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.53 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.45 Z rogom na lovu - 11.16 Angleščina za mladino — 11.30 Do dvanajstih ob vedri zabavni glasbi — 12.15 Kmetijski nasveti - 14.05 Skladbe o mestih in deželah — 14.35
Na.ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.25 Veliki zabavni orkestri — 17.05 Gremo v kino — 18.10 Nekaj prizorov iz Dvolakove Rusalke — 19.03 Zdaj pa kar po domače — 20.50 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, L APRILA: 8.00 MLadinska radijska igra »Odločilni dar. v mačji zgodovini« — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Janez Golob: Tega ne bom storil - 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Vesele slovenske narodne v izvedbi naših zborov — 15.30 V nedeljo popoldne v Operi - 16.00 Humoreska tega tedna: »Leteči upokojenec« — 17.05 Koncert v ritmu — 17.15 Radijska Igra »Letla ln nameni gospe Pozzi« — 18.30 Športna nedelja - 19.03 Razni orkestri — razni stili — 20.00 Izberite melodijo tedna! — 31.45 V soju zvezd — 22.13 Orkestri in solisti RTV Ljubljana - 23.05 Želimo vaiin obilo zabavo.
PONEDELJEK,   2. APRILA:
8.03 Naši solisti v popularnih operah — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Naš zabavni kaleidoskop — 11.00 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci — 12.05 Trio Slavka Avsenika — 12.15 Kmetijski nasveti - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.05 53 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.10 Ko na zemljo pada mrak ... — 18.43 Radijska univerza: Pavle Jane-žlč: »Skrb za slepe« — 20.00 Glasbena skrinja — 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 23.45 Melodije za lahko noc.
TOREK, 3. APRILA: 8.05 Gorenjski vokalni oktet — 8.23 Naš zabavni kaleidoskop — 8.55 Radijska fola za srednjo stopnjo — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.15 Napredujte v angleščini! — 12.05 Slovenske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Z narodnimi pesmimi od Triglava do Ohrida - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.20 Lahka glasba z orkestrom Gabrijele — 17.03 Izbor iz CajkOMSlkoga — 19.05 Zabavni orkestri naših radijskih postaj - 20.20 Radijska igra -Indijanska balada«. 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja — 23.0» Mladim plcsaiocsn.
SREDA, 4. APRILA: 8.05 Naš zabavni kaleidoskop - 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Pesem, ples in sonata Antonina Dvoraka - 11.15 Človek in zdravje — 12.03 Ob zvokih Veselih planšarjev — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Dvospevi iz Verdijevih oper — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe - 17.03 Šoferjem na poti - 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Naš variete — 22.15 Po svetu jazza - 23.45 Melodije za lahko noc.
ČETRTEK, 5. APRILA: 8.05 Plesni ritmi s koncertnega in opernega odra - 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.23 Ciganski napevi z orkestrom Toki Horvath - 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Arije iz malo znanih oper — 12.05 Kvintet bratov Avisenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov
— 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Izlet na Havaje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 10.10 Od harmonike do orkestra — 18.43 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln nape-vov — 22.13 Naš S'kupni studio
- 23.05 Scene iz Kogojevih »Crnih mask« — 23.30 Ansambel Tontmy Guinina.
ZBORI VOLIVCEV V NOVOMEŠKI OBČINI SO ZAKLJUČENI
V času od 10. do 13. marca so bili v novomeški občini zbori volivcev, ki so obravnavali izvršitev in predlog družbenega plana in proračuna za leto 1961 oziroma 19G2. Poleg tega so volivci obravnavali nekatere predloge odlokov, poročilo o delu sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ter odgovore na predloge prejšnjih zborov volivcev. Da bi se volivci čimbolj seznanili z gradivom, ki ga jim je dal v obravnavo ljudski odbor, so odbornikom ljudskega odbora pomagali obrazlagati gradivo uslužbenci ljudskega odbora.
Zbori volivcev so bili dobro obiskani, kar je poživilo razpravo. Volivci se niso omejili samo na obravnavo predloženega gradiva, temveč so razpravljali tudi o drugih zadevah, ki so pomembne za posamezno volilno enoto. Veliko pozornost so posvetili vprašanju razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Iz razprav je bilo videti, da kmetijski proizvajalci želijo uvedbo razširjenega zavarovanja. Pomisleke imajo le glede plačevanja zvišanih premij. Ker so zbori volivcev obravnavali le poročilo o delu sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, za razširjeno zavarovanje pa le načelni predlog, je večina volivcev izrazila željo, da naj Okrajni zavod za socialno zavarovanje skliče zbore zavarovancev, na katerih bi obširneje razpravljali o tem.
Volivci so bili seznanjeni s predlogi odlokov, katere bo ljudski odbor sprejel na današnji seji. Tudi o tem so bile razprave zelo pestre. Nekateri volivci so gledali na te odloke z nerazumevanjem, češ da se uvajajo razne dajatve na račun potrošnika; prav ti volivci pa so nasprotno postavljali velike zahteve po raznih komunalnih delih, ki naj bi jih financiral občinski ljudski odbor. Takim volivcem so se pridružili tudi nekateri odborniki ljudskega odbora (Čadraže). Predlogi odlokov so bili na večina zborih volivcev soglasno ali pa s spremljevalnimi predlogi sprejeti.
Volivci so dobršen del svoje razprave posvetili tudi vprašanjem, ki se tičejo kraja oziroma volilne enote, številni predlogi in želje, posredovane ljudskemu odboru pa se žal ne bodo mogle uresničiti, ker za vse to ni potrebnih finančnih sredstev. Prav bi bilo, da bi zbori volivcev razprave omejili le na reševanje takih lokalnih problemov, ki jih je možno rešiti v mejah finančnih in drugih možnosti. p.
doval levo nogo. Franc Novak, delavec iz Jame, si je opekel levo nogo. Vojko Kvas, avto-klepar iz Črnomlja, si je na cirkularki poškodoval prste leve roke. Janez Kašlč, vajenec lz Migclice, je zaradi poledice padel s kolesa in si pof-kodoval desno koleno. Marija Radoš, hči krnela s Hrasta, je vtaknila prste v stroj za mletje mesa in si Jih poškodovala.
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Terezija Dornik, delavka iz Hrastja, je padla z voza in si poškodovala lirbet. Jožeta Spana, kmetovalca iz Za-bukovja, je povozil avtomobil. Franjo Antolič, delavec iz Klanjca, si je pri padcu na cesti poškodoval desno nogo. Slavka Cučniks, uslužbenca s Senovega, je nekdo napadel in mu poškodoval obraz, Edvard Kostrevc, kmet iz Pisec, je padel z drevesa in se teže poškodoval. Janez Zupančič, kmetovalec iz Krške vasi, je padel z voza in si poškodoval rebra in hrbet.
Prvi diplomanti črnomaljske administrativne šole
Pod okvirjem delavske univerze je bil predlanskim v Črnomlju ustanovljen oddelek administrativne šole. Vpisanih je bilo 28 slušateljev, deset pa jih je že opravilo zaključne izpite.
Sprva so bile težave, kako naj se organizira strojepisje. Vendar je bila ovira kmalu odstranjena, ker sta šoli pomagala občinski odbor ZSDL in upravno vodstvo ObLO; to je dalo DU v uporabo tudi svojo stro-jepisnico. Črnomaljska delavska univerza bo v kratkem proučila možnost, da bi v Črnomlju odprli višjo stopnjo administrativne šole.
DELAVSKI SVET PODJETJA
»OP^EMALES« - Novo mesto
je sprejel sklep, da idproda naslednja osnovna sredstva:
1. SUŠILNICO ZA LES 2 m», ogrevanje z žago-vino, še v pogonu, kompletno za 250.000 din;
2. REZKAR ZA LES, težji izdelek (»Bratstvo« — Zagreb), nov (1955), kompleten, še v pogonu, za 460.000 din;
3. SKOBELNO ŽAGO 3, vodilno, za fini razrez furnirja (spahuje), kompletno za 81.000 din;
4. LAŽJI KOMPRESOR, rabljen, z motorjem, za 55.000 din;
5. MIZARSKI ŠTEDILNIK za kuhanje kleja za 15.000 din.
Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije do 15. aprila 1962. Po tem datumu lahko kupujejo tudi privatniki. Ogled vsak dan od 7. do 14. ure v podjetju.
DOLENJSKI LIST

LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Vldem-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk, Inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Frane Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in  odgovorni   urednik).   Dar.ja  Baje,  Miloš Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev '— Letna naročnina -900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 — TELEFON štev. 127 -Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO« v Ljubljani.