88. štev.	V	Ljubljani,	petek	15.	aprila	1921.
Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1’60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — "" Rokopisi se ne vračaio.	_____
Velja v LjubJ;ani in po pošti:
clo leto	.	K	350 —
pol leta .	.	.	„	ISO —
ielrt lets .	.	„	83—
ta mesec . .	38'	—
Za inozemstvo:
Ctlo leto .	K 480 -
pol teta............  240*—
Četrt leta .	„	120--
ia mesec .	.	„	40 —
Za Ameriko:
"•ročniki nai pošiljajo nakaznici.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  --------------   štev.	8.	Teleion	štev.	44.
celoletno . . polletno . . četrtletno.
8 dolar. 4 dolarja 2 dolarja
Konstituanta.
Urek podpredsednik konstituante. — Draškovič
gre še ta teden.
Beograd. 14. apr. (Izv;) Današ-rjo sejo konstituante je otvoril pred-, sednik dr. Ribar ob 10. predpoldne. Po formalnostih je interpeliral poslanec dr. Sima Markovič finančne-? ga ministra glede podpor inskim beguncem. Finančni minister Kumanu-di je odgovoril, da so podpore za ruske beguhce do 10. junija 1920 iznašale mesečno 3 milijone dinarjev oziroma skupno 30 milijonov dinarjev. Odgovor finančnega ministra se Je vzel brez debate na znanje. Nato se je prešlo na dnevni red, volitev podpredsednika. Oddanih je bilo 211 glasov. Od teh so dobili: poslanec Ivan Urek od slov. samostojne kmetske stranke 149 glasov, poslaneo Anton Sušnik 28, Stankovič 11, Vujičič 1, ena glasovnica je bila prazna. Po Izidu glasovanja je izbran za podpredsednika poslanec Ivan Urek. Nato se je prešlo na generalno debato.
Beograd. 14. apr. (Izv.) V generalni debati naglaša kot prvi govornik minister za konstituanto, da je srbska ustava demokratična ustava. Govornik obžaluje, da v ustavnem odboru med strankami ni prišlo do sporazuma glede notranje ureditve države ter upa, da bo večina sprejela ustavo, kakor jo predlaga vlada. Popoldne ob 17. uri se je nadaljevala seja. Poslanec Etbin Kristan imenuje Ustavo nedemokratično in reakcijo-liamo ter obžaluje, da vladna večina ni uvaževala mišljenja parlamentarnih manjšin. Govornik je za samoupravo; poedinun upravnim celotam naj bi načelovali veliki župani, katere naj si izbere narod sam. Končno
.apelira govornik na večino, naj odstopi od samovoljne diktature ter deluje za napredek in svobodo. Seja se je končala ob 18.50; prihodnja seja bo jutri ob 9 uri predpoldne.
Beograd, 14. aprila. Včeraj se je v klubih največ govorilo o ustavi. Odbori posameznih strank delajo popravke, katere bi bili morali še včeraj predložiti predsedniku kon-stitnante. — Po poslovniku bosta od vsakega kluba v splošni debati govorila po dva poslanca. Kakor se misli, bodo v petih ali šestih dneh ti govorniki gotovi, nakar se določi čas za nove govornike. Ker se v parlamentarnih krogih misli, da se tekom današnjega dne ne bo začela načelna debata, je večina klubov sklenila, določiti svoje govornike šele danes, ker se misli, da bodo šele danes prišli v Beograd tud! ostali poslanci.
Beograd. 14. aprila. Minister MI-lorad Draškovič je izjavil svojim prijateljem, da bo še ta teden odšel na zdravljenje. Potemtakem mora vlada še ta teden rešiti vprašanje notranjega ministra.
Beograd, 14. aprila. Dr. Momči-lo Ivanič je včeraj v radikalnem klubu zahteval, naj se načrtu ustave prldenejo še neke prejšnje določbe Iz Načrta Stojana Protiča. Če se te določbe ne bi sprejele, je izjavil, da bo v skupščini nastopal zoper načrt vlade.
Beograd, 14. aprila. Za demokratski klub bosta govorila pri splošni debati o ustavi poslanca Ljuba Davidovič in dr. Edo Lukinič.
Centralna vlada za koroške rojake.
Ljubljana, 14. aprila. Kakor do-rnavair.o, je ministrstvo zunanjih Stvari v Beogradu z ozirom na na-silstva proti koroškim Slovencem naročilo našemu poslaništvu na Dunaju, da povzame takoj potrebne ko-
rake pri nemško - avstrijski vladi in jo pozove, da odredi najstrožjo preiskavo ter da zaščiti naše rojake na Koroškem, kar je v zmislu mirovne pogodbe dolžna storiti. — (Prepozno, mnogo prepozno! Op. ured.)
Razpad Zveze narodov.
Anglija izstopi?
London, 14. aprila. Od jutranjih listov sta pisala o Hardingovi poslanici doslej le »Daily Chronlcle« in »Morning Post«. »Daily Chronicle« z zadovoljstvom ugotavlja, da Har-ding ne zavrača skupnih nagibov, iz katerih so se različne države borile proti Nemčiji, in da obstaja na potrebi obnove in vzpostavitve. »Morning Post« se zavzema za izstop Anglije iz zveze narodov. List meni: Dej-*tvo, da so Zedinjene države odlo-
Kriza v
Položaj postaja
London, 14. apr. (Izv.) Pismeni sklep o začetku generalne stavke ]e podal LIoyd Georgu vodja delavcev Thomas. Položaj ie postal skrajno kritičen.
London, 13. aprila. Zveza železni-? Žkih uradniških nastavljencev priporoča svojim članom, naj se priključijo sklepu delavske trozveze in naj iprično stavkati.
Beograd, 14. aprila. Trojna zveza, v kateri so rudarski, železniški |n transportni delavci, Je sklenila »topiti v stavko v petek zvečer.
London, 13. aprila. (Reuter.) K f Sklepu železničarjev in transportnih delav-
čene, da ne pristopijo k zvezi narodov pomenja za Anglijo nevarnost, ako ostane v tej zvezi. Zakaj podpirati bo morala mogoče sklepe zveze narodov, katerih Zedinjene države ne bodo hotele sprejeti in se bodo tako zapletle v spor z zvezo narodov, kar bi pomenilo tudi spor med Anglijo in Ameriko. Kakor se stvari sedaj razvijajo, bo služila zveza narodov preje za povod, kakor preprečitev spora med narodi.
Angliji.
vedno resnejši.
cev ,pričeti v petek s stavko, javljajo: Posamezni voditelji delavcev, zlasti Hender-son In Clynes, delujejo v zmislu mirne rešitve. Thomas Je Izjavil, da se bo mnogo delavskih zvez, med njimi tudi zveza delavcev v električnih obratih priključilo akciji delavske trozveze. LIoyd George Je v spodnji zbornici lz]av!l: Položaj postaja vedno resnejši. Izrazil pa Je upanje, da prizadevanja za mirno rešitev no bodo ostala brez uspeha. Ako se ukine delo, bo vlada uporabila vsa sredstva, da ščiti delavoljne v žlvljensko važnih obratih. Večina mor-narjev sc Je izrekla proti stavki. Za jutri Je sklicana konferenca vseh delavskih zvCz,
PROTIC BO POJASNJEVAL.
Beograd, 14. aprila. V kratkem *bo izšla Protičeva brošura, v kateri |>o objavil svoje držanje. Prolič jfcmatra za potrebno, da v svoje delo 'prinese čim več luči, posebno z ozi-Itom na bodočnost. ^
STAVKA POLJEDELSKIH DELAVCEV NA SLOVAŠKEM.
Praga. 14. apr. (izv.) 1Z Brna sc poroča, da začnejo jutri. 15. tm. poljedelski delavci cele Slovaške stavkati. Do končne ureditve sc bodo omeiiili na najnujnejše posle. >
PROTIC SE BO OPRAVIČIL.
Beogdrad, 14. aprila. (Izvirno poročilo.)
V krogu znancev g. poslanca Stojana Protiča se govori, da namerava Protlč izdati obširno brošuro, kjer hoče opravičiti svoje ravnanje s posebnim povdarkom kot poslanec, kj mora biti odgovoren za zaupanje, katerega Je sprejel od naroda.
VLADNE KUPČIJE.
Beograd, 14. aprila. Izgleda, da se bo agrarno vprašanje v Južni Srbiji rešilo tako, da bosta dala gg. Pa-šič in Davidovič pismeno izjavo, da bosta njuni stranki poizkušali, da se to vprašanje reši na pravičen način. Kakor vse kaže, bi tedaj muslimani, ki so v radikalnem in demokratskem klubu, glasovali za ustavo.
ANARHIJA V ITALIJI.
Milan, 14. apr. (Izv.) Po konfliktu ki je nastal med socijalisti, komunisti in fašisti so fašisti napadli delavsko zbornico ter jo razrušili. Tudi v Mo-deni so fašisti demolirali delavsko zbornico, v Pizi pa so ustrelili nekega učitelja.
Trst, 14. aprila. (Izv.) Iz Rima javljajo, da so se ponovno vršili hudi spopadi med fašisti In socijalisti po raznih krajih Italije.
V Palermu in Florenci so zapallll fašisti delavski zbornici, ki sta zgoreli do taL V Brindisi ie delavski dom demollran. V Benetkah Jc bilo pri spopadih mnogo težko ranjenih, v Brindisi pa poleg mnogo ranjenih tudi več mrtvih.	,
ARETACIJE V ISTRI.
Trst, 14. aprila. (Izv.) Radi nemirov pri Krnici Je bilo dosedaj okofl 80 oseb are-tiranih, od kcierlb so Jih 66 odvedli v puljsko vojaške zapore. Pričakujejo se še na-dalnJe aretacije. V Krnici In okolici so za-plenili tudi večjo množino muulclje In 35 pušk,
GRŠKO-TJURŠKA VOJNA.
Atene, 14, aprila. Po brzojavki iz Smirne so včeraj turške čete, broje-če približno 30.000 mož, podpirane z mnogoštevilno konjenico in topništvom napadle grške čete na fronti Afiun-Kara Hissar in zlasti v odseku Tolibunar. Napad, ki ga je vodil Ke-mal sam. se je popolnoma izjalovil spričo močnega protinapada grških čet. Sovražnik se je moral umakniti in Grki so zajeli 6000 mož in 15 Častnikov ter uplenili 5 topov in 12 stroj-hic.
OBSEDNO STANJE V GRČIJI.
Pariz. 14. aprila. Londonski listi poročajo, da je grška zbornica sprejela predlog glede proglasitve obsednega stanja.
NOVA VLADA NA MADŽARSKEM
Budimpešta. 14. aprila. Državni upravnik Horthy je sprejel demisijo celokupnega kabineta in je poveril sestavo nove vlade članom narodne skupščine grofu Stefanu Bethlenu. Grof Bethlen je takoj uvedel pogajanja, ki so potrebna za sestavo novega kabineta. Pogajanja so imela uspeh. Grof Bethlen bo mogel državnemu upravniku že danes popoldne izročiti podrobne načrte, ki se nanašajo na sestavo novega kabineta, lastnoročna pisma bodo priobčena v jutrišnjem uradnem listu. Člani nove vlade bodo nato jutri dopoldne zapriseženi v roke državnega upravnika. Vlada namerava nadaljevati svoje delovanje na dosedanji koalicijski podlagi. Glavne smernice njene politike bodo iste, kakor dosedanjih vlad, namreč narodnost, krščanstvo in agrarno vprašanje.
Budimpešta, 14. aprila. Grol Štefan Bethlen Je bil Imenovan za ministrskega predsednika.
Budimpešta. 14. apr. (Izv.) Novi _ kabinet je sestavil grof Stefan Bethlen. kateri prevzame ministrsko predsedništvo. Ministrstvo zunanjih zadev prevzame Banfy. Novi kabinet bo položil jutri prisego.
Vladne kupčije z muslimani.
Odkar se ie sestala konstituanta, se velfk, da, glavni del beograjskega političnega življenja odigrava v pogajanjih. Konstituanta Je prinesla s seboj novo razmerje strank, ki Jih Je bilo treba spraviti v medsebojno ravnovesje. Ker so bila nasprotja velika, se stranke niso mogle kar čez noč sporazumeti, toda kor se stremljenja, spraviti gotove smeri v kontakt, nikakor niso dala omajati, se Je vladi naposled vendarle posrečilo, prjdobitl za svoj blok poleg dela zeniJjoradnlkov bosanske muslimane.
Popolnoma nenadoma pa Je nastala nova težkoča od strani, odkoder Je ni bilo pričakovati. Naenkrat so se oglasili muslimani Iz Južne Srbije, poslanci muslimanske vere, k| doslej niso nastopali kot posebna politična grupa, marveč so bili včlanjeni deloma pri radikalcih, deloma pri demokratih, kakor so bHi tudi Izvoljeni na listah teh dveh strank.
Nastop Južnosrbsklb muslimanov Je prav važen, kajti ako sl ga natančno ogledamo, bomo uvideli, da nam odpira poseben del politične perspektive bližnje bodočnosti. Tj muslimani so nenadoma stopili pred Pašiča in zahtevali za svoje — ne morda politične strankarske, pristaše, marveč za svoje Istoverce na Jugu — nekako Iste socBalno - gospodarske olajšave kakor so Jih dosegli bosanski muslimani. Nastopili so zelo spretno prav ob času, ko Je njihova prisotnost v vladnih vrstah najbolj potrebna, v trenutku, ko Je pričakovati, da bo vlada prisiljena Jim popuščati, ako hoče svojemu ustavnemu načrtu preskrbeti malo učinkovitejšo večino.
Ta nepričakovana zadeva pa nas zanima najbolj v sled pojava, da so JužnosrbsM muslimani pozabil] svojo strankarsko pri-
padništvo ln se zelo urnim potom združili, ko se Je ponudila prilika, vzeti v zaščito fevdalne interese svojih sovernikov. Iz tega moramo sklepati, da Je med njimi kon-lesijonalnl moment nad vsem in pred vsem. Iz tega pa tudi sledi, da nam Je prc]alislej pričakovati, da bodo opustili svojo koalicijo z radikalci in z demokrati in da^ bodo morda že v najbližji bodočnosti nastopili v Južni Srbiji s svojo konfesljonaiuo listo, po vzgledu bosanskih muslimanov, združujoč v svojih političnih vrstah sovernike Srbe, Turke In Arnavte, brez ozira na narodnost. In ker število muslimanov v Južni Srbiji nf malo, bodo nedvomno postali še dokaj važen politični činltelj v bodočem parlamentu.
Kako bo vlada nastopila napram njhn?,
Kljub svojemu radikalnemu protibe-govskemu nazlranju moramo priznati, da radikalska taktika, ki Je že od vsega začetka skušala pridobiti bosanske muslimane, ni bila slaba. Spraviti element, ki predstavlja v Bosni dobro tretjino prehivalstva, na stran vlade, na stran države, Je pomenilo, odvrniti Jih od opozicljonalne strani, hi onemogočiti pred vsem delo zajednlčarstvg ali celo radičevstvu, In bi moglo, ojačeno v koaliciji z muslimani, prevladati v deželi srbski živelj, In Ima le relativno večino. Tako se Je zgodilo za Avstrije, in da bi sc kaj takega več ne ponovilo, je radikalska stranka že od vsega začetka zagovarjala sporazum z muslimani, makar za ceno gospodarskih koncesij. Ker predstavlja potemtakem hrvatski živelj v Bosni le 20 odstotkov prebivalstva, bi se mogle postaviti iederiraul hrvatski državi zelo ozko meie. Tu Jo trdoglava radikalska politika vsekako zmagala.
Kako bo njeno bodočo razmerje do Južnosrbsklb muslimanov, se da sklepati do precejšnjo mere po njenem dosedanjem zadržanju napram bosanskim muslimanom.
Antanta grozi Avstryi.
Konec pomožne akcije.
Dunaj, 14. aprila. Francoski poslanik Lefevre-Pantalis je podal danes pri zveznem kancelarju dr. Mayrlu po nalogu svoje vlade nastopno Izjavo: Ako avstrijska vlada ne bo v stanu preprečiti gibanja, ki stremi po zvezi z Nemčijo, tedaj bo francoska vlada ukinila pomožno akcijo za Avstrijo In
reparacljska komisija sc s svojimi pravica, ml popolnoma vzpostavi. Zastopniki angle« ške in Italijanske vlade so se pridružili te{ izjavi francoskega zastopnika s pripombo, da bi odstop Franclje od pomožne akcije za Avstrijo pomenjal konec te akcije hi vseh' načrtov, ki so z ujo v zvezi.
VLADNA KRIZA V TURČIJI.
Atene, 14. apr. (Izv.) Iz Carigrada se poroča, da je Tewfik paša de-misijoniral. Nova vlada se ne bo sestavila, marveč se bo angorska vla? da priznala za celo Turško.
KMEČKA VSTAJA V RUSIJI.
Beograd, 14. aprila. Po brzojavki Iz Stockholma je nastala kmetska vstaja proti boljševiškemu režimu v okrožjih Petropavlovsku in Kurganu. Železniški promet med osrednjo Rusijo in Sibirijo je prekinjen. Vrše se hudi boji med vstaši in boljševiškimi četami ob vsej prekosiblrskl železnici. Na čelu tega gibanja stoji general Bijelov, ki je bil prej v Kolča-kovi vojski. Vstaja se je razširila na okrožji Tambov in Harkov in na del donskih kozakov. Boljševiki so poslal? proti vstašem dve diviziji, ki sta bili poraženi in razpršeni. Bolj-ševiški list »Izvestija« priznava, da je to nova nevarnost za sovjetski režirn. Nadalje se poroča, da imajo vstaši okoli 30 vojaških enot in da je med njimi najvažnejša in najmočnejša armada atamana Antonova, ki šteje do 30.000 borcev.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
14. aprila.
i
Valute in devize.
Zagreb: 14. aprila, Berlin 228.50 do 229, Italija 675—680, London izplačilo 560 do 561, Ceh 555—558, Newyork habel 141.50 do 142.25, Čeh 0-112, Pariz 1012—1015, Praga 199—200, Švica 0—2490, Dunaj 23 do 23.05. Valute: Dolarji 139—139.50, av-sirijske krono 22.50—23, carski rublji 75 do 84, francoski franki 0—1010, nemške marke 224—237, italijanske Ure 600,665, turške Ure
v zlatu 500—0, češkoslovaške krone 193—0,
Dunaj: 14. aprila. Devize: Amsterdam 21.800—21.900. Zagreb 434J50—438-50, Berlin 993—999, Budimpešta 224.25—226 25, Bukarešta 1040—1050, London 2460—2180, Milan 3025—3045, Newyork 627—631, Pariz 4415—1155, Praga 862—868, Sofija 735 do 743, Varšava 76.50—78.50, Curlh 10.775 dtf 10.825. Valute: Dolarji 622—626, bolgarski levi 720—730, nemške marke 996—1002, angleški funti 2440—2460, francoski franki 4420—4460, hof. goldinarji 21.750—21.850, Italijanske lira 3020—3040, dinarji tisočaki 1724—1714, poljske marke 81.50—83.50, rom. leji 1025—1035, carski rublil 272—278, švicarski Iranki 10.675—10.725, češkoslovaške krone 860.50—866.50, madžarske krone 220—222.
Praga: 14. aprila. Devize: Amsterdam 2528.50. Berlin 115.75, Curlh 1238.50, Milan 346, Pariz 616.50, London 284.50, Newyork 71.25, Beograd 201.50, Bukarešta 122.25, Solila 87.50, Dunaj 11.10, Varšava 8.68, Zagreb 50.50, Budimpešta 25.50. Valute: Nemške marke 115.75, švicarski franki 1253.50, Italijanske lire 343, francoski franki 513.50, angleški funti 282.50, dolarji 69.25, rom. leji 122.25, dinarji 192.25, botg. levi 83.75, avstrijske krone 11.10, poljsko marke 8.60.
Curlh: 14. aprila. Devize:	Berilu
9.25 .Holandija 200.20, Newyork 579, London 2258, Pariz 41, Milan 28, Bruselj 42.50, Kodanj 104.75, Stockholm 137.50, Kristijani-Ja 93, Madrid 80.50, Duenos Aires 190, Praga 8, Varšava 0.72 In pol. Zagreb 4.10* Bukarešta 9.80, Dunaj 1.70, avstrijske kro. ne 1.	‘j
Efekti.
Zagreb: banka za Primorje 930 do 910, Jadranska banka 2000—2100, Jugoslov/ | kred. banka 950—960, Prva hrvatska šte- j i dioulca 10.000-jl0.150j RUečka pučka banka '.450-460,/	•"“ *.............'
Proslava spomina na 13. april 1918.
Proslava spomina na dne 13. aprila, ki jo je priredil tukajšnji generalni konzul Češkoslovaške republike g. dr. O. Beneš v veliki dvorani »Uniona« se je nad vse krasno obnesla. iVečera so se udeležile vse politične osebnosti, častništvo garnizije in številno občinstvo tako, da je bila velika dvorana popolnoma zasedena. Večer, kojega pokroviteljica je bila gospa županja dr. Tavčarjeva, je otvoril generalni konzul dr. Beneš, ki je poudarjal važnost onega dne, ko so poklicani zastopniki češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda v Pragi položil temelj za osvobodilno borbo, obenem pa tudi temeljni kamen za nerazrušno zvezo na življenje in smrt, ki veže sedaj češkoslovaško in Jugoslavijo. Govornik je naglašal, da so Cehoslovaki in Ju-gosloveni navezani drug na drugega in da je njih svetla bodočnost samo v najtesnejši medsebojni zvezi in ljubezni. Tega se predvsem zavedajo Cehoslovaki, zato tudi danes svečano izjavljajo, da zanje slejkoprej velja v Pragi pred tremi leti proglašeno geslo: »Zvestoba za zvestobo«. Prečital je udanostne brzojavne pozdrave kralju Petru, predsedniku Masarylui in regentu Aleksandru.
Slavnostni govor je imel pisatelj prof. dr. Ivan Lah. V svojem govoru je označil veliko važnost zgodovinskega dne 13. aprila in naglašal, da je izvojevana svoboda samo plod skupnega bratskega dela. da se bo Ista dala ohraniti samo tedaj, ako bosta Jugosloven in Cehoslovak tudi v bodoče stopala ramo ob rami kot nerazdružna In verna brata, ki se podpirata drug drugega v radosti in tugl. v sreči in nesreči.
Nalo so sledile ostale točke programa proslave: recitacije g. Rogoza. ki je podal Nerudov: »Naprej« ln Gr. rorčičev: »Bratom Cehom«; krasi’a izvajanja jugoslovanskega kvarteta: pevske točke gdčne. Zdenke Zikove in opernega pevca Šindlerja. Da so vsi Izvajatelji svojo nalogo dovršeno dovršili, se samo po sebi razume in burni aplavzi so to pokazali. Pri prireditvi se je podajal gostoli’ čaj z najrazličnejšimi zakuski v . bo:,:, i obilici ln hladilne pijače, kdor jih je želel. Vse goste g. generalnega konzula dr. Beneša je navdajalo eno prepričanje, da je g. generalni konzul ne samo velik gojitelj češkoslovaško - jugoslovenskega bratstva, realen gojitelj kulturnih stikov, < eni več da je tudi nedosegljivo požrl vovalen gostitelj. — Dvorana je bila krasno opremljena; po vseh stcr.nh ln galerij so visele bogate preproge; po dvorani so bile razstavljene palme s cvetjem, vmes mi:v,' s svečniki — pravi pravcati zimski vrt. ki so ga izvršili g. akad. slikar Vavpotič, g. Skružny In g. ffejnic. Pa tudi restavrater Fla!a se je z izurjenim personalom postavil. — Večer je prisrčno in lepo uspel.
Ustanovna skupščina češkoslov aško-jugoslo-vanske lige,
Praga, 13. aprila.
Nocoj Je bila v stari zgodovinski ‘dvorani Staromestne Radnice ustanovna skupščina češkoslovaško - ju-goslovenske lige. K svečanemu značaju skupščine je pripomogla obilna udeležba zastopnikov vseh češko-1« t aut —■ nremn*ag
E. S. Thompson:
Winnipeški volk.
(Dalje.)
Lepa šestnajstletna Mineta je bila
samotna prerijska cvetka kakor njena indijanska mati, a pri tem sivooka kakor njen oče, Francoz iz Normandije. Lehko bi si bila izbrala ženina med najbogatejšmi in najbolj vrlimi mladimi možmi; toda ona si je bila vtepla v glavo, da je ne more osrečiti nihče drugi kakor nepridiprav Pavel des Roches.
Pil je čeden fant in dober plesa-vec. in kaj prijazno je igral na gosli, tako so ga radi videli na vseli veselicah; razentega pa je bil tudi pija-ncc. in slišalo se je, da že ima ženo v Spodnji Kanadi. Zato ni čudo, da ga je Renaud odločno zavrnil, ko je vprašal za njegovo hčer. Ali to mu ni dosti pomoglo. Nineta, ki je bila drugače v vsem ubogljiva, se ni hotela odreči svojemu ljubimcu, še tisti dan, ko je njen oče pokazal Pavlu vrata, mu je obljubila ona sestanek v jro^dti onkraj reke. Posebne za^
slovaških političnih smeri ter zastopnikov umetnosti in znanosti Ud. Skupščini je prisostvoval župan stolnega mesta Prage dr. Baxa, poslanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Ivan Hribar s soprogo, polkovnik Popovič s soprogo, častni konzul Bradanovič, generalni konzul Vukovič in člani jugoslovenskega poslaništva in jugoslovenskega konzulata, profesor Bukovac, član češkoslovaške komisije v Zagrebu Giunio. zastopnika vlade, minister za javna dela Kovarik in minister za narodno brambo general Husak, predsednik narodne skupščine To-mašek, bivša ministra švehla in dr. Hodža. predsednik narodnega sveta Prokupek. predsednik Češke Obce Sokolske dr, Scheiner, predsednik Češke Obce novinarske pisatelj Holeček, več poslancev in senatorjev itd. Skupščino je otvoril župan dr. Baxa, nakar so govorili pisatelj Jaroslav Kvapii, poslanik Hribar in v imenu Slovakov dr. Hodza, nadalje Prokupek v imenu narodnega sveta in prof. Dvorskjr. Vsi govorniki so naglašali namen lige, to je po-globljenje zavesti enotnosti ciljev in usode obeh narodov, enotnost duše in srca, ki bosta nadomestili zemljepisni koridor med obema .narodoma. Pozdravile brzojavke so poslali ljubljanski župan dr. Tavčar, splitski župan Tartaglia, češkoslovaška komisija v Zagrebu, uredništva »Riječi« v Zagrebu, »Nove Dobe« in »Života« v Splitu, senator Klofač, izvrSevalni odbor češkoslovaške soclalno-de-mokratske stranke in mnogoštevilna jugoslovenska društva na Češkem. Za predsednika lige je bil izvoljen župaa dr. Baxa, za podpredsednika pa častni konzul Roko Bradanovič in vseučilišni profesor dr. Viktor Dvorsky. Na Češkem se je ustanovilo že devet sekcij lige. Poslanik Hribar Je naznanil, da se slična liga ustanovi tudi v Jugoslaviji.
Politika in drugo.
Praga, 12. aprila 1921.
Prva skrt) prezldenta Masaryka po ozdravitvi je posvečena remeduri parlamentarnih razmer. Dela se na to, da se doseže trdni in trajni delavni blok. V to svrho konferlra pre-zident z načelniki posameznih strank in s politiki, da razbistri položaj še pred svojim odhodom na Capri. Tudi na nemški strani uvažujejo o tem, kako naj bi se dosedanje napeto stanje med obema narodoma odpravilo.
Politična razmotrivanja so okupirana s predstoječimi odredbami antante proti Nemčiji s t. z. sankcijami. V tem oziru sem vam že zadnjič poročal, da se uvažuje. kako težak položaj nastane za češko industrijo, če se priklopi antantinim »sankcijam«. Ves zistem s težavo sklenjenih trgovskih pogodb se s tem
prevrže. Koliko podjetij preneha, ne samo podjetij, temveč celo industrije, ki so vezane na nemško blago. Ra-zun tega pridejo v poštev tudi nemške protiodredbe proti Češkoslovaški. Vse to je nekaj silno kočljivega za Češkoslovaško. Toda kljub vsemu temu je že danes gotovo, da se Češkoslovaška sankcijam pridruži, ker hoče izbrati manjše zlo. Če se ne pridruži, bo deležna istih šikan kot Nemčija, Posledica bo izguba izvoza. kriza v industriji. Razun tega bi se vrgla nemška industrija v svoji prenapolnjenosti na češki trg, kar bi krizo češke industrije še povečalo, ker bi poleg izgube zunajih trgov prišla še izguba notranjih trgov. To bi imelo za dolgo dolgo dobo težke posledice za češko industrijo, dočim bi bile težkoče nastale vsled sankcije končno le prehodne. To je mnenje zunanjega ministrstva in to mnenje bo seveda obveljalo In Češkoslovaška se pridruži sankcijam iz razlogov razuma, ne Iz čuvstvenih razlogov. Navdušena za to ni.
★
Te dni se prepeljejo trupla od avstrijskih oblastni] obešenih češkoslovaških legijonarjev s Pijavskega bojišča v Italiji v Prago. Po časopisih je izšla vest, da se pokopljejo na 01-šanih. Proti ternu se je pa oglasil poveljnik mučenih legijonajev, ki z besedami gorkega čuvstva svari proti temu, da bi bili pokopani na Olšanih, kjer bi zapadli pozabljenju in nihče od potomcev ne bo imel vzgleda najvišje domovinske dolžnosti in ljubezni. Za grob legljonarjev-mučeni-kov je prikladno le eno mesto — Bela gora, s čimer se postavi dostojen spomenik celemu gibanju za me-jami.________________________C—
Beležke.
■m
Vrag - dirigent..,
Tudi tega je zavohal dr. Ilešič In ga vidi s taktirko za dr. Lončarjem.
Svojega hudirja seveda ne vidi.
»Novi čas« rohni proti visokim cenam živilom in kliče na pomoč poslance SLS v zaščito kon/umeutov. »Domoljub« in »Slov. Gospodar« pa zagotavlja kmečkemu ljudstvu, da se bodo ravnolstl poslanci SLS zavzemali za koristi producentov. Značilno za poetiko SLS.
Politika je res kunštna stvar.
Dossler diplomata.
St. A. Z. 1185. — Es wird hiemit bestatigt, dass Herr Emil Stefanovih als MilitSrbevollmachtigter des SHS
Staates in Wien tatig ist der
Staatssekretfir ftir Ausseres: Bauer, m. p
Priobčeno kot važen donesek k postanku naše diplomacije v še važnejšem tekstu v podlistku »Slov. Naroda« z dne 14. aprila t. J.
Gospodarstvo.
Razna poročila.
Repatriacija naših podanikov v Rusiji.
Ministrstvo za socialno politiko ln zunanje ministrstvo sla započela akcijo ta repatrt-iranjs naših podanikov v Rušili
Repatriacija vojnih ujetnikov iz Rusije. Francoska vlada je na prošnjo dr. Nansena, kt Je dal Iniciativo za m*5rt, da se odpravijo v domovino v Rusiji zadržati! avstrijski, madžarski, poljski, romunski, češkoslovaški hi Jugoslovenskl ujetniki, privolila v to, da se udeleži na tej človekoljuba! akciji z vsoto 150.000 feintov Sterllngov. Kot predujem je položila vsoto 15.000 funtov šter-
ur ifirmiiiiiii i MM iif i	-	a	-i
tingov. Vlada, ki sc hoče držati svo*fli obveznost*, je predložila parlamentu zakonski načrt, v katerem se zahteva, da so šo dovoljeni predujem odobri hi da se državam Srednje Evrope dovolijo novi predujmi do vsote 100.000 funtov šterlinsov (6 ta po! milijona frankov) v gotovini ati v blagu.
Nastanitev Wranglove vojske v Jugoslaviji. Načelnik W ranglovesa generalnega štaba Je posetil danes ministrskega predsednika Pašiča In ga prosH, naj bi dovolil, da hi se del Wranglove vojske nastanil v Jugoslaviji.
preke ni bilo, zakaj bila je dobra katoličanka in pot v cerkev je bila krajša naravnost čez led nego po ovinku, ki je držal čez most.
Ko je stopala po zasneženem gozdičku na sestanek, je zapazila, da ji sledi velik, siv volk. Ni se zdelo, da bi imel sovražne namene, in dete — Nineta je bila pravzaprav še otrok — se ga ni balo; ko pa je dospela na kraj, kjer Je čakal Pavel, je krenila žival z globokim renčanjem proti njemu. Pavel je spoznal na prvi pogled. da ima pred seboj mogočnega volka, in strahopeten, kaokr je bil, je takoj pobegnil. Kesneje se je izgovarjal. da je tekel po svojo puško. Vsekako je bil pozabil, kje Jo Ima, zakaj iskal je je na najbližjem drevesu, ki je mogel do njega. Medtem je zbežala Nineta po ledu nazaj, povedat Pavlovim prijateljem, v kakšni nevarnosti se nahaja. Ker hrabri ljubimec ni našel na drevesu puške, si je napravil sulico, s tem, da Je pritrdil svoj nož na koncu preklje, ki jo je odrezal; in res je zadal Oarouju i občutno rano na glavi. Zver je stra-1 šno zatulila, vendar pa se je držala poslej v. varni razdalji, dasl očivldno
ni opustila namena, počakati, da zle ze mož z drevesa. Ko pa je slišal volk, da se bližajo rešitelji, je Iznre-menll svoj r.ačrt in se umeknil Goslač se je opravičil pri Nincti iaglje nego pri drugih ljudeh. Se vedno je bila vdana njemu edinemu, in ker se oče ni maral odreči svoji mrž-nji do Pavla, sta se zmenila, da pobegneta. kakor hitro se vrne Pavel iz Fort Alexandra, kamor se je odpravljal kot pasji voznik po nalogu Htidsonbayske družbe. Družbin faktor je bil zelo ponosen na za_ prežne pse. tri velike dolgodlake z zavihanimi, košatimi repi, orjaške ln močne kakor goveda, pri tem pa divje in neukrotne kakor morski razbojniki. S temi tremi naj bi bil peljal Pavel des Roches važne zavoje iz Fort Garrvja v Fort Alexandcr. Bil je izkušen pasji gonjač; to pomeni malone isto kakor okruten in neusmiljen. Ko je zlil vase znatno množino žganja, se je odpravil tisto jutro ves vesel na pot ob reki navzdol. Cez teden dni se je upal vrniti z dvajsetimi dolarji zaslužka, to je, s potrebnimi sredstvi, da bi mogel odpeljati svoJo Nineto, - - (Dalje prih.).
NEKOLIKO MISLI O VPRAŠANJU DRAGINJE.
Ves svet se pritožuje o draginji, ki je nastala vsled vojne. Pritožuje se deloma opravičeno, neloina neopravičeno. Potrebno je. da sl odgovorimo na temeljno vprašanje, kaj je pravzaprav draginja?
Se-ll draginja izraža že v suhein dejstvu, da ena stvar, ki je stala pred vojno n. pr. 1 krono, stane sedaj n. pr. tridesetkrat ali štirideset-kat več, t. j., da moramo za njo plačati namesto ene ktone 30 do 40 K? Ne, to bi držalo le tedaj, ako bi dohodki posameznika ostali predvojni. Ako so se pa dohodki zvišali isto-tako za 30—40krat, potem se ne more govoriti o podražeuju življen-skih potrebščin, temveč le o zmanjšani vrednosti denarja, in sicer zmanjšani v istem razmerju, tako da odgovarjajo zvišanju cen. odnosno zmanjšanju vrednosti denarja isto-tolikokrat zvišani dohodki. V takem slučaju se torej ne da govoriti o draginji niti o podražeuju.
Kako je z draginjo v naši državi, posebno v deželah, ki so bile prej sestavni del Avstrije? Najprej nam je konstatirati, da je bilo v Avstriji tik pred vojno v prometu za 2493 milijonov kron baukovcev, od katerih je spadalo na Jugoslovane, ki so sedaj v svoji državi, okoli 300 milijonov, a ob zaključku vojne je znašala emisija bankovcev avsiroogr-ske banke preko 35 milijard kron. od katerih so Jugoslovani prenesli v svojo državo okroglo 6 milijard K. Premoženje tega dela našega naroda sc je torej ob zaključku vojne po-dvajsetorilo. Od takrat pa do danes pa so se bankovci, ki krožijo v naši državi, pomnožili za 50%, tako da se lahko reče, da se je povprečno premoženje posameznika v naši državi v razmerju k predvojnemu času potrldesetorilo, kar bi opravičevalo tridesetkratno povišanje živ-ljenskih potrebščin. Faktično pa so se cene žlvljenskim potrebščinam povprečno zvišale za 40- do 50krat. Z ozirom na 30kratno zmanjšanje vrednosti denarja so se torej bile podražile žlvljenske potrebščine za kvečjem lkrat toliko, torej za 80^>, kar bi za splošnost Še ne bilo samo na sebi tako hudo.
Rekli smo za splošnost. Pomisliti pa je. da se dohodki velike množice naroda niso paralelno zvišali v razmerju padca denarne vrednosti ln zvišanja cen življenskih potrebščin. Le malemu delu naroda, v prvi vrsti trgovcem in industrijalcem so se dohodki zvišali v Istem razmerju, da še v večjem, nego je padla vrednost denarja oziroma so zrasle cene. Dokaz temu, da pred vojno ni bilo med Slovenci več nego par milijonarjev, a danes po Sloveniji, da ne govorimo o Hrvatskl. Pačlfi in Vojvodini, kar mrgoli milijonarjev. In to milijonarjev z 10, 20, 50 in še več milijoni, ki so svoja premoženja postoterili, po-tisočerili,
Ti naši državljani pač ne čutijo draginje ter si lahko privoščijo vse, kar Jim srce poželi. A velika množica naroda ni pomnožila svojih dohodkov, še manj pa svojega premoženja, za 40- do 50krat. nego za mnogo manjkrat. In ta velika množica, h kateri spadajo v prvi vrsti duševni delavci, težko občuti in prenaša draginjo, t. j. nerazmerje med zvišanjem cen in zvišanjem plač.
Težko so prizadeti od zvišanja cen tudi mali kapitalisti, ki so se vse življenje trudili, da so sl prištedili malo glavnico, s katere obrestmi so se skromno preživljali. Ta glavnica jim danes prinaša ravno take obresti. kakor pred vojno, torej 40- do 50krat premalo za preživljanje iz obresti. Tudi posestniki hiš, ki nimajo drugih virov dohodkov, občutijo vso težo draginje, ker se najemnine niso skoraj nič zvišale, iz teh izvajanj sledi, da je draginja v naši državi kolikortoliko relativen in ne absoluten pojem ter da jo posamezni sloji več ali manj občutijo, nekateri privilegirani sloji pa sploh ne, oziroma, da tl poslednji še bolje žive nego pred vojno.
Kako spraviti to neskladnost tr soglasje, to je problem, vreden, da se ž njim pečajo državniki Intenzivno.
rf Trgovin« s poljskimi produkti od
13. t. m. Vukovar: Ker postaja povpraševanje po pšenici vedno živahnejše, so se tudi cene zvišale. Pšenica notira 1030 do 1040 K. Oves se kupuje za domačo potrebo ter se plačuje po 370—380 —. Koruza notira 400-410 K, r-, Sombori V«led
prepovedi izvoza je cela žitna trgovina ko<^ centrirana samo na domači promet. Pšendi ca, katero kupujejo domači mlini, notird 980—990 K. Koruza se plača Po 415—420! kron, oves notira 370—3S0 K.
,+ Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Mur-skl Soboti je iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. aprila 1921 dela 216 moških ta 68( ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali • 172 moških in 83 ženskih delarvnlii moči. Posredovanj se je izvršilo 124. —» V delo se sprejmejo: opekarji, hlapci, polj-ski delavci, dekle, viničarji, usnjarji, čevljarji, mizarji, kovači, starejša hotelska sobarica, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, ku-< harice, vajenci, vajenke itd.
+ Prost uvoz mineralnih olj. Trgovinsko ministrstvo je odločilo, da se v b xIoče ukine dovoljenje za uvoz mineralnih olj, Odslej bo vsakemu, ki -ima protokolirano tvrdko in plača davek, dovoljeno, da uva< ža mineralna olja iz katerekoli države, če plača davčno takso.
+ Carinske olajšavo za romunsko bta. go. Ker trgovinska pogodba med Srbijo in Romunijo, sklenjena dne 23. deccmbra 1906 in ratificirana dne 19. aprila 1907, ki je ve-« Ijala štiri leta, ni bila preklicana z nobena strani, je izdaio finančno ministrstvo v sporazumu z zunanjim ministrstvom nared bo< da blago romunskega izvora, ki se uvaža v. državo Srbov, Hrvatov in Slovcncev, uživa na podlagi načela reciprocii.te v pogledu carine največje ugodnosti. S to uaredbo finančne ca ministrstva je Lzpromenjena na-redba z dne 20. decembra l. I., v kolikor, govori o Romuniji.
+ Svoboden izvoz konj v Grško. Ministrski svc.t |e dovoUl svol>odon izvori konj Iz Jugoslavije v Grško, ki jo bil dosedaj zabranjen.
+ DoHbdki naše monopolske uprav* za mesec februar so bili sledeči: Od monopola tobaka za 14^137318^0 dinarjev, soU 2,465.950, petroleja 2,195.114.10, vžigalic 1,627.853.20, cigaretnega papirja 1,180.381.50, carine 2,140.476.58 dinarjev. Skupni dohodki znašajo 26,228.688 dinarjev 62 par.
+ Vojn« Skoda Srbije): Po dosloj prijavljenih listah za vojno odškodnino se Je ugotovilo, da znaša škoda, ki je bila povzročena Srbiji, 19 milijard dinarjev. To uradno poročilo Je bilo poslano naši dele« Kaci)l parlSke roparacijske komisije.
!+ Izvozna carina za svinčnike v Če* fikoslovu&kt se je znižala od 2% na fakture, za navadne svinčnike od 1% n* pol odstotka.
+ NemJka preša oz o v na produkcija. Nemška premogovna produkcija j« znaša-, la v januarju 1921. 1. (brez saarskega revirja ta Pfalze) 12,008.055 ton črnega premoga ta 10,070.794 ton rujavega premene,* v januarju l. 1920. (brez saarskoga revirja ln Pfalze 10,328.647 ton črnega premoga ln 8,643.476 rujavega premoga, v januarju 1. 1913. se Je produciralo v celi Ne.n-člji 16,536.115 ton črnega premoga i« 7,375.566 ton rujavegap remoga; v januarju 1913. I. se je produciralo v Nemčiji (razvem v Alzaciji - Loreni, saarskem revirju In Platei) 10,021.471 ton črnega' prc-rooia in 7,375566 ton rujavega premoga,
+ Amerišk! premog v Evropi. Londonska »DaSy MaiU objavlja izjavo ameriškega konzula V Rotterdamu, glasom katere so zastopniki ameriških preuiogoko-pov mnenja, da so izgledl za prodajo ame-riiškcga premoga v zadnjih tednih tako porasli, da se pripravlja obširna organizacija v Evropi, ki bo osnovala skladišča premoga v Bremenu, Hamburgu in drugih nemških lukah, kakor tudi v holandskih, belgijskih, švicarskih in francoskih središčih, Kakor pa smo mi obveščeni iz verodastoj-nega vira, se ameriški premog ponuja na Angleškem že pod 2 funta šterlinga toni, dočim stane domači angleški premog 3 funte. Ta okolnost bo gotovo prisilila štrajku-joče rudarje angleških premogokopov, da svoje mezdne zahteve znižajo.
+ Avstrijski konzulat) v Italiji. Po poročilu lista »Neue Ereie Presse« ustanovi avstrijska republika razen v Rimu svojo konzulate tudi v Trstu, Mtlanu in Benetkah. V Bozjvu se osnuje urad za potne liste.
+ Angleški dolgovi v Amerik). V angleški spodnji zbornici se je tia vprašanj« izjavilo, da z.naša.R> dolgovi v Ameriki iz-vzsmšil obresti. 868 milijonov funtov Ster-faigov. Anglija pa je zaveznikom plodila vsoto 897 milijonov funtov šterJingov.
+ Osrednja gospodarska komisija V Moskvi Izdeluje načrt za organizaetjo vseh’ lc.kaln.lh gospodarskih organizacij Na ta m>čin M se dala spraviti v ravnotežje produkcija z ozirom na lokalne potrebe id * ozirom na potrebe vse države.
+ Sprojomaiije rubljov v Angliji. »Dalija Tertegraiph« poroča: Angleško finančne ministrstvo je prejelo naročilo, naj sprejema carske, kakor tudi one rublje, ki jlli je Izdelala dama, kot zakonito valuto. Rublji. Jd so Jih Izdali sovjeti ta Korenski, se ne spre}asaa>o.
68. štev.
k*r  mmmmmmmm
Dnevne vesti.
— Zamena žigosanih bankovcev. Po informacijah finančne delegacije ,v Ljubljani je zameno bankovcev avstro-ogrske banke pričakovati v kratkem roku. Zameno, za katero so vse predpriprave končane, bodo vršili davčni uradi, čim odredi generalni inšpektorat rok, v katerem naj se zamena izvrši.
— Vprašanje tiskovne svobode. Glavno tajništvo Jugosiovenskega Novinarskega Udruženja je poslalo vsem političnim klubom resolucijo, ki je bila sprejeta na sarajevskem novinarskem kongresu glede člena 14. ki govori o svobodi tiska. 12. t. m. se je o tej resoluciji razpravljalo
v	muslimanskem klubu in kljub temu, da je vlada sporočila strankam, ki so zastopane v vladi, da ne bo izpremenila že sprejetih členov ustave, je muslimanski klub na predlog posl. Sahiba Korkuta sklenil, da sc predloži ustavotvorni skupščini načrt tega člena, kakor je bil sprejet na novinarskem kongresu v Sarajevu. Muslimanski klub je na svoji seji razpravljal še o nekaterih manjših stilističnih izpremembah nekaterih členov ustave. Nato sta se določila govornika za splošno debato o ustavi. Določena sta bila Sahib Korkut in Fehim Kurbegovič.
— Nova braniteljica krščanskih idej je postala »Murska Straža«, kakor smo včeraj poročali. List pa je začel braniti krščanske ideje tako, da je bila zadnja izdaja v celi nakladi zaplenjena, zaradi besnih napadov na Srbe in državo. Torej tako hočejo buditi obmejne Slovence v krščanskem duhu!
— Poštne pristojbine sc zvišajo. S 1. majem se 'zvišajo poštne pristojbine sledeče: za pisma do 20 g po 50 par, za vsakih nadaljiiili 20 g še 25 par, za odprte dopisnice 25 par: za tiskovine do 50 g po 10 par; za vzorce blaga do 50 g po 10 par; za poslovne papirje do 50 g po 10 par. Za Vsako priporočeno pešiljatev se plača 1 dinar. Za avizo se plača 20 par. Za dostavljanje pošlljatve na dom se plača 1 dinar. Za pakete do 5 kg se plača 5 dinarjev, od 5—10 kg 10 dinarjev, od 10—20 kg 20 dinarjev. Ako je navedena vrednost sc plača do 100 dinarjev 50 par, od 100—500 dinarjev 1 dinar, od 500—1000 dinarjev pa 2 dinarja. Največia teža sme biti 20 kg, najviš-ia vrednost pa 1000 dinarjev. Za velike pakete se plača dvojna pristojbina po teži. Za dostavitev paketa na dom se plača 2 dinarja, kdor pa pride na pošto po pošilja-tev plača le 20 par za avizo. — Z eno pošt-no nakaznico se srne poslati največ 1000 dinarjev ter se plača do 25 dinarjev po 50 par, od 25—50 dinarjev po 80 par, od 50— 100 dinarjev po 1 dinar, od 100—300 dinarjev po 1 in pol din., od 300—500 din, po 2 dinarja, od 500—1000 din. pa po 3 dinarje. Za dostavitev denarja na dom se plača za vsakih 50 dinarjev po 20 par, za povratni recepis pa 1 dinar. — Poštno ravnateljstvo je primorano k takemu povišanju, ker znašajo dosedaj dohodki vseh pošt v kralje vini komaj 40 milijonov dinarjev, a Izdatki sp brez dragonjskih doklad dvakrat večji. Vrhtega pa se je tudi materijal znatno podražit .
— Uvedba poletnih uradnih ur pri poštnih uradih v Sloveniji. Od 1. t. m. uradujejo oni poštni uradi, ki so imeli za zimsko dobo skrčene uradne ure, zopet 8 ur, ozi-ronia manjši uradi 6 ur na dan. Uradne ure so določene po dohodu In odhodu pošte in so razvidne pri vsakem radu iz razglasa v prostoru za stranke.
— Izpit za mestnega stavbenika ic na-pravH Viljem Krainer in ne Kračner, kakor
Je bilo pomotoma včeraj tiskano.
— Darilo. »Koroška gospodarska družba v likvidaciji« je po prijaznem posredovanju predsednika deželne vlade, gospoda dr. V. Baltiča, podarila deželni blaznici na Studencu avtomatični klavir, za kar se Zdravstveni odsek za Slovenijo v imenu bolnikov najsrčneje zahvaljuje. Darilo jo tein bolj dobrodošlo, ker je ena važnih nalog psihiatrije tudi ta, skrbeti za razvodrl-lo bolnikom.
— Darov! za Gosposvetski zvon. Med J^biciu obratnega ravnateljstva j. ž. v
'ubijaj se je nabralo v marcu t. 1. skupno 587 K in sicer je nabral;, gdč. Minka
rliar pri j. oddelku 104 K, g. Stamberger pr. drugem oddelku 91 K, gdč. Hribernik pri tretjem oddelku 136 K, g. Irklč pri četrtem oddelku 32 K, g. Dekleva pri petem oddelku 216 K hi gdč. Steinerjeva pri šestem oddelku 8 K.
— Ljubljančanka na izletu. Dne 9. t. m, le prišla v Kranj 40— 50 let stara, majhna ženska, okroglega rdečega obraza, ki je govorila ljubljanska narečje. Proti večeru se Je vtihotapila v podstrešje Finkove gostilne ter pobrala dekli Francj Mušič obleko, Perdo in več svilenih in volnenih rut.
Ljubljana.
— Nov stavbni sistem v Ljubljani. Dosedaj sta bila za Ljubljano veljavna dva stavbna sistema: odprt In strnjen. Pritlične hiše se v mestnem pomeriju niso smele zidati, le za predmestja so se delale izjeme. Sedaj pa je menda prišel v veljavo In modo nov sistem: barake. Na najobljude-nejši cesti na glavni kolodvor je zrasla cela vrsta zidanih in lesenih barak. Ako bi se take zasilne zgradbe dovolile revežem, ki nimajo strehe, bi lz socijalnlh ozirov Še molčali. Toda carinama vendar ni v naši državi glavni revež. Tudi nam ni umevno, kako je mogel mestni stavbni urad dovoliti veletrgovcu Zidarju na Dunajski cesti, da Je svojo lepo večnadstropno hišo skazil s pritličnim prizidkom ob cesti. Kaj takega bi se ne smelo dovoliti k večjemu na dvorišču. Upamo, da so se vse take zgradbe dovolile le proti reverzu.
— Ali je pravoslavna cerkev v Ljubljani potrebna? Ne glede na event. zamero pri pravoslavnih bratih moramo to vprašanje zanikati. Nujna potreba vsaj ni, da bt se morala v teh dragih stavbnih časih zidati nova cerkev. Pravoslavnim je na razpolago evangeljska cerkev, ker je protestantov v Ljubljani bore malo. V trdih časih, leo morajo ljudje zmrzovati po vagonih, kleteh in barakah bi vsekakor slabo vplivala draga gradnja nove cerkve.
— Volitev občinskega agrarnega odbora za Barje. V nedeljo 17. t. m. ob 2. pop. se vrši v šoli na Barju volitev v občinski agrarni odbor. Pravico, voliti v ta odbor, imajo vsi oni interese:, d Iz Črne vasi, Ilovice, Havptmance, ižanske ceste itd., ki so vpisani v ta volilni Imenik. — Clanl, vpisani v I. ki 2. kategoriji, tvorijo prvo volilno skupino in volijo po enega odbornika za vsakih 10 v Imeniku vpisanih volilcev. 3., 4. in 5. kategorija ni v tozadevnem imeniku zastopana.
— Klub Soča naznanja svojim Članom in prijateljem, da predava v soboto 16. t m. ob 8 in pol zvečer v restavraciji prt »Zlatorogu« g. prof. dr. Čadež o našem nebu.
— Dva okostenjaka Izkopana. Na stav-
bišou Gospodarske zadružno banke nasproti hotela Union so zopet izkopali dva cela okostenjaka. Strokovnjaška preiskava bo dognala, ali je bilo na onem mestu kedjJ pokopališče ali pa gre za zločine.
— Mestna pota In stradonl se oddalo potom javne dražb© v zakup in sicer: na Ilovici, Hauptmane! in Črni vasi v nedeljo 17. t m. ob 4. pop. pri šoli na Barju; v Trnovskem predmestju 25. t. m. ob 10. dop. pri mitnici na Opekarski cesti, travniki na ljubljanskem Gradu pa 28. t. m. ob 10. dop. na Gradu. Podrobnosti radi košnje teh parcel se izvedo ob uradnih urah pri gospodarskem uradu mestnega magistrata.
— Mast se dobiva v aprovizačtii prodajalni na Poljanski cesti 15. kilogram ž 40 kron, dokler tiaja zaloga.
Izgubljeno in najdeno. V času od 16. do 31. m. m. so bile pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani prijavljene sledeče izgube: 10 različnih denarnic z vsebino od 80—1600 K; beležnik z izkaznico za znižano vožnjo, zavitek spričeval in delavska knjižica, 2 črni svileni bluzi, kuverta s približno 1720 K, 2 ročni torbici s srednjo svoto denarja, zlata zapestnica, zlata ov-ratna verižica z obeskom, damska tula ura z zapestnico, košarica za ročno delo, 2 listnici z vsebino 60—400 K, čekovna knjiga, zlata moška verižica, 4 ključi, bela, volnena pletena čepica, srebrna doza za cigarete, 2 zllata uhana, zlata ženska ura, poročni prstan to prstan s črnim kamnom.
V istem času so bHJ najdeni sledeči predmeti: nova ženska obleka, 3 Ustnice z vsebino 11—264 K, volnen šal, 2 para nogavic, srebrna verižica, črri ženski slamnik, 7 ključev, dolg črn trak, črna zimska suknia, par čevljev, telovnik, športna čepica, rjava denarnica s srednjo svoto denarja, prazna denarnica, usnjata rjava moška rokavica, mala otroška ročna torbica s parom nogavic, zlat prstan s temnim kamnom, ■rdeča pompaduta s črno denarnico, različni bankovci v skupnem znesku 145 K. —
V železniških vozovih pa so se našli sledeči predmeti: 2 palici, 2 stara moška klobuka, 2 ruti, odeja, muf, par rokavic, zavitek dokumentov, žepna ura z verižico, stara suknja, ročna torbica pomipadura, star plašč, rabljen črnilnik.
— V gostilni pozabljen denar. Boh Ana iz Police pri Višnji gori je dne 1. t. m. pozabila na mizi v Putrihov! gostilni na Dolenjski cesti denarnico z vsebino 1200 K. Denarnico je nekdo vzel.
— Kdo le Jjjrez klobuka? Mlinar Mari-Ja s Krakovega nasipa je našla dne 4. t. m. ob državni cesti v Vižirmrjlh temnosiv moški klobuk.
— Dober stenograf . telefonist se
sprejme takoj za nočno službo. (Od 9. do
12. zvečer.) Samo dobri stenografi (slovenska in nemška stenografija — po možnosti poznanje hrvatskega narečja) naj se Javijo od 6.-7, zvečer v uredništvu »Jugoslavije«,
Maribor.
Mariborska podružnica osrednjega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev ima 16. t. m. ob 19. uri ustanovni občni zbor, na kar se člani opozarjajo.
I, splošno društvo jugoslovanskih upokojencev s sedežem v Ljubljani vabi na ustanovni oboi zbor svoje podružnice, ki se vrši 24. t. m. ob 10. v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red: Pozdrav zastopnikov društva iz Ljubljane, volitev predsedstva podružnice Maribor, predlogi in sklepi.
Celje.
Seja mestnega sosveta celjskega
se vrši v soboto 16. t. m. ob 5. pop. v mestni posvetovalnici. To bo menda zadnja seja. ker do prihodnje bo stopil na mesto sedanjega samopaš-nega sosveta od ljudstva izvoljeni občinski odbor.
Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Celju je preložen na nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dop. Vršiti se je imel prvotno v pondeljek 18. t. m. Vrši se v veliki dvorani Nar. doma.
Cvetlični dan priredi prihodnjo nedeljo 17- t. m. Podružnica fer. sa-veza v Celju.
Odslovljena je iz šolske službe na javnih šolah naše kraljevine Ell-za Proft, učiteljica na dekliški meščanski šoli v Celju. Vzrok njene odslovitve so dogodki ob priliki nekega narodnega praznika o katerih smo svoječasno poročali.
Za kozami je v preteklem tednu nanovo obolelo č oseb v raznih krajih celjskega političnega okraja. V evidenci se je nahajalo 113 oseb za kozami bolnih. Umrlo je 6 oseb. Za logarjem je obolela ena oseba v No-
vi	Cerkvi.
Hotel »Balkan« v Gosposki ulici je popolnoma prenovljen in z današnjim dnem zopet otvorjen.
Zopet gozdni požar. V torek popoldne se je zopet na neznan način vnel neki gozd v Tremarjih pri Celju. Požarne brarnbe iz Celja in okolice so pohitele na kraj požara in udušilc ogenj. — Zadnji gozdni požar v mestnem gozdu na Pečovniku, o katerem smo poročali, je uničil velik del mladolesa na južni strani. Ogenj je nastal najbrž vsled tega« ker so požigali v bližini gozda staro iravo.
SPLOŠNA GOSPODARSKA ZADRUGA ZA SLOVENIJO.
V	nedeljo 3. t. m. se je v posvetovalnici Mestnega magistrata ljubljanskega I. redni občni zbor »Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo«. Zborovanje jc vodil predsednik g. Iv. Tavčar. Ravnatelj g. Iv. Hiter poda natančno In stvarno poročilo o razvoju in delovanju zadrug© v prvem poslovnem letu. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo je bila ustanovljena na ini-cijatlvo deželne vlade kot paralelna prehranjevalna akcija s »Samopomočjo« za revnejšo sloje, v prvi vrsti za uslužbence raznih zasebnih podjetij v Sloveniji. V začetku se je imela zadruga boriti z različnimi težkočatni, osobito glede primernih prostorov. Primanjkovalo ji je tudi potrebnega obratnega kapitala. Sele z mesecem aprilom lanskega leta je prišla zadruga v posest že s 1. novembrom ji nakazanih pro-dajainih prostorov in z mesecem Januarjem 1920 pripoztianega kredita. Padec cen blagu meseca junija tudi tej zadrugi ni prizanesel. S početka Splošna gospodarska zadruga večkrat svojim članom res ni nudita prvovrstnega blaga. Slaba sta bila zlasti moka in mast, ki jih je dobivala od Žitnega zavoda in od Vnovčevalnice. Na te nabavne virj je bila zadruga takorekoč vezana. Ko pa je začela dobavljati blago na svojo roko iz prvih virov, se je tudi kakovost blaga Izboljšala. — Kar se tiče cen, je Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo Imela ne samo v Ljubljani, ampak tudi po podruž. povprečno najcenejše blago m je bila na ta način regulator prodajnih cen trgovcem. S tem je popolnoma dosegla drugo točko svojega namena, y katerega je bila ustanovljena, ovirati namreč dra-gmio. — Koncem poslovnega leta jc Splošna gospodarska zadruga štela 2I6S članov. Izven Ljubljane ima zadruga še pet prodajalen, katero so, izvzemši ene, vse prav dobro uspevale. V centrali je zaposlenih 8 uslužbencev, po prodajalnah pa 9. Trgovske posic v centrali vodi strokovni poslovodja. Bilanca izkazuje 100.605.97 kron čistega dobička. Glede uporabe čistega dobička se je občnj zbor na predlog delegatov soglasno Izrekel, da s© 20% naloži kot splošna rezerva, 50% kot specialna rezerva za eventualne izgube, 30% pa se prenose v spričo tega, ker zadruga nujno rabi obratni kapital in da se ubrani dragemu kreditu pni bankah, na račun obrata za tekoče leto. Načelstvu se da absolutorij In so izreče članom načelstva osobito ravnatelju priznanje in zahvala za vzorno In požrtvovalno delovanje v prid zadruge. Kot novi člani y. nadzorstvo so bili voljeni: Ru-
dolf Velepič, Alojzij Merlak to Adolf Porš. Sprejele so se tudi nekatere spremembe pravdi.
Prvi občni zbor Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo je pokazal, da se ta zadruga razvija na zdravi podlagi in je vredna vsestranskega zaupanja.
Nar. soc. stranka.
Kandidatje NSS za občinske volitve dne 26. aprila t. 1. za mesto Maribor. Odborniki: Jarh Franc, višji revident; Selinšek Franc, železničar; dr. Jurečko Ivan, okrajni zdravnik; Novak Franc, brivec; Konic Josip, policijski poduradnik; Ivan Roglič, revident; dr. Rostohar Franc, profesor; France Franc, davčni upravitelj; Sega Rud., bančni uradnik; Dekleva Ivan, poštni poduradnik; Šenk Viktor, čevljar; Mlinarič Iv., mizar; Cejan Avgust, davčni upravitelj; Ferenc Franc, sodni sluga; dr. Ravnik Rudolf, odvetnik; Arko Franc, višji preglednik; Kekec Luka, jetniški paznik; Uršič Franc, mesar; Reber Franc, davčni upravitelj; Podlesnik Jakob, pisarniški predstojnik; Ranelli Franjo, revident; Pucelj Lu-dovik, dimnikar; Knopp Josip, davčni nud-upravitelj; Majcen Ivan, poštni poduradnik; Krese Anton, žel. delavec; Gaberšek Anton, čevljar; VVerii Ludovik, sprevodnik; Karba Jurij, sod. kanclist; Kovačič Alojzij, davčni nadupravitelj; Janžek Simon, sprevodnik; Koražija Franjo, dimnikarski mojster, Korošak Franjo, sodni kanclist; Petek Anton, Železniški uradnik; šprohar Franc, davčni sluga; Košič Hinko, gostilničar; Rajh Mirko, revident; šmon Anton, sodni sluga; Homec Franjo, poštna uslužbenec; F de Tomaž, strojevodja; Golob Josip, mesar. —-Namestniki: Škrjauc Ivan, revident: Clm-merman Jakob, profesor; Sulič Josip', čevljarski mojster, dr. Majcen Josip, zdravnik; Koma« Tomaž, polloijski poduradnik; Mis-lej Josip, pekovski mojster; dr. Bogomir Pavlič, finančni komisar; Planinšek Martin, pisarniški vodja; Hvalenc Josip, posojilni-ški knjigovodja; Mohorko Jožef, višji revl-dont; Pegan Marko, kaznilniški paznik; Butinar Josip, policijski poduradnik; Cesaroc Alojzij, revident, Trop Andrej, meroiskus-nik; Rebo!) Anton, revizor; Buždom Ivan, poštni nameščenec; Koželj Miroslav, revident; Dobravc Ferdo, fin. kane. praktikant; Lukačič Avgust, revident; Llndner Anton sodni oficijal; Mirt Jakob, bločni sluga; Vidic Franjo, jetniški paznik; Šiška Ivan, fin. rač. uradnik; Jaklič Ivan, poštni poduradnik; Vidmar IgnacJJ, paznik; Dvoršek Filip, davčni asistent; Iialler Leopold, davčni uradnik; Dobriia Franc, pismonoša; Čeme Janko, davčni poduradnik; Klemenčič Anton, natakar; Prinčič Iiinko, trgovec; Šibenik Ivan, železničar; Geršak Franjo, pekar; Macuh Ivan, poštni poduradnik; Preinro Vladimir, višji revldont; Krašovec Martin, fin. kanclist; Kolar Josip, uradnik; Orejan Avgust, sodni kanclist; Bohak Iv, davčni uradnik; Mencinger Anton, sedlar.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« ima
v	soboto, dne 16. t. m. ob 8. url v tajništvu NSS, Narodni dom. Radi važnosti dnevnega reda naj se seje udeleže tudi vsi predsedniki odsekov.
Šentjakobski okraj. Danes zvečer ob 8. urj vodilni shod krajevne organizacije NSS v zadnji sobi gostilne »Pri Primorca« (tov. Batjel na Karlovški cesti. Somišljeniki polnoštevilno!
Kraj. organizacija NSS za Poljanski okraj vabi tovariše to somišljenike na sestanek, ki se vrši v soboto 16. t. m. ob pol 8 uri zvečer v gostilni pri Antonu Komanu, Poljanska cesta štev. 71,
Kočevje. Naša krajevna orgauizaclja krasno napreduje. Pristopilo Je toliko novih tovarišev, da smo absolutno najmočnejša stranka v Kočevju. Uspeh pri občinskih volitvah nam je zagotovljen. Inteligenca je sicer dobro zastopana, pogrešamo iw žsl še nekatere, ki spadajo po svojem mišljenju to prepričanju v naž© vrste.	’
Kočevje. Tovariše pevce in one, ki imajo veselje do petja, prosimo, da se prijavijo pri tov. Miklavčiču. Upamo, da se nam bode posrečilo, ustanoviti dober pevski zbor Iz naših vrst.
Znanost in umetnost.
Sameznakl slov, stenografije, sestavil prof. Adolf Robida. Cena 8 K. Založil A. Janežič, Ljubljana, Florijamska ulica 14. Ta .priročna knjižica, ki obsega vse potrebne samoznake, je Izšla v zelo lični in prikupni žepni obliki. Tiskana je na fin papir. Avtogram je prav mojstrsko izvršil profesor Osana. Knjižica se dobiva po vseh knjigs-r-nah in jo priporočamo.
Gledališče in glasba.
Vse prijatelje lepe pesmi opozarjamo na pomladanski koncert »Ljubljanskega Zvona« v ponedeljek, dne 18. aprila t. I. t Unionu. VZpored, katerega Izvajata operni
pevec Križa] lz Zagreba in društven! zbor, zasluži natlačeno dvorano. Sezite po vstopnicah, ki jih prodala Dolenčeva trallka v Prešernovi ulici,	k
10 moških in mešanih zborov, katere jc na navadna besedila iz Štrekljeve zbirke uglasbil Emil Adamič, založila Zvezna tiskarna. Izdaja Je že v tisku. Šest pesmi Jz to zbirke, ki se bodo pevskim društvom
gotovo rljjublle poje pevski zbor »Ljubk Danskega Zvona« na pomladanskem k one certu prihodnji ponedeljek dne 18. aprila t Unionu. Pevske zbor© na to posebno o;>o zarjamo.
Jesenice. Kakor po drugih carlnaraah je tudi pri tukajšnji gospodarstvo pod vsa kritilco. Zaplenilo se je v zadnjem času veliko mnežino najrazličnejšega blaga, med drugim tudi mnogo svileT To bia®o se shra. niuje y skladišču zraven kolodvora. Tja so se zatekli pred kratkim nek! dolgoprst, nežl in pokradli razne dragocene stvari v vrednosti več stotisoč kron. Dosedaj se v zadevi niso vršile preiskave. Ali smatra mogoče carinski urad na Jesenicah, da zaplenjeno blago ni državna, torej skupna last In da si ga sme prilastit vsakdo, ki slu. čajno pride do njega? Smd mnenja, da bi bilo pač na mestu, da se zaplenjeno bla« go proda in na ta način pripomore državi do denarja, ljudstvu pa do potrebnih predmetov.
Na Jesenicah je obstojalo pred vojna veteransko društvo, ki je iineio, kakor nam je znano, precej premoženja in lepo dragoceno zastavo. Gospodje, ki so to društvo vodili in propagirali, se ga danes seveda sramujejo in nočejo ničesar slišati o njem, Nas pa bi vendar zanimalo vedeti, kam je prišlo društveno premoženje. Torej gospo, dje P. R. O. itd. zglasite se vendar tudi vi, ko ž© po celi Sloveniji razpuščajo vojaška veteranska društva in povejte nam, kako stvar stojk Ali imate mogoče skrite in orl« pravldene vaše bridke sablje za vsak slučaj?
Rogaška Slatina. V Vojaškem domu je umrl vojni invalid Ditmajer Miroslav, doma iz Rudečega brega pri Sv. Lovrenca nad Mariborom. Pokojnik Je hi v vsak©-’-! oziru zgleden mladenič. N, v m, p.!
Dravograd. Oospa Rager je ustanovila v svoji vili privatno šolo za nemčurske otroke, kjer se poučuje v strogo germanskem duhu. AH naše oblasti nič ne vidijo in ne slišijo?
Mali oglasi.
Pr©da se s
VEČ ZABOJEV
velikih starih. Cena in naslov v upravni-štvu Jugoslavije.	<544
1 PISALNA MIZA, 1 MIZA
ta 6 stolov h hrastovega lesa. Poizve so
v Šiški — državna baraka VIJ/33 desno.
VRTNARIJA poleg mestnega pokopališča v Mariboru* radi preselitve, obstoječa .Iz enonadstropna hiše, vrta, 3 rimskih cvetličnjakov to ste. klenih gnojišč. Vpraša se: Pobrežje, Nasipna ul, 44. Maribor. Cena po dogovoru,
HIŠA
enonadstropna v Spodnji Šiški z dva orala zemlje. Cena 650.000 K. Naslov v upu-
vi Jugoslavije.
PRODAJA KOČIJEHl Proda se Iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma Izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočija«.
POSESTVO na Drenovem griču pri Vrlmikl, ležeče ob državni cesti v bližini kolodvora na lepem prostoru pod zelo ugodnimi pogoji. Več se poizve piri g. Benediktu na Vrhniki št. 130,
DAMSKO KOLO
ohraiitjeno, kakor novo. Zaloška c, 13, hodnik, vrata 17.	643
POSESTVO 64 oralov z grajščinlco 4 km do. mesta, najlepši kraj Slovenije z 15 glav živine in veliko svtoj K 1300.000. potem krasno po. sestvo 18 oralov z pohištvom pri Mariboru kakor več večjih in malih posestev, vil, mlin, hiš, gostiln potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
DAMSKO KOLO
dobro ohranjeno se ceno proda. št. Vid nad Ljubljano št. 3.
KLAVIRJE, pianine In harmonije na obroke prodaja Irt Izposojale Alfonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, muzikalij In strun. Ljubljana, Kongresni trg 15.
Kupi se:
KAVARNIŠKE MIZE.
Naslov V upravi Jugoslavije.	643.
ZLOŽLJIV VOZIČEK dobro ohranjen. Cenjene ponudbe na R, R, poštno ležeče, Podnart, Gor.
§luf :
MOČAN HLAPEC se spretote v trgovini I. Perdan v Ljubljani
NA DOBRO HRANO in stanovanje se sprejmeta dva gospoda, Naslov X upravi Jugoslavije,
A. K. Green:
Nevestina
skrivnost.
(Dalje.)
Drugo jutro jc vprašala gospa Kamer ono v a svojega soproga, ali ima tudi v vzhodnem delu inesta kake bolnike. Doktor je odgovoril, da se vozi mnogokrat v tisti konec ter poseča v bolnici Molesvvorthovo pacientko, ki je ž njenim okrevanjem /rav zadovoljen.
Ali bi me vzel katerikrat s seboj, ga je vprašala boječe, kadar greš k revnim bolnikom? Tako rada bi te spremljala k ljudem, ki jim prinašaš pomoč.
Res bi rada? Svetla radost mu je ožarila obraz. Imeti ženo, ki ne ljubi samo njega, marveč tudi njegovo delo — to je bilo več sreče, nego se je drznil upati v najsmelejših sanjah. Kar danes greš lehko z menoj, je vzkliknil, in Genovefa se je hitela oblačit.
Najprej sta se peljala v bolnico. Stopala sta po oddelku, lejer je ležala Brigita Halloranova, med dvema vrstama postelj z bledimi, stokajočimi trpini. Ko sta dospela v bližino Ka-meronovc nove pacientke, pa sta obstala in ostrmela, zakaj pri postelji uboge ženske, s hrbtom obrnjen proti njima, je sedel mož, ki se ga nista nadejala videti. Baš' zdaj se je obrnil
—	bil je v resnici doktor Moleswotrh. k ameron jc naglo stopil k njemu.
Tako nepričakovano veselje! je Dejal. Od kdaj pa ste — premolknil
je, kakor bi iskal besede — spet toliko pri močeh, da morete z doma?
Od včeraj, se je glasil kratki odgovor; nato sc je poklonil gospe Ka-meroilovi. Ali se zanimate tudi vi za najino bolnico?
Prvič sem tu, je rekla Genovefa; upam. da se obrača revici na bolje?
Molesvvorth je pomembno uprl oči v lepo ženo in dejal: v
Slučaj je zagoneten in skrivni procesi so deloma nerazumljivi; upam pa, da pojde vse po sreči.-Glavno je, da se ne zgodi za mojim hrbtom kaka pomota, zakaj na ženske se je tako težko zanesti! Jaz zase mislim ostati strogo pri svoji metodi, in — nadejam se. doktor Kameron, da mi pritrjujejte tudi še zdaj.
Vprašujoče je pogledal svojega namestnika, ki se je naklonil v potrdilo. rekoč: Zdravljenje napreduje vidno — to je vse, kar se da ugotoviti doslej.
Moles\vorth se je nasmehnil. Dajte, pokramljajte malce z bolnico. Pravi, da ji de dobro, gledati v vaš prijazni obraz.
Dočirn sta Kameron in njegova žena govorila z Brigito, je stopil on k drugi postelji, a se je kmalu vrnil k njima.
Dasi je vaš soprog v moji odsotnosti tako dobro skrbel za bolnico, je rekel, podajaje Genovefi roko, sem vendar vesel, da morem biti spet sam pri nji; tudi samozatajeva-nje ima svoje meje.
Zmedeno mu je strmela na roko in zdajci prebledela. Da — ne, je zajecljala prepadeno in se zdajci obr-
nila k soprogu: Ali še ostaneš tu? Rada bi Šla dalje.
Molesvvorth je stopil h Kamero-nii, kakor da ni opazil njene odkrite neprijaznosti. Privoščite mi svojo družbo še malce, je dejal; rad bi vam pokazal drug slučaj, ki vas utegne zanimati.
Ves sem vam na razpolago, Je vzkliknil tovariš ves navdušen.
Samo dajte, da si prej iznebim te nadlege, je rekel Molesvvorth zgolj v napotje mi je pii bolnikih! To rek-ši si je potegnil čudni mož zapestnl-ke z rok in jih vteknil v žep svojega površnika, ki je visel na steni. Nato sta odšla v zaupnem razgovoru po bolniški dvorani.
Genovefi ni bilo veselo pri srcu; mislila s! je bila poset drugače in je bila zdaj zadovoljna, da je vsaj smela molče hoditi zraven njiju, ne da bi se vmešavala v razgovor. Ko je bil obhod prihranjen in sta baš hotela oditi iz dvorane, sta zdajci za-čula presenečen vzklik iz Moles-vvorthovih ust. Kameron se je vprašujoče ozrl proti njemu.
O. nič ni, se je zasmejal Molesvvorth, samo moji zapestniki so izginili iz površnikovega žepa. Izguba ni važna, ali vendar mora ujeziti človeka.
Tisti mali, suhljati tnožic jih je vzel. je rekel glas zraven njega; vstopil je prav takrat, ko —.
Toda Kameron ni hotel delj natezati ženinega potrpljenja; dogodek je bil vse premalenkosten. Morda bi se mu bil zdel resnejši, ako bi bil vedel, da so bile napisane na IVjoles-vvorthovih zapestnikih s svinčnikom
v velikih črkah besede, ki jih je morala Genovefa videti v tistem tre-notku, ko ji je doktor podal roko:
»Pazite se; moje nenadno izpu-ščenje je sumljivo.«
Osemnajsto poglavje.
Nenadna izprememba vnanjostl gospe Kameronove seveda ni bila ostala neopažena v velikem svetu. Vse je govorilo o nji, deloma, da bi se ji laskali, deloma, ker so ugibali, kaj bi utegnilo biti vzrok tako čudnega dogodka. Spričo velikega' občudovanja, ki ga je zbujala njena lepota. tudi ni manjkalo nevoščljivcev, ki so grajali njen ponos ter ji očitali, da se vede svobodneje in manj obzirno nego pred svojo poroko; saj se je zdelo, da nekaterih starih znancev sploh več ne pozna. Takšne opazke so morale priti gotovo tudi do Qe-novefinih ušes, zakaj sijajne družbe in šumne veselice, za katere se je oa kraja tolikanj navduševala, so ji presedale čedalje bolj, in večkrat si jo videl zdaj, kako se je sredi slavnostne množice napol zaničljivo, napol tesnobno ozirala naokoli. Hkrati so ji tudi bledela lica in njeno zdravje je oslabelo tako, da ji je moral Kameron nasvetovati več počitka. Ko pa je postajala vzlic večji samoti le zmerom trudnejša in otožnejša, sc je zbal. da je ne bi razjedala nevarnejša bolezen od golega revmatizma, o katerem je tožila zdaj pa zdaj, ter jel osticjc paziti nanjo.
Toda zdelo se je. da učinkuje to baš narobe. Ogibala se je njegovih pogledov in se zdrznila pogosto ob najmanjšem šumu, kadar, je zapel
zvonec ali če jo je kdo nenadoma nagovoril, tako hudo, da je jel stna* trati doktor njeno živčno razdražen nost za skrajno nevarno.
Bilo je zvečer. Dvojica se jc baš vrnila od Genovefinih staršev, pri katerih sta bila večerjala. Tudi no-, coj jc opazil do1 'on pri svoji soprogi pobito razpoloženje, v kakršnem se je vedno vračala od Gretorexovih, Ni sc ji čudil zato; hladno ozračje, kj ie vladalo tam, je dušilo njega v; enaki meri. Kot zet ponosnega Železniškega kralja se je skušal sicer prikupiti svojemu tastu kar najbolje, a čutil je vendar, da zanj ni jiravega mesta v srcu gospoda Gretorexa, še manj pa v aristokratskem srcu njegove soproge. Saj nista kazala niti drug drugemu posebnega nagnjenja; in tako se je doktor zadovoljeval ž njunim hladnim spoštovanjem ter iskal svoje prave sreče pri mladi ženi, ki mu je vračala sleherni do* kaz ljubezni z genljivo hvaležnostjo.
Mlada soproga sta sedela v skup« ni sobi, in Kameron je veselo kramljal z Genovefo, da bi spet privabil na njeno obličje smehljaj. Ona pa je raztreseno zrla na svojo krasno postavo v sivi baršunasti obleki in bi* seracm lepotičju, ki se je odražala v ogledalu. Soprog je smehljaje sledil njenemu pogledu in vzkliknil:
Kaj ne, kako ponosna prikazen?, Ali si kdaj slutila. Genovefa, da po* •staneš sloveča krasotica?
Vstala je in pokleknila zraven njega. Ali sem lepa? je vprašala. Ugajam ti?
(Dalje prih.)
Sdiicht
Delo
x n
čas pr
kdor r*bl prtmeno, pravo
tOVO
„Schicht
<2MndnrjJek&M
i h r a n i,
64
Sdiicht
prt ruto vetjem pranju, kakor tudi prt vsakem tfitoo v kuhinji In go*podlnj»ivu sploh. Sdhlchl-ovo milo Je v svoji isdotnoeil. kekovosM In pralni smotoOTti resnično nedoietijo. Pazile na pole« stoječo varstveno tnamko I
Zastopstvo ta Slovenijo Ima tvrdka J> Globoouh in drug V LjubijiinL
Hiša
r mesarijo, inventar, lilev, gospodarsko poslopje, klet, pralna kuhinja, klavnica, ledenica itd. na periferiji Ljubljane se proda. Ponudbe pod »Stanovanje takoj “ na Anonfni zavod DRAGO BE-SELJAK, LJUBLJANA.
Kremo
Ilirija, Jurjevo, Clpulin nadalje ličilo jbiks) mast za čevlje in apreturo za usnje po naj nižji h cenah priporoča
»SVALD DOBEIC, Ljubljana
Sv. Jakoba Irg O.
Prvorazredno
SJEME,
J.itorlca, kukuruza, grahovice, preje, muhari, povrča 1 originalne njemačke krmne repe dobavlja „8|emennr“ «1. d., Osijek, Gajev trg J.
Tel. br. 663. Brzojav: Sjemenar, Osijek. Ček. post Sted. br. 33340.
MMbo trnu. MoraaM isvofl
Drag. Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. — V abonementu ter posamezno cene zmerne.
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po K 31-— franco skladiSČe. — Naročila na
PROMET
telm. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
Radi opustitve toga predmeta so proda cela zaloga auto-gumi plaščev in cevi najboljših znamk	di-
menzij po izredno nizki ceni »uA
9«
PROMET
fift
tehn. iiulustr. podjetje (dr. z o. z.) LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 I.
Proda se motor
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. — Naslov pove upravništvo „Jugoslavije".
Gozdna uprava VINC. JUR* THURN-a
na Ravnah pri Gustaniu prodi iz gozd. okr. LEGEN pri SLOVENJGRADCU okrog
1390 plm lesa na panju.
Prodajni pogoji so interesentom na razpolago pri gozdni upravi kamor je €ž€> 30. aprila	vložiti	ponudbo.
■■BHMnnKSBBBUMBMBB
•	a	300	volt,	10	konjskih	sil	z	1200
do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod »MOTOR" na upravnietvo »Jugoslavije".
BBRSUBBnHHBSiUBBHBHGHitHBa
Koloture za štednfake
(Herdringe)
rešetke za peči (Roste)
i sav ini Irgovaclu lijev izradjuje i dobavlja:
taft m Ji Er, nota dnkn a Umi
BUDIMO:
Glavnike, lasno zapečke, boRcne zaponke,
Noie, vilice, žlice, lesno robo;
Parfum, mazilo sa brka, puder, briljantine; Veziva, ttpke, vrvice;
Trakove sa fevljd, stenj, naramnice; BroSe, prstare, uhane;
Gumbe, sukanca;
Svinlniae, peresa, goba.
Ščetke sv©fra vrst!
in svo ostalo galanterijsko ih nirberSku robo ! Prodaja sacno na veliko I Prodaja se mo na veliko I
Brsta SvjiiK, Zagreb
Telefon 23-44. PčtriBjsba ul. S. Telefon 23-44.
Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo*
Naicenelle pSeshanie
PHVLLIGRAFIT
specifaists! bana proti fIL
Samo oknto pMai n il Ist, M loiale mi
Doircsf Ezde&fc, v Iprisnarc.
..PROMET”
Telm. ind. podjetje dr. z e. z. v Ljubljani.
;; Min, II. bili,	Milil stili Gl. bli.;;
r Jugoslovanski kreditni zavod v Hub
^««888«.	nsjftfsst	u	_	w	Merski	Soimii	m	b
j	Marijin	trg	8	Wolfova	uBSca	1	—	Podružnica	v	Murski	Sokoli	ha	B
j obrestuje hranilne vloge
| in vloge na tekoči račun
jj!l ilRianovlien septembra 1919. Prometa v lanskem letu
nad 128,000.000 kron.
1J © 2
'igpannjj|
Lendavi.
čistih, brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim natiz*••rstvom.