126
— »Glasbena Matica« na Dunaju. Veseli odpeljali so se danes teden pevci in pevke „Glasbene Matice" ob svi-ranji vojaške godbe na Dunaj, da ondi v zahvalo mestu dunajskemu za pomoč ob potresu, prirede dva dobrodelna koncerta. Na stotine spremljevalcev jim je pri odhodu želelo srečni pot in dober vspeh. Danes se vrača pevska četa domov in to še veseleja, kot je odšla. Prodrla je na celi črti. Zmagala je in dosegla, kar je želela. Za velik trud je žela lep vspeh Dobrodelna koncerta, katera je pevski zbor priredil pod spretnim vodstvom svojega dirigenta g. M. Hubada in s sodelovanjem godbe dvorne opere v veliki glasbeni dvorani na Dunaju dne 23. in 25. marcija, vspela sta najsijajneje. — V vsem je dalo potovanje pevskega zbora »Glasbene Matice" na Dunaj povod občnemu zanimanju. Izletnike so na postajah slovenskega ozemlja srčno pozdravljali. Do Mtirzzuschlaga pripeljala se je potnikom naproti deputacija dunajskega odbora, na Dunaju pa je izletnike čakala velika množica ljudstva. Izletnike je pozdravil prisrčno dvorni svetnik gosp. Šuklje, odgovoril je dež. sodišča svetnik g. Vencajz, kot predsednik pevskega zbora „ Glasbene Matice". Zbor je zapel „Domovina mili kraj", na kar so se izletniki ob „Živio" in „Hoch" klici odpeljali na stanovanja. Deputacija odbora „Glasbene Matice", ki se je poklonila presvitlemu cesarju in ga povabila na koncerta, je ta milostno vsprejei in rekel, da odobrava lepo misel. Ne ve sicer, ali mu bo mogoče priti h koncertoma, veseli ga pa, da se zahvala za obilo podporo izrazi na ta način. Presvitli cesar je blagovolil tudi deputacijo milostno vprašati, kako močen je pevski zbor „Glasbene Matice", na kar se je odgovorilo, da 180 pevcev in pevk. Informoval se je cesar tudi o sedanjem stanju Ljubljane po potresu. Deputacija se je poklonila tudi nadvojvodam, ministrom in drugim dostojanstvenikom. Povsod je bila kaj prijazno vsprejeta. Z dohodom Matičarjev na Dunaj je tudi čedalje bolj rastlo zanimanje Dunajčanov za izredna koncerta. Že o glavnih skušnjah so kritiki svoje popolno priznanje izrazili. Orkester dvorne opere, v katerem so prvi glasbeniki dunajski, je spoznal g. M Hubada takoj jako spretnega in nadarjenega dirigenta. Sprejel ga je pri skušnjah ob vsakem nastopu z godbo. Pač redko odlikovanje! H prvemu koncertu dne 23. t. m. zbralo se je v veliki glasbeni dvorani jako odlično dunajsko občinstvo. Dvorana je bila polna. Počastil^ sta koncert nadvojvoda Ludovik Viktor in Evgen, namestnik grof Kielmansegg, grof Hohenvvart, okr. glavar in začasni župan dunajski dr Fribeis, veliko drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov, poslancev itd. Po lepem Stritarjevem prologu pela se je cesarska pesem, katero je zbrano občinstvo stoje poslušalo. Mej vsemi točkami dopadale so posebno lepe naše narodne pesni: Ljub'ca povej povej; Je pa davi slanica palal Luna sije; Prišla je miška ; Bratci veseli vsi; Škrjanček poje, harmonizovane od g. M. Hubada. Zbor je pel prekrasno in nadkrilil vse dosedanje svoje vspehe. Občinstvo je burno ploskalo. Navdušenje je rastlo od točke do točke. Dirigenta g. Hubada se je močno aklamiralo, pokazati se je moral opeto-vano na odru. Vročil se mu je krasen lavorjev venec. Nadvojvoda in dostojanstveniki so očividno izražali svoje priznanje. Glasbeniki ne morejo prehvaliti spretnosti in zmožnosti dirigenta g. Hubada in čilosti ter čistosti pevskega zbora. Dunajski časopisi kaj laskavo pišejo o koncertu. Ne morejo prehvaliti lepega petja. Kmalu bi ne našli dosti izrazov, s katerimi bi dali duška čutilom, katera so imeli pri koncertu. Odlikujejo se posebno listi: rPresse", nWiener Allg. Zeitung", „\Viener Tagblatt", „Fremdenblatt", „Neue freie Presse". Vsi večji listi torej, to ni majhna reč. Vedeti se mora, da pišejo za te liste najstrožji kritiki.   Vsi hvalijo veliko spretnost diri*
127
genta g. Hubada, natančno in krepko petje zbora, imponuje jim mnogoštevilni pevski zbor in divijo se krasoti lepih naših narodnih pesnij. Poudarjajo slikovitost lepe kranjske narodne noše, v kateri so nastopile pevke in katero je pred vsem mnogo občudovalo dunajsko ženštvo, kateremu se je to li do-padala. — Isti velikanski vspeh je imel drugi koncert dne 25. t. m., pri katerem se je prvikrat na Dunaju proizvajala velika Dvofakova balada ..Mrtvaški ženin". Iz daljnega Londona pripeljal se je k temu koncertu nalašč na Dunaj skladatelj gosp Dvorak sam in koncert tudi vodil. Odobravanje odličnega občinstva je bilo velikansko, aklamiraii so burno skladatelja g. Dvofaka, dirigenta g Hubada in zbor. Po frene-ticnem ploskanju je zbor na občno zahtevanje dodal dve narodni pesni, ki sta zopet vse navzoče kar očarali. — Tako je završila „Glasbena Matica" dano si nalogo, zahvaliti se cesarskemu Dunaju za izdatno pomoč po potresu, teli častno. da bi je častneje pač še kedo drugi ne mogel. Vsak zaveden Slovenec je ponosen na to.
— Povratek Matičarjev z Dunaja. Tako veličastnega spreiema, kakor ga je priredilo ljubljansko občinstvo domov se vračajočemu pevskemu zboru „Glasbene Matice", more biti deležna le še iz bitke došla zmagovita vojska. K posebnemu vlaku, ki je sinoči ob 1/2 11 uii pripeljal naše pevce in pevke, zbralo se je na tisoče občinstva na kolodvoru Tacega navala ne pomnimo kmalu. Mestni župan, občinskemu zastopu na čelu je pričakoval zmagovalcev. Ko je vlak, prihajal, zasvirala je vojaška godba, iz tisoč grl pa se je vračajočim rojakom cul krepek „Živiou. Župan g. Grasselli prisrčno pozdravi došlece, kličV jim „Slava" ! Zahvali se iskreno predsednik pevskega zbora g. Vencajz. Po vsakem govoru zaorili so urnebesni „Živio" in „Slava" klici. Mej sviranjem veselih melodij vojaške godbe odhajali so slavijenci in slavitelji v mesto.
—  Presvitli cesar je povodom dobrodelnih koncertov na Dunaju daroval 400 gld. „Glasbeni Matici" v društvene namene.
—  Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 28. decembra 1895. do 21 marcija 1896: Podružnica za Poljansko dolino 25 gld.; g. A. Podboj v Ribnici iz nabiralnika 16 gld.; g. Mih. Pesijak v Kamni Gorici o gld. ; g. I. Šapla v Ajdovščini 4 gld 30 kr. ; „nadporočnik" 5 gld.; cerkniško-planinska ženska podružnica 81 gld; č. g. župnik L. Jenko 2 gld ; šentjakobska-trnovska ženska podružnica v Ljubljani 645 gld; g. Jožef Agreš v Brežicah 19 gld ; g. Peter Novak v Slov. Bistrici 4 gld; moška podružnica na Vrhniki 40 gld.; ženska podružnica na Vrhniki 50 gld ; č. g. B. Grča, župnik v Sempasu, 4 gld. 40 kr.; ženska podružaica v Dornbergu 14 gl. 95 kr.; gospa J. Tollazzi v Logatcu 7 gl.; č. g. župnik A. Berce v Boštanju 16 gld. 62 kr. ; podružaica v Gornjem Gradu 25 gld. ; kropinsko-kamnogoriška podružnica 36 gld.; Mohorjani v Beli Peči 50 kr.; č. g. dekan Iv. Mu-ravec v Cerknem 5 gld.; podružnica v Cerkljah 22 gld 39 kr. ; g. Hočevar v Cerkljah 6 gld.   10 kr.; g.   Vavken v Cerkljah
4   gld 63 kr.; Mohorjani v Črnomlju 1 gld.; č. g. župnik Smerečnik v Št. Ilju 2 gld. ; g. M. Lah 1 gld. ; in g. notar Kačič v Šoštanju 3 gld.; Solčavski Mohorjani 8 gld 60 kr.; Kranjska moška podružnica 23 gld. 40 kr ; „Zaveza zagorskih Slovenk" 100 gld ; g. Mate Kenič v Orehku 1 gld 40 kr.; g. Fr. Cukljati v Št Gothardu 4 gld. ; tržaška ženska podružnica 342 gld ; goriška ženska podružnica 100 gld.; č. g Franc Ferjančič v Ljubljani 1 gld.  50 kr.; si. posojilnica v Metliki
5   gld.; polkovnik V. Kranjc v Tarnovu 1 gld ; si. uredništvo „Slov. Naroda" v Ljubljani nabralo 525 gld. 87 kr.; si. društvo „ Sokol" v Ljubljani 10 gld.; si. posojilnica v Mozirju 25 gld.; moška podružnica na Vrhniki 12 gld. 44 kr.; ženska podružnica na Vrhniki 14 gld ; g. J Gruden na Vrhniki 2 gld.; podružnica v Podgradu 17 gld.; č. g. dekan A. Rogač 5 gld.; Mohorjani v Hrušiči 2 gld. 40 kr.; č. g Štef. Jenko 1 gld.; ženska podružnica v Črnomlju 61 ^ld. 20 kr.; moška polružnica v Postojini 100 gld.; g. prof. Štiftar v Ka-
lugi 2 gld ; Pivska podružnica iz nabiralnika 3 gld. 10 kr. ; č. g. dekan J. Lavrencič v Šmartinu 5 gld. ; gosp. Cerar v Blagovici 3 gld. 30 kr.; g. Rihart Sevar v Zagorji ob Savi 5 gld.; šenklavško frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani po gospe dr. Tavčar-jevi 239 gld. 20 kr. ; gosp. notar J. Platan v Ljubljani 5 gld.; g   novomeški župan Fr. Perko
I   gld.; Mohorjani v Gorici 4 gld. 60 kr. ; si. posojilnica v Radečah 10 gld.; podružaica na Vranskem 30 gll.; „prijatelj naše družbe" v Tržiču 6 gld ; ženska podružaica v Ajdovščini 76 gli. ; podružaica v Velenjah 100 gld ; podružaica v Železuikih 19 gld ; iz Idrije stava 1 gld.; moška podružnica v Kobaridu 20 gld.; in g. A. Mašera 5 gld. 30 kr.; si. uredništvo  „Mira" v Celovcu uabralo  197 gld   90 kr. ; slavai
v
odbor „Slov. zveze" v St Petru pri Gorici 4 gld. 50 kr. ; gospa Mat Sebenikar na Rakeku 10 gld. ; podružaica v Lehnu 25 gld ; si. hranilnica za Sv. Lenart na Kor. 8 gld ; g. V. Rohrman. tovarnar v Ljubljani 300 ročnih pletarčkov; g. c. kr. učitelj S Stegnar v Ljubljani zaboj knjig; vipavska podružaica 2 gld.; poslaoec A Koblar 100 gli.; Letnarjev Ivan v Mengšu 3 gld; pri g. Sršenu v Ljutomeru nabranih 8 gld. 75 kr.; si. posojilnica v Gorjem Gradu 5 gli ; podružaica Loški  Potok 48   gld. ; g   J. Ušaj  v Srnicah   1 gld.
II   kr.; si. posoji niča v Kamniku 30 gli.; gospa dr. Tav-čar-jeva v Ljubljani nabrala 11 gld. 84 kr.; si. posojilnica v Mariboru 100 gld.; podružnica v Beljaku 9 gld. 80 kr.; po-družoica v Metliki 9 gld. 50 kr. ; g. notar Hudovernik v Kostanjevici 22 gld. 50 kr.; Mohorjani begunjski 5 gld ; podružnica v Mokronogu 15 gld.; moška podružaica v Gorici 50 gld. ; Neimenovanec z Dolenjskega 10 gld.; g. Lego iz Prage 2 dolarja; č. duhovščina ljubljanskega mesta 216 gld. 50 kr. ; č. g prof. A. Kržič za 100 gld knjig; Neimenovanka iz Velenja 40 gld. ; si. posojilnica v Slov. Bistrici 10 gli.; g. M. čagran v L utomeru 3 gld.; si posojilnica v Pišecah 5 gld.; podružnica na Greti 15 gld. 59 kr. ; gosp. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celju, 5 gld ; si. okr. posojilnica v Mokronogu 15 gld. ; prva belokranjska ženska podružnica 23 gld. 15 kr.; ormoška ženska podružnica 57 gld. 51 krajcerjev. — Ker so potrebe naše družbe letos posebno velike, tedaj podpisano blagajnišfcvo uljudno prosi vse Slovence, da naj se podvoji rodoljubna požrtvovalnost. Bog plačaj mila srca!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda
—    Slovenska šola v Gorici. Posl dr. Ferjančič, dr. Gregorčič in Klun so bili pri naučnem ministru Gautschu in zahtevali, naj se že reši vprašanje o slovenski mestni šoli v Gorici. Minister je obljubil, da pospeši vso stvar. Skrajni čas je pač že!
—    Kmetijska podružnica v Novem mestu bode za obdelovanje podružnične trtnice najela posebnega opravnika, ki bode hodil tudi okoli po vinogradih in poučeval vinogradnike, kako naj se zasajajo ameriške trte, kako naj jih cepijo itd. V podružničnem področju bo ta opravnik vršil svoj posel brezplačno, drugod proti primerni odškodnini.
—   Novo gasilno društvo ustanovljajo v Gor. Logatcu.
—   Nesreča na železnici. Na dolenjski železnici mej Ljubljano in Lavrico prijel je minoli teden vlak vprežen voz v katerem sta sedela dva moška Vlak je konja in voz raztrgal, dotična moža pa znatno poškodoval. Ob železnici ni pregraje. Ko je vlak dohajal, je voznik pognal konja, da bi odšel pred vlakom preko proge, toda vlak je prehitel voz in zgodila se je nesreča.
—  Perme, grozni morilec v Trojanah in v Ločici pri Vranskem sedi ta teden pred porotniki v  Celju.