126. Štetnim.
.Sivina*
, Mnbiianl aa Ac« *wtiv:j*r j
?jS5* lato........K 24*-
pai lat*........ . 12^-
$itđ i«t« ......... s G*—
rta rod* vallai
v aprivalltvi pta|aauui
*ala lat«.........K 22
pol lata.........» 11 —
četrt leta.......... 5*30
.........1*00
Desisi nm\ t« traokarsja. yr**r.Iltv*i Kaafiov* alic« it S, (l.
m m rrateja. tava), tajataw at. aa.
izhaja vsak dan ivačar Uvjonii aadaila in praznike.
Interatl v»t}ajei aetarostonna padi *Ata aa ankrat po 14 vin., aa dvakrat po 12 vtat, aa trikrat aH foOmn po 19 vin. Pri vaćjlh inaerclfah po dogovoru, UpravnOtva aal aa poimalo naročnina, raklanudja, inaerati itd.
m — */    f   ...1 ._ t«_ — M Una!
ta (a aaaunanraiivna arvan.
M vinarjev. -
ae ne ozira.
■ar*tf*a tlakama" f laf a at. M.
.Slovenski Narod" valja po pošti
Avttro-Ograko
celo leto pol leta < četrt leta na mesec.
K 2fr—
a 13*-
. 6-50 . 2-30
za Nemčijo:
celo leto.........K 28-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inaeratov na) aa priloži za odgovor dopisnica ali znamk«, upiavniatvo i Knaflovc ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon at. 85.
Otffionl v 7lMr!]o.
Kar se sedaj godi v našem deželnem šolskem svetu, moralo l>i zanimat i vsakega poštenega in pravi-coljubnega moža. Da se naša javnost radi tega ne vzdrainlja in ne vzbur-ja, je dokaz naših žalostnih, zaspanih in tudi popačenih razmer-! Kakor je nekdaj slaboglasna »visoka komisija« preganjala in davila angleško duhovščino, tako preganja sedaj naš deželni šolski svet naše učitelj-stvo. Dasi ti je dal zakon barijero svojega varstva okrog tebe, je ta barijera samo iz papirja, in £e si ljudski učitelj, meče te vrhovna šolska oblast kakor žogo okrog. Brezpravnost ljudskega učiteljstva je signatura sedanje Schwarzove dobe, in da se ne pozabi na staro Avstrijo, ki diha pod geslom: justitia fundameri-tuni regnorum, pristavljamo takoj, da je brezpravnost naprednega učiteljstva signatura sedanje Sclnvar-zove dobe!
Kakor lačno morje hoče imeti S. L. S. svoje žrtve! In baron Schwarz ji meče te žrtve v prazni želodec, ter stori s tem vse, kar se po mnenju omenjene stranke more zahtevati od pametnega deželnega predsednika. Vsaj klerikalna stranka je s tem »delovanjem« avstrijskega prokonsula v naši kronovini zn-i\( voljna, in k ti zadovoFjnosti ji moramo odkritosrčno čestitati!
Videti je, da se j«' izdala katoliška parola, uničiti vsakega učitelja, ki se je slučajno zameril svojemu župniku. Takega izstradanega, iz-mnčnega reveža v tla poteptali, ni posebno junaštvo. Ali k temu junaštvu ga ni sposobnejšega, nego je bn-rona Sehwarza prvi opričnik, gospod vitez Kaltenegger!
Poglejmo si sedaj, kako se izvrši dotična justifikaeija! Najprej je prišel Žirovnik na vrsto, za njim Po-tokar, in kakor j«' iz interpelacije dr. Lampe tove v zadnji seji deželnega šolskega sveta sklepati, na vrsti je sedaj gospod Germek v Komendi. Med tem, ko klerikalni želodec prenavlja Potoka rja. že seklja neumorni kuhar, vitez Kaltenegger, da skoraj servira h ase iz Germekovega mesa klerikalnemu omizju!
Stvar je sama na sebi silno priprosta. Ce je župnik nezadovoljen z učiteljem, skuje pritožbo na deželni šolski svet, jo da podpisati po svojih privržencih, v drugem pa se zanaša na barona Scliwarza. In res se prične     najkrutejša disciplinarna
preiskava, pri kateri se pa nič važnega ne spravi. Tako se je Potoka rju zgolj le izkazalo, da je šolsko zastavo posodil za slavnost ognje-gaseem na Veliki Loki, da je proti volji župnika Oblaka hotel z drugimi pevci peti pri neki maši. Vse kar se je izkazalo je pravcati nič, in pri naj »boljši« volji Kaltenegger ni mogel drugega nasvetovati nego ponižni »ukor«, ki kot kazen ničesar ne pomenja. Kazen je sama na sebi brezpomembna, ali vitez Kaltenegger združi z njo tako imenovano premestitev iz službenih ozirov. Bolje bi se reklo: premestitev župniku na ljubo! Navadno so na predlog plem. gospoda Kalteneggerja sklene, da se dotični učitelj, kateremu se s pomočjo z a k o n a ni moglo kaj drugega pri pečatiti, nego ponižen ukorček, službeno premesti, in sicer v kraj, kamor nikdo ne prosi, v kako p u -s t i n j o . v kako kranjsko Sibirijo, kjer je svet s plankami zabit, kjer je nesrečen učitelj izoliran, kakor je bil nekdaj izoliran Ovid v Tomih!
Taka premestitev je kazen, je kruta kazen, in tem občutnejša, ker mora dotičnik imeti zavest, da ga zadeva proti volji zakona. Nezakonitost take kazni je očitna, in ker je v zvezi s disciplinarno preiskavo, jasno je na prvi hi}), da nadomešča ta izven zakona stoječa kazen, tisto disciplinarno kazen, kojo bi bil vitez Kaltenegger rad izrekel, pa je pri obstoječih postavah izreči ni smel.
Tako premeščenje, ki izvira iz disciplinarne preiskave, je skoraj enako z kazensko premestitvijo. Proti zadnji premestitvi imaš pritožbo, proti premestitvi na ljubo župniku pa nimaš pritožbe, dasi je eno kakor drugo disciplinarna kazen!
V tem pa liči tudi velika nelojalnost deželnega šolskega sveta in oziroma njegovega referenta. Nt* samo, da se učitelj porazi, odvzame se mu tudi pravica pritožbe, in to v slučaju, ko ga de facto zadene skoraj najhujša disciplinarna kazen. Potoka r, ki je not ori eno slabega zdravja, pride s svojimi štirimi otročiči v Banjoloko; iz vinskih milih krajev, v ostro in mrzlo krajino; od železnice v vas, do katere vodijo najskrom-nejša, pa vzlic temu najdražja prometna sredstva. Da bi to kazenska premestitev ne bila, o tem nas pL g. Kaltenegger ne bo nikdar prepričal! Bolj ko govori o služboozirni premestitvi, bolj se nam vidi. da se gospod vitez hlini. Ozira na službo so g. referentu   le  krinka:  mož, kateremu
je Terezijanišče odgojilo otroke, si lahko zatvori srce in prej kot ne se mu v plemenitem tem srcu niti kaplja ne gane, če ga slučajno prešine misel, kaj naj ubogi učiteljček s štirimi otročiči počne v oddaljeni Bari jal oki!
Torej še enkrat: Kalteneggerje-ve najnovejše premestitve naprednih učiteljev so krute kazni, in sicer tem nedopustnejše, ker v vsakem slučaju zadevajo nedolžno in mnogoštevilno obitelj. Najnovejše rožice vitez Kal-teneggerjevega zadoščenja, najnovejše cvetke zadovoljnosti naše katoliške stranke poganjajo iz solz nedolžnih ot ročicev!
Večja odgovornost, nego zastopnike S. L. S., zadeva pri tem našo vlado. Da je stranka, posebno če je stojijo na čelu duhovniki - politiki, nagnena k maščevalnosti in perseku-cijam, to je nekaj starega. Zatorej niti trenutek ne dvomimo, da se je ideja najnovejših učiteljskih premeščen j vodila v političnem gnezdu S. L. S. Ali da se vlada, ki je poklicana, da tiči kakor ščit pred zakoni, pušča spel ja vat i k takim eksperimentom, to je, kar usta novija na njeni strani največjo odgovornost, na naši strani pa pravico do najostrejše kritike! Čemu naj bi še kaj pisali? Stvar se radi krivice, ki tiči v nji, sama obsoja! K večjemu zapišimo še to, da opravlja pl. gospod Kaltenegger svoj posel, za katerega ga pa nikakor ne zavidamo, z nekako zidano voljo, da ne rečemo Z nekakim cinizmom. Njegov pretilog se največkrat glasi: Uebersetzen \vir den Maun nach . . ., \vohhi ohnehin niemand kompe-tiert!
Soodgovorna je tudi S. L. S. in njeno stališče je ravno pri teh perse-kucijah jako nečedno. Takoj pri nastopu v deželnem šolskem svetu je dr. Šusteršič predlagal, da se ne sine radi političnega mišljenja nikdo preganjati. Takrat je sedel na zatožni klopi sedanji deželni odbornik prof. gospod Jarec! Zategadelj se je stavil tako vzoren predlog. — Danes pa je ta predlog pozabljen in pozob-Ijen: napredni učitelji se preganjajo zgolj le radi političnega prepričanja.
Tako izgleda doslednost, da ne rečemo dostojnost S. L. S.! Samo ob sebi se ume, da bodo S. L. S. zastopniki v deželnem šolskem svetu naš apel na doslednost in dostojnost zavračali s zasmehom in zaničevanjem. Ta stranka je dandanes ošabna, kakor je bil ošaben Aeest v Vergilu, ki je menil, da lahko s svojo pušico izbije vsako zvezdo z neba. Konec pa je bil:
Volnns licjuidis in nubibus arsit arundo, Signavittjue viam Flammis, tenniscpie reeessit, Consuinta in ven-tos. —
S tem se tolažimo!     Dr. I. T.
slovenski duhovniki v Ameriki zoper IjiiMjnn-skeso Škofa Jejllča.
Ljubljanski škof dr. Anton Bo-naventura Jeglič je napovedal Ameriki bivajočim Slovencem BVOJ obisk. Proti temu obisku je javno nastopil slovenski katoliški župnik Ivan Smolej v Lancastru, Pa., ter je obelodanil v novovoriškein »Glasu Naroda« članek, ki zasluži, da ga ponatisnemo, saj jasno priča, kako mnenje imajo v Ameriki živeči slov. duhovniki «» ljubljanskem škofu in njegovih ciljih.
Članek objavljen v »Glasu Naroda« se glasi:
Lancaster, Pa., 20. maja, 1909. Cenjeno uredništvo: List »Ave Ma-ria«, kojega izdaja P. Kazimir Za-krajšek O. S. Fr. v New Yorku, pri-obča pismo ljubljanskega škofa, s kojim naznanja svoj prihod, oziroma »obisk« Amerike.
Na tem bi sicer nič ne bilo: ka-kor jaz lahko potujem v Evropo, ravno tako je tudi ljubljanskemu škofu prosto potovati v prosto Ameriko, ako bi pes pri tem »obisku-ne molil tace kam drugam. In stvar, za katero naj bi delal tu reklamo, so njegovi zavodi. Pisal sem sicer že raznim gospodom, naj škofa pregovore, naj opusti takt) misel, a ker seveda taki sveti niso merodajtti, prosim cenjeno uredništvo, naj priobči sledeče vrste.
Amerikanci nismo nikaka molzna krava v take namene. Kot rimski katoličani s ponosom skrbimo ^a svoje cerkve, svoje šole, preskrbeti si moramo sedaj tudi svoje sestre itd. Kot Slovenci pa radi žrtvujemo po svojih močeh tudi za res narodne stvari, kakor je družba sv. Cirila in Metoda, Št.-.Inkobska ali Velikovska šola itd.; a za stvari, katere je vzplodilo brezmiselno in fanatično strankarstvo, naj skrbi stranka in njena lastna duhovščina v domovini.
Izprožila sej e povodom potovanja Rev. Trunka, župnika iz Beljaka, v Ameriko misel, da bi on nekoliko agitiral za narodne šole   na Koro-
r i
škem, kjer je narod res izročen poginu, a splošen glas je bil, da sedaj
— ko se še vedno čutijo posledice krize, ko je še tisoče in tisoče našega naroda brez dela — ni čas za to, dasi smo sicer pripravljeni še marsikaj žrtvovati v narodne namene.
Ako škof potuje sem, tedaj potuje ali na svoje stroške, kar je pa i težko verjetno, ker je pod kuratelo, ali pa misli pokriti stroške z denarjem, katerega bi nabral za svoje zavode. Koliko bi pa večmesečno potovanje škofovo po Ameriki stalo, -i pa lahko vsak izračuna. Mi imamo pa tu sami dosti nujnih potreb; koliko je cerkva slovenskih — in brez dolga ni nobena — ki se komaj zdr žujejo nad površjem!    Potrebne so
— kakor so prinesli listi objav, Ja se reši slovenski rod v Ameriki — lastnih župnih šol in sester in za slovenske sirote tudi sirotišnica. Tu je dolžnost vsakega Slovenca v Ameriki brez razlike mišljenja, da po svoji možnosti priskoči na pomoč \vnukeganskeinu odboru.
Javna tajnost je, da je vzbudila ta novica, oziroma njen namen, vsestransko ogorčenje in znam* je, da bodo slovenske naselbine visokega« gosta sprejemale in sprejele z jako dvomljivimi čuti. Ako je poslušal ljubljanski škof enega Bajnega duhovna, ki mu je dal tak na svet, da bi rešil svoje zavode pred bankerotom, naj bi bil    vprašal Se
ostale, za blagor slovenskega naroda že desetletja  delujoče slovenske duhovne. Resnico bi bi zvedel. »Kranjskega« ne rabimo.
Morda bode kdo briga to tebe, ko si vendar med tujim narodom.' Na to kratko odgovorim: Tudi jaz pridem v dotiko z našim slovenskim narodom, in poznavajoč gm» tne razmere Nemcev in Angležev, še le prav vidim bedo in revščino našega naroda; zato pa proč roke s takimi nameni od našega naroda, taka nakana naj se kratkomalo odbije!
Rev. Ivan Smolej. Privatna pisma iz Novega Torka nam javljajo, da Slovenci novo-vorški vsestransko odobravajo nastop župnika Smoleja, ki je sploh mnenje vseh slovenskih duhovnikov V Ameriki.
Prodano Ribnico.
Tako beremo v sobotni številki »Slovenca«. Dopisnik   iz   »prodane;
od vsakega fanatizma tu
oporekal: kaj
LISTEK.
Prijateljeva povest.
»Kratkomalo stvar me je razjezila. Pomisli!« in prijatelj seje postavil pred menoj in mi zagesti-kuliral s palcem in kazalcem v o i »raz.
»Pomisli.«    je    ponovil, »Štiri-najst dni sem jo nosil v spominu, in zdi se mi. da sem bil ta čas zaljubljen vanjo. Vsaj zvečer, kadar sem legel, se  mi  je  prikazala prelestna ujena postava in prijetna valuta nje-ii'ga telesa je elastično promenirala iiiiino mene. Zakaj, enkrat se je zgornjo, da sem imel priliko seči v žep njenega krila, rožni venec je imela v njem, in ker je na moč skrivala svoje dražesti, so se moji prsti ogreli °1» sladkem ognju, zažganem od mla-de device, in tako je zanetila v meni pohotni  požar. Nisem  miroval prej, dokler ji nisem razti'gal srajčke, in sladki cvet njenih nedrij je zadehtel Pred menoj kot pomladna roža —
Zdi se mi, da sem ti pravil, kako so me tistega jutra obiskale tri težke, elementarne nezgode ali uime. Mesto (to bi mi poslal cekin, ine je hotel dragi kuni oženiti s kmečko baburo, P<»tem me je srečala pravcata ljub-
ljanska baba in tretjič sem imel ho-i mi t i je s hlačnim založnikom, ki ga je slednjič prepodil na moje veliko zadovoljstvo stekli polž.
Kratkomalo stvar me je razjezila.
»Še enkrat mi recite, profesor ali kaj podobnega, in vam se utegne nekaj pripetiti,« sem zapreti! babi. »Saj veste, kako pravi pesem:»Hudič čez morje plava!« Ustrašila se je moje grožnje in sedaj zaklene vezne duri, kadar me nanese pot mimo nje-nega okna.
, Po raznovrstnih nezgodah in homatijali, ker sem prepeval ]>o ulicah poskočno pesmico: »Le frišno jo zarumplite od moje lepe Uršike«, sem slednjič dospel na cilj. Trikrat sem poljubil svojo Milico, in ko sem \ četrtič krožil njene ustnice v purpurni kelih, se je nekaj zgodilo.
V sobo je stopil mož z leseno nogo. Bil je naravnost gorostasna prikazen, in zato jaz nisem utegnil pasti svoje ljubezni po škrlatnih, ne-razoranih livadah deviške lepote, dasi sem baš premišljal, ali bi poljubil njene oči ali bi poiskal in poljubil njen škapulir, ki se je ljubosumno tiščal v sladki in gorki globini sredi njenih nedrij.
V sobo je torej stopil mož z leseno nogo. »Če bi mi kaj dali,« je ukazal.   »Taka   revščina je, da —«
stavka ni končal. Tudi njega so osupnile prestrašene in na stežaj odrte oči moje Milice.
»To je ubijalec. Mojo mater je umoril!« Kriknila je s silnim glasom in se onesvestila.
»To je ubijalec! Mojo mater je umoril!« Hladna groza je bila zapisana na njenem obrazu, in jaz sem jo bral še dolgo, ko je mož z leseno nogo odšel že zdavnaj.
Mogoče ti stvar na prvi hip ne bode jasna. Ampak potrpi! Dovoli, in ker utegneš, stopi z menoj na visoko zvezdo, kamor rabi svetloba z naše zemlje štirinajst let. Stopi z menoj na visoko zvezdo in se ozri na zemljo.
Moja Milica se igra v materinem naročju; otrok je in niso ji še zrasli zobje. Ne zna še govoriti in ne vidi in ne pozna drugega kakor sveti obraz svoje matere, ne razveseli se drugega kakor mlečnega grozda svoje rediteljice.
Milica se igra v materinem naročju. In tedaj se zgodi, da nekdo s sirovo silo odpre duri in na pragu se prikaže rjav in divji obraz kranjskega potepuha. »Ce bi mi nekaj dali,« ukaže in z nesramnim smehom pride v izbo k mizi, odpre predal in vzame v roke krušni nož. Dolg, brušen nož.
Mati strmi, vsa se trese in išče besede.
»Če bi mi nekaj dali,« ponovi kranjski cigan z nesramnim smehom. Otrok v maternem naročju. Milica kriči in veka, boječ se divjega deda.
»Če bi mi nekaj dali,« in rjaveč stopi k omari. V levici drži nož, z desnico odpira. Prav na vrhu leži zlata verižica z dragocenim obeskom. Zagleda in spravi v žep. Pod svilenim prtom leži denarnica. »Če bi mi nekaj dali,« ponovi. Odpre in vzame bankovce.
»Tat,    tat,    razbojnik, primite
ga!«
Mati je našla besedo in zakričala.
Strašni ded se obrne in z mrzlim smehom stopi k materi in ji porine krušni nož v prsi. Samo nekoliko zardi in se zrosi s krvjo ostrina, mati pade vznak, dete se joka in tat plane skozi vrata.
Dragi moj, praviš, to je pre-romantično, da bi bilo resnično. Sam bi ne verjel, da ni bila Milica priča tega   prizora v materinem naročju.
To je bilo torej pred štirinajstimi leti, kakor sva videla z zvezde. Razbojnik je izginil, in ne posvetna in ne cerkvena gosposka ga ni mogla zaslediti in kaznovati ne po božjih postavah, ne po državnih paragrafih.
Milica je zrasla in je moja ljubica.
Zagledala je moža z leseno nogo in zakričala: »Ubijalce! Mojo mater je umoril!« Zakričala je, silno so se razklenile njene oči, in si' onesvestila. Vzamem JO v naročje in s poljubi spijem hladno grozo njenih lic, in rožni kelih njenih ust se odpre in nebeška sinjina njenih oči zašije.
»Kje je? Kje je? Ubijalec moje matere ?«
Stvar me je razburila.
»Milica, sladka, moja, kaj go-\oriš! Zakaj bi bil ta mož z leseno nogo storil ono strašno delo? Kako moreš trditi t«
»Vem, poznam ga?«
In Milica je bila tedaj stara poldrugo leto, ko je neznan morilec zabodel njeno mater. No, šiloma privabim smeh na svoje ustnice, in kakor je moja navada, začnem svoji ljubici, da jo razkratkočasim, praviti prelepo povest o petelinčku in putki, ki sta šla lešnike brat.
»Kje je morilec.'« Milica me ne posluša in strmi in prašuje.
»Če je stvar taka,« pravim, »pa pojdem in poizveni«.
Greni in ovadim. Vse povem, kaj in kako. Če ne drugega, si mislim, bo vsaj Milica drugič pametneja. Mamico so ji res vzeli, ampak zato ni treba meni krajšati poljubov. Jaz imam rad mir in ljubim, ako morem v strahu božjem in v svetem pokoju uživati poljube dekliških ust.
Ribnice razlaga svojim bralcem, kako velikansko presenečenje vlada od severja pa do kočevske meje po ribniški dolini, da liberalci pesti stiskajo od bolesti in z zobmi škripljejo od jeze vsled sramote, ki jim jo je prizadejal njihov politični ideal — Ivan Hribar. V tem tonu gre dalje. Kaj se je pa zgodilo tako groznega, da je provzročilo stiskanje   s   pestmi in škripanje z zobmi, da je kar za udariti f Ribnica je tedaj prodana. In zakaj? Zato, ker je v trgo\ sko-obrtni zbornici prišla na dan že pred mnogo leti med slov. naprednimi in nemškimi dež. poslanci    pod pritiskom klerikalcev    sklenjena,    že stokrat prem leta in prežvekana ter že davno pokopana pogodba.  Koliko črnila se je porabilo v poslednjih letih zaradi te danes brezpomembne pogodbe, o kateri so že čivkali vrabci  na strehah ? Sedaj pa »Slovenec« povzdiguje g. Krega rja. ki je s pomočjo in po indiskreciji Nemcev spravil pakt na dan. kakor da bi bil iznašel hrezpraš-ni smodnik.  Poslanec Hribar je pri znal sklenjeno pogodbo, ako jo je tudi formalno podpisal ali ne, je njegova osebna in za nas postranska stvar. Za nas je glavna stvar to, ako so napredni poslanci s pogodbo res zatajili ali prodali svoj narod in   ak<> je vsled tega trpel škodo zlasti v narodnem in kulturnem oziru. Mi odločno trdimo, da ne. Rekli bi lahko, da se danes bije boj za žabjo volno. Gotovo je neprijetno »ako morajo stranke v silobranii paktirati z narodnimi nasprotniki,« kar se v političnem življenju čestokrat zgodi, a s tem se še ne prodaja narod, ampak le skuša hujše zlo odpraviti z manjšim.   Saj so zdaj slov. klerikalci v drž. zboru tudi v ozki zvezi s   socijalnim] demokrati.
Znana stvar je. da SO imeli tudi
klerikalci v prejšnjih letih večkrat zvezo z Nemci,fakta neovrgljivo dokazujejo, da jo imajo tudi zdaj. Opozarjamo le na volilne rede za državni in deželni zbor. na razne volitve, na najmanjši volilni okraj cele Avstrije, t. j. Kočevje, ki ima v državnem in deželnem zboru svojega zastopnika. Ker Nemci pri napredni stranki niso dosegli, kar so želeli, so se obesili S. L. S. za suknjo in se prav dobro počutijo v tej družbi. 0 »prodani Etibniei« govoriti, je bedasto. Pač pa se da govoriti o prodanih Slovencih na Kočevskem. Ribnica ni nikomur naprodaj, dovolj je trdna in zavedna, da bi jo mogla prodati še tako močna stranka. Storila je tudi v dobi glasovite izdajalske pogodbe«, kakor jo zovejo klerikalci, svojo narodno dolžnost v polni meri. Ko naprednjak] plačujejo narodni davek, ne stiskajo pesti, pač pa se mnogi drugi rojaki smejejo v pest.
Ribnica ne išče pomoči, ampak jo doli. Bila je in tipamo, da tudi ostane zaslomba kočevskim Slovencem. Vzorno in požrtvovalno delovanje podružnic sv. C. in M. in tinti ribniške posojilnice j«' znano.
Napredna stranka se je dovolj prizadevala, da reši občino Drago iz nemških verig. Kaj je storila do sedaj mogočna S. L. S., da reši v narodnem oziru hudo zatirane kočevske Slovence in se vpre se množeči germanizaciji' Na političnih shodih je postalo skoro običajno, da se napadajo narodni uradniki in narodna društva, narodni nasprotniki v kočevskem okraju pa žive v najlepšem miru. V okraju je že precejšnje število slov. posojilnic. Ako bi bile (Mline ter združene skale na braniku. l»i lahko izdatno in uspešno podpirale kočevske Slovence. Toda pri sedanjih razmerah tega ne moremo pri-
čakovati. .Poslanec dr. P e g a n je naskočil ua zadnjem shodu najmočnejšo posojilnico v Ribnici, katera mnogo žrtvuje za narodne, kulturne in občekoristne namene. Rekel je, da je bil na p rosen to storiti, a vedel menda ni, da so bili vzroki nizkotni in sebični. Provzročil je mal run na posojilnico, koristil ni nikomur, pač pa škodoval. Govoril je hote ali nehote v prilog »Siidmarki« in nemškemu »Schulvereimi«, kateri društvi jako marljivo delujeta na Kočevskem. To je važnejše, kakor Hribarjev podpis na raztrgani pogodbi.
Doni se.
A' občini Selce v prijazni selški dolini na Gorenjskem imeli so protekli teden občinske volitve, ki so se vršile v znamenju hudega boja.
Občina Selce je bila do sedaj skozi več let v rokah pristašev S. L. S. in je veljala za nekako domeno te stranke; saj je skozi nekaj let načeloval ti veliki občini kot župan celo državni in deželni poslanec Demšar iz Oesnice in saj je ravno v prijaznih Selcih tekla zibel našemu velikemu sociologu dr. Kreku.
Dasi pa je selška občina popolnoma v klerikalnih rokah in dasi jo je S. L. S. smatrala za svojo nepremagljivo trdnjavo, vender so pretekli teden izvršene občinske volitve sijajno dokazale, da bode klerikalna stranka v občinskem odboru selškem skoro dogospodarila in napravila prostor možem, katerim bodeta blagor in korist te velike občine prvi in edini smoter.
Z dosedanjim gospodarstvom pri selški občini je bila večina občanov Že dolgo nezadovoljna: temu se tudi ni čuditi, ako se pomisli, da je imel dosedanji občinski odbor v svoji sredi deloma može, katerih misli so bile obrnjene na vse drugo, nego na korist selške občine, deloma pa take koriferije, ki so izšli iz vrste najnižjih davkoplačevalcev in ki so igrali v občinskem odboru le klavrno vlogo vedno poslušnih kimovcev in pasje ponižnih hlapcev prvo navedenih mož.
Da so pri taki sestavi občinskega odbora rasle in rasle občinske do-klade, ne da bi se kaj vidnega in stalnega storilo v občinsko korist, je popolnoma naravno — naraven je pa tudi odpor, ki se je vsled tega pojavil med rnzsnduejšimi občani prijazne selške občine.
Poleg lega gospodarskega momenta očitalo se je pa do sedaj v občinskem odboru selškem vladajočim možem posebno tudi to, da gredo ne glede na korist »lomače občine in ne glede na korist kmetskoga stanu skozi drn in siru za S. L. S., čeprav je ta stranka že pri opetovanih prilikah pokazala, da so ji koristi kmeta deveta briga in da ji je le absolutna oblast v deželi prva in edina skrb.
Naj opozarjamo tukaj le mi njeno čudno obnašanje glede vprašanja kmetskega zavarovanja, pri katerem  je  igrala   in   igra  še danes
z nekako posebno spretnostjo vlogo dvoreznega noža; nasproti vladi navdaimena z največjim socialnim napredkom, nasproti kmetu pa hinavsko zastopajoča nasprotno stališč«1.
Med razsodnejšimi volilci, katerih šteje prijazna selška dolina lepo število, je vsled tega že dolgo vrelo proti dosedaj v občinskem odboru vladajoči stranki, ker so si želeli na Čelo občine    take    može,    kateri bi
meli čuteče srce za korist in blagor slovenskega kmeta.
Pri zadnjih občinskih volitvah so ti razsodnejši in za blagor občine vneti volilci pod zastavo kmetske stranke nepričakovano posegli v volilni boj in vzlic temu, da niso razvili skoro nobene agitacije in dasi je stranka, ki je gospodovala dosedaj v občinskem odboru, do skrajnosti napela svoje sile in se pri tem celo poslužila sredstev, .ki so vse obsoje vredna, .dosegli nad vse pričakovanje častne uspehe.
Navdušeno so šli pristaši kmetske stranke na volišče, da dajo tam vidnega izraza svojemu političnemu prepričanju in da s svojimi glasovi glasno protestujejo proti zanikrnemu gospodarstvu dosedanjega občinskega odbora,
In dasi je na primer selški župnik Rožnik kar 17krat glasoval za dosedanji občinski odbor, dasi mu je priskočil na pomoč s 3 glasovi župnik v Dražgošah, dasi je oddaj še ne eno leto v našem kraju bivajoči železniški župnik kar 4 glasove za dosedanji odbor, čeprav je župnik iz Šent Lenarta neupravičeno volil za krajni šolski svet v Šent Lenartu, dasi je celo pokojni Anton Bernik iz Ševelj moral vstati iz gro ba in glasovati za S. L. S., dasi je neki solastnik oddal svoj ghis na podlagi zavrženega pooblastila, dasi se je glasovalo eelo na podlagi takih pooblastil, katerih stranke niso nikdar podpisale (Marija Kemperle iz Podlonka št. 42), čeprav je konečno celo neki član volilne komisije volilen Matevžu Lotriču iz Dragoš št. 29 proti njegovi volji zamenjal lisičk s kandidati kmetske stranke in ga nadomestil z onimi S. L. S., kar so navzoči volilci takoj konstatirali s klici »goljufija«, je vender mlada kmetska stranka zaostala v vseh treh razredih le za pičlo število glasov za nasprotn<» stranko!
To je vesel pojav, ki dokazuje, da se svita tudi v najtemnejših kotih naše prijazne Gorenjske.
Občudovati se je pa moralo pri teh volitvah naravnost uzorno disciplino pristašev kmetske stranke in pa njih vztrajnost — volitev je trajala namreč precej čez polnoč in vender so pristaši mlade, toda čvrste kmetske stranke vztrajali na volišču, čeprav so jih dolgosukneži iz nasprotnega tabora na vse možne načine napadali in izzivali.
Častni uspeh teh občinskih volitev je tem pomembnejši, ker je dosedaj občinski odbor selški posedujoča stranka razvila pred volitvami naravnost nečuveno in tudi nedopustno agitacijo.
Državni poslanec Demšar je namreč sam letal od volilca do vo-lilca ter obljuboval za glasove volil-cem zlate gradove v podobi cest, ki se bodo gradile, v podobi podpor, ki jih bodo deležni itd.
Toda vse to ni nič zaleglo, nič izdalo, ker so volilci že toliko prev-darni in razsodni, da dobro vedo, da take obljube S. L. S. pred volitvami niso nič tlruzega kakor vaba za kaline.
Ko se je naznanil izid občinskih volitev, bili so dosedanji mogotci v občinskem odboru selškem nekamo čudno poparjeni, oočim so pristaši mlade in čvrste kmetske stranke odhajali iz volišča z navdušenimi klici »Na svidenje pri bodočih volitvah«.
Te bodoče volitve utegnejo kmalu biti.
Pristaši kmetske stranke so vložili namreč proti tem volitvam utemeljeno pritožbo,   v kateri so ožigo-
sali one nepostaviiosti, katere so zagrešili dosedanji mogotci povodom teh volitev.
S kakimi sredstvi se je skušalo rešiti potaplajočo ladijo, izpričuje najbolj dejstvo, da se pri razpisu volitev ni upoštevalo niti osemdnevnega roka.
Vsled tega se pričakuje tudi od strani vseh onih, kater.im gori srce za blagor in korist selške občine, z vso gotovostjo, da bodo te nepo-stavne volitve vsled pritožbe ovrže-ne in da bode pri bodočih volitvah za večno odklenkalo v prijazni selški občini gospodarstvu S. L. S.
Resnični opis zadnjih občinskih volitev v Selcih upravičuje popolnoma naslov, katerega smo postavili na čelo: »Dani se!«
čuki na Krki.
Binkoštni prazniki 30. in 31« maja bodo res ostali nepozabno v spominu Krcanom in drugim spodobnim ljudem, ki so bili takrat na Krki. Takrat so namreč dolenjski »Orli« (okrog 50) v društvenem kroju pokazali na eklatanten način svojo »oliko«, pokazali pa tudi, da S surovo silo napadejo štiri (!) oseb«'. Res,  občudovanja  vredno junaštvo!
Najbolj se pa odlikuje med »Orli« avtor članka »Dan dolenjske mladine« v 122. št. »Slovenca«, saj je s tem, da je spisal dotični članek, dovolj jasno dokumentiral, da je »Laž-njivi kljukec« napram njemu pravi pritlikavec. »Sloveiičevcmu« uredništvu pa prav iskrene čast it ke na tako »odličnem« sotrudniku!
V naslednjem naj navedem samo nekaj največjih laži. katere so v dotičnem članku napisane:
Grda laž je, da je nekdo zbral in napojil za žive in mrtve par »nezavednih« fantov in da bi se bili čuli sramotilni vskliki »najgnusnejše vsebine«. Tako gnusen pač ni vsklik »Čuki«, da bi se ga približno ne moglo zapisati in zaklicati. Da bi pa jaz svoje pristaše napajal z zganjeni, je pa na vsak način predebela laž da bi jo kdo. kateri me pozna, mogel verjeti. Laž je, da bi se bil načelnik »Orlov« čisto sam napotil k gostilni v vežo: pač pa je resnica, da so pri-drli v vežo trije vodje in sicer meni poznani »Mežnarjev Francelj« in še dva druga, katera sta mi pa nepoznana. Laž je tudi, da je bil načelnik požarne hrambe »strašno« vinjen: resnica pa je. da je na poziv »Orla« takoj povedal svoje ime. Na daljno vprašanje: »Kdo je ttpil čoki?« mu je odgovoril: »Jaz!« Ko ga je pa hotel eden nepoznanih mi telovadcev suniti z roko, ga je odrinil od sebe, nakar je ta stekel iz veže, dal znamenje z rogom in zakričal: »telovadci skup!« Telovadci so nato pridrli pred mojo gstilno, nekateri, po izjavah raznih navzočih prič, celo z odprtimi noži. Drugi so poskakali s kake 4 metre visokega pokopališčnega zida in potem vsi skupaj nastopili V čelnem dvoredu pred mojo gostilno. Omenjeni trije, med njimi tudi »Mežnarjev Francelj«, so se potem spravili nad načelnika požarne hrambe in ga je eden udaril z nekim o r o d j e m pod očesom, da mu je prebil spodnjo obrv popolnoma. Kdo ga je in koliko ga je. bode dokazala sodna preiskava1. Gorostasu;! laž je, da so »hujskači« govorili, da bodo na župnišču pobili vse šipe in vse »Orle« pobili in da je bilo potem mir in da ni bilo celo noč najmanjšega šuma. Resnica pa je, da je   župnik   užival   do o*0. maja t. 1.
splošne simpatije, katere je pa omenjeni dan izgubil s svojim neumestnim nastopom. Resnica je tudi, da ni bilo potem zvečer miru in da sem slišal v j>ol kilometra oddaljeni vasi, kjer so prenočevali »Orli«, kričanje in glušečV žvižganje.
Resnica je tudi, da se je Ter-seglavOV (tovor studil večini poslušalcev in da ga sedaj vsi obsojajo, saj je v njem kar mrgolelo »barab Resnica je, da se mi je med govorom z oken kaplanije par neznancev zaničljivo muzalo, a, ker mi ni to imponiralo, so se osramočeni obrnili od mene. Rad bi pa poznal dotičnike že z OZirom nato. da jim je že sneg pobelil glave.
Dalje naj bi bil zapisal dopisnik resnico, da je prosil kaplan K. Supin sam župana za orožnike, ker je to prošnjo sam izrekel vpričo mene napram županu. Ali ni res g. kaplan?! Gorostasna laž je tudi, da je bilo ljudstvo silno »navdušeno ko je videlo »Orle« izvajati proste in orodne vaje, pač bi se bili pa •Orli . kakor se čuje, takoj po med 1 i Izpred žnpnišča, ako bi ne bili ljudje zvedeli, da so »Orli« z revolverji oboroženi. Ko je lažnjivi dopisnik štel ljudstvo, je il pa ali popolnoma pi jan, ali je pa gledal skozi prizma tično steklo, saj drugače bi vendar vkljub vsej lažnjivosti ne bi bil mogel zapisati tuke laži. Etesniea je namreč, da jih je bilo, po sodbi očividcev, moških, ženskih in otrok k večjemu 200. »Snopsarje«, »pretepače« in »brezmožgance« je pa kaplan s sirenskimi glasovi vabil v svoje društvo, a je pri tem zadel na gluha ušesa. Odtod tedaj menda taka jeza. Dalje mi lažnjivee predhaciva, da sem hujskal ljudi z besedami: »Orli uče krivo vero. Orli bodo vero »ded prinesli«, Kristus ni Orlov ustanavljal itd.«. Lažnjivee naj dokaže, da sem govoril te besede in pripravljen sem takoj, plačati znesek *J(K) K »Orlu« na Krki. Torej posluži se, fe lepa prilika! G. škofu pa svetujem, naj pošlje vedno kakega takega za kaplana na Krko kot je sedaj in upam, da se bodo potem vsem Krcanom sigurno odprle oči.
Pripomnim Še, do sem pripravljen »dopisniku« » SI ovenča« taloii postreči > svojim imenom, ako me — ne pozna, v tem slučaju mi mora prej postreči s svojim inu'iioin. \e bode me plašilo to storiti niti v sin čaju. da je dopisnik dotienik, kateri je rekel da bi mi bilo dobro zobe pokazati«, oakor mu je neka Ženska odgovorila: »Saj ti jih bodeš lahko, saj imaš zadost' velike!«
Tora j. lažnjivee. na dan   z fene-nonu da se izkaže, kje je    resnica in
povej osebe, na katere namigavaš, * polnim imenom, da se ti bode dala prilika, pred sodiščem dokazati svoje laži.
Y i d e m , 3, junija 1009.
»Krčmar izpred cerkve.«
Poslanska zbornica
Razprava o ilr. Susteršičcveiii predlogu.
D u n a j , 4. junija. Predsednik je otvoril sejo ob 10. Med predlogi, ki so jih vložili poslanci, se nahaja tudi predlog poslanca Ivana Hribarja in tovarišev za ustanovitev dež. mesta pokojninskega zavoda za privatne uradnike slov. in srbo-hrvatske narodnosti. Na to se je nadaljevala razprava o bosanski agrarni banki. Ko je končal svoja izvaja-
(Dalje v prilogi).
Grem in ovadim.
Glej, in po lepih ljubljanskih ulicah stopa strašni mož / leseno nogo. Visok in silen, kakor orjak hodi med hišami.
Grem in ovadim.
Kes. pripro ga. In ga prašajo odkod je, zakaj ima leseno nogo, kje je zjutraj hodil, kje bo večerjal. Vse poprašajo prijazno in vljudno, kakor se spodobi modrim možem.
In. predragi moj, ne čudi se in ne govori o plavi roži srednjeveški! Po dolgih pomenkih in pogovorih je prišlo na dan, da je ta mož z leseno nogo pred štirinajstimi leti umoril Milici mater.
Nekaj mi boste dali«, je rekel in se smehljal. O »nekaj ju i bost (i dali!«
V resnici Milica je prekrasna punčka. Bela je kot makov cvet in rdeča kot gavtroža.
C. Golar.
Pred sto leti.
IX.
Razmerje med Avstrijo in med Francijo je koncem leta 1809 zadobilo značaj stalnosti. Napoleon je bil zasnubil hčer avstrijskega cesarja Franca nadvojvodinjo Marijo Lujizo in cesar Franc se je, četudi nerad, udal. Prebivalci nove Ilirije so iz tega posneli, da na novo vojno med Francijo in med Avstrijo, med zetom
in med tastom, ni več misliti in so spoznali, da se morajo novim razmeram prilagoditi.
Tirolci niso bili tak pametni. Po schonbrunnskein miru je bil nadvojvoda Ivan izdal proklamacijo na Tirolce, naj se udajo. Nade Tirol cev, da jih Avstrija na noben način ne zapusti, se niso izpolnile.
Tendeneijozni zgodovinarji predstavljajo tirolsko revolucijo kot sad verskega čustvovanja Tirolcev in njih zvestobe in udanosti do Avstrije in do Habsburžanov. Pa stvar je bila vendar malo drugačna. Ko se je avstrijska vlada obrnila do svojih narodov za pomoč, tedaj je mislila, da se bodo vsi narodi dvignili zoper Francoze tako, kakor so se dvignili Španci. Toda samo Tirolci, in dolgo pozneje Kranjci, so se odzvali temu poziva, a dočim so bili Kranjci hitro ugnani, so se Tirolci vrlo držali. Toda popolnoma napačno je misliti, da so šli Tirolci v boj le za Boga, za sveto Trojico in za habsburško dinastijo. Tirolska revolucija je imela jnaterijelne vzroke. Dokler je pripadala Tirolska Avstriji, so vladale tam zelo patri jarhalične razmere. Vojaštva ni Avstrija na Tirolskem skoro nič asentirala. Upori proti asen tiran ju so bili tam na dnevnem redu in avstrijska uprava je te upore mirno prizanašala. Tirolci so hoteli biti samo domobranci in nič več in so dajali k vojakom samo one elemente, ki jih pošiljajo danes v pri-
silne delavnice. Tudi se je državna uprava mnogo manj utikala kakor v drugih deželah v pravne stvari. Vse je bilo takorekoč v rokah duhovščine, s katero se ljudstvo dobro razumelo.
Ko so Francozi zavojevali Tirolsko in jo izročili Bavarski, so se vse razmere premenile. Vojne kon-tribucije so bili velikanske. Avstrijski denar je izgubil mnogo svoje vrednosti. A najhuje za Tirolce je bilo to, da je Napoleon dal trgovini iz Le van te in iz Benetk na Nemčijo drugo pot. Poprej se je vse to blago vozilo iz Benetk na Verono in potem čez vso Tirolsko od Ale do Kufsteina na Nemško. > Par i za rji« so kar sledili drug drugemu in ob cestah je stala gostilna poleg gostilne. Denarja je bilo tedaj na Tirolskem stokrat več kakor kedaj na cesti iz Trsta na Dunaj. Tirolci so od furmanov zaslužili kolikor so hoteli, imeli so denarja kakor črepinj.
Temu je Napoleon naenkrat naredil konec s tem, da je trgovino iz Benetk prisilil voziti blago po francoski cesti, namreč na Milan in čez Švico. Tirolci so bili s tem strahovito udarjeni, mnogo krajev je bilo popolnoma ruiniranih.
Obup Tirolcev je še povečeval dejstvo, da so Bavarci uvedli strogo upravo, kakoršne Tirolci niso bili vajeni in da so naložili prebivaltvu silna bremena. Ko so potem še uvedli novi koledar,  odpravili različna ne-
potrebne praznike, omejili duhovske* oblast, tedaj so razkačili tudi duhovščino, da je začela ščuvati na revolucijo.
Andrej Ho fer, po dom. Bar bon, je imel srečo in je zmago vaj dolgo. Toda po miru v Schonbrunnu, ko je Tirolska zopet pripadala Bavarski, so se razmere premenile. Vse več francoskega vojaštva je prišlo na Tirolsko in Tirolci so se morali udati.
Napoleon je postopal velikodušno. Izdal je popolno amnestijo. Tirolci so revolueijonirali, a nihče ni bil zaradi tega kaznovan. Tudi Andrej Hofer se je podvrgel in obljubil zvestobo bavarskemu kralju. ,
Ni dognano, kaj je Andreja Ho-ferja in njegove prijatelje premotilo, da so prelomili svojo obljubo in začeli revolucijo zoper svojega zakonitega kralja in na korist avstrijskemu cesarju, ki se je bil vendar pravilno odpovedal Tirolski. Toda zdaj je bilo na Tirolskem vse polno vojaštva in tirolski ustaši so bili premagani. Hofer se je nekaj časa skrival po gorah, dokler ga .ni izdal katoliški duhovnik Donai. Ta katoliški duhovnik, ki je bil eden najboljših prijateljev Andreja Hoferja, je izdal generalu Baraguavu d' Hil-liersu, prejšnjemu generalnemu guvernerju v Ljubljani, Hoferjevo bivališče in vsled izdajstva tega duhovnika se je Baraguavu posrečilo dobiti Hoferja v roke.
Baraguav je poslal Hoferja v Mantovo. kjer so ga postavili pred vojno sodišče in ga kot punta rja seveda ustrelili. Resnicoljubnost zahteva, da se prizna, da bi bila vsaka država tako postopala. Ko je Avstrija leta 1849. zmagala z rusko pomočjo nad ogrskimi revolucionarji, je dala v Aradu usmrtiti kar 13 ogrskih revolucijonarskih generalov. Francozi so ustrelili samo lh» terja in nobenega drugega izmed tirolskih revolneijskih generalov.
Podkupljeni zgodovinarji predstavljajo Hoferjevo tragedijo v popolnoma napačni luči. Sicer pa bi bila Avstrija Hoferja bržčas lahko rešila, če bi bila le hotela. Hofer je bil ustreljen dne februvarja 1810. Takrat je bilo že dognano, da se Napoleon POTOCI I nadvojvodinjo Marijo Lujizo, takrat je bil ž njo že zaročen in če bi bil avstrijski cesar svojega bodočega zeta prosil, naj Hoferja prizanese, bi bil Naoleon to najbrže storil, kajti Napoleon je bil pri vsi svoji krutosti tudi res velikodušnu. Toda za to se ne gre, kaj bi bil Napoleon storil, če bi ga bil cesar prosil milosti za Hoferja, pribijenih samo od avstrijskih zgodovinarjev, sicer vedno in dosledno zamolčano, a od drugih zgodovinarjev dognano dejstvo, da avstrijski cesar pri svojem zetu cesarju Napoleonu ni ničesar storil v korist Andreja Hoferja in ni izrekel ne ene besede, da bi bil Hofer pomiloščen.
L rruioa ,.sit
■ama" It PM, tz» g inaaa UH»
'nja poslanec Šramek, je zbornica izvolila za glavnega progovornika Bielohla veka, za glavnega protigovornika pa dr. Kreka.
B i e 1 o h 1 a v e k je v imenu krščanskih socialcev izjavil, ila bo njegova stranka glasovala za nujnost, V nadaljneni sviojem govoru je vehementno napadal skupnega finančnega ministra barona .Buriana ter mu napovedal boj na nož. Njegova stranka ne bo trpela, <da .bi bil Buriau še na svojem mestu, ko se snuie novi bosanski deželni .zbor.
Dr, Krek je v svojem govoru naglasa!,   da    zasleduje »Slovanska enota« s svojim   nujnim predlogom edino ta namen, zbornico prisiliti, da bo varovala svoje   dostojanstvo, in vladi pokazati, da ni smeti nekaznovano   postopati   proti soglasnemu zborničnemu sklepu. Ne gre, da se hoče vsa krivda zvaliti   na barona Buriana, zakaj o Bnrtami ima soditi ne samo Avstrija, nego tudi Ogrska. S taktiko, s katero nastopa avstrijski parlamentu proti JJurianu, ne bo le tega strmoglavil, marveč ga bo samo še utrdil v njegovi poziciji. Ako ne bomo z vsemi sredstvi skušali preprečiti delovanja madžarske agrarne banke, bomo s tem delovali na propad avstrijske državne polovice, Xa to se je govornik obrnil na Poljake ter jim očital sramotno stališče, ki ga zavzemajo v vprašanju madžarske agrarne banke. Citiral je več verzov iz Miek'ievr'icza   ter jim končno zaklical: »Vi niste vredni, da pripadate narodu, iz katerega je izšel ta pesnik.« Končuje svoja izvajanja je '=lr. Krek Lzjavil: Xe zahtevamo ničesar drugega kakor da vlada prizna: Kar smo storili,   je bilo napačno. Storiti hočemo, kar vi zahtevate da z združenimi močmi preprečimo delovanje madžarske agrarne banke v Bosni. Med govorom dr. Krekovim si je vodja poljske ljudske stranke Stapinski zakril z obema rokama oči h, jel ihteti. kar je na Poljake   napravilo    nepopisen vtisk. Nujnost dr. Susterjšičevega predloga je bila sprejeta soglasno, za nujnost Kalinovega predloga pa je glasovalo 201, proti pa 104 poslancev. Parlament je torej z večino 7 glasov obsodil  postopanje vlade v zadevi oo-sanške agrarne banke. Izid glasovanja je opozicija sprejela z viharni ni aplavzom in s klici:   Proč -z Bienei v thom. abeng vlada, proč EEoehenbur-ger. Vladne stranke so bile konster-nirane, ves njih gnev se   .je obrača; proti nemško - liberalnima poslancema baronu Hockti in dr. Olnerjn. ki -ta glasovala z opozicijo. Nemci so jima kričali:   Nesramnost, podlost, sramotal  Kakšna  Nemca sta vidva, ki glasujeta s slovansko opozieijofl
Meritorna debata.
Predsednik je med splošnim •.urjenjem prekinil razpravo, da so se vpisali govorniki v imenik. V menitorni debati je govoril kot prvi dr. Šnsteršič. V m o je m govoru je naglasa!, da je zbornica s svojim _ asovanjem o Kalinovem nujnem I redlogn obsodita vlado. Naj vlada vzpričo tega le še nadalje podpira oderuško agrarno banko, bo vsaj videla, kam bo s svojo politiko zajadrala. Za dr. Šust.cr-ičcin je govoril ministrski predsednik baron B i e -a e r T h . ki se je seveda na vse načine trudil, da bi opral sebe in svoje ministrske kolege pred očitanji in napadi opozicije. Njegovi argumenti so bili prav tisti, kakor svoječasno v proraeunskem odseku. Xa pomoč mu je prihitel še nemški nacionalec dr. R t- d 1 i c h . a tudi ta ni mogel vlade rešiti iz obupnega položaja, v katerega je zašla.
Nova zmaga opozicije.
< >b ■ , na 6. je predsednik hotel zaključiti razpravo, češ, da ima ob 6. sejo proračunski odsek. Temu na--1 * t«> t i je stavil poslanec C e c h predlog, naj se seja nadaljuje, dokler ne bo končana razprava o dr. Šusterši-e\ ei i predlogu. O tem je zahteval poimensko glasovanje. Že pri oddaji prvih glasov je bilo videti, da ima »pozicija večino na svoji strani. Xa ministrski klopi in med vladnimi strankami je nastala znova vseobča
sternacija. Ko sta tudi to pot gla-s< ala poslanca Hock in Ofner z (»1 »ozieijo, so jih obkolili Nemci ter ju obkladali z najrazličnejšimi psov-kaniL Ministrski predsednik baron Bienerth je bled kakor stena držal v
ah imenik poslancev ter nervozno >T« i oddane glasove.   Ciin bolj se je
alo glasovanje koncu, tem ner-"zneje je MiskaJ v rokah imenik. K<> je zadnji poslanec oddal svoj - i s, se je počasi v sedel ter se z naj-jo resignacijo stisnil v svoj fotelj. Med tem je predednik razglasil, da > zbornica z 221 proti 200 glasovom sprejela čeehov predlog.
Sleparstvo in obstrukcija vladnih strank.
Xa to je dobil   besedo   dr. L a -?inja, ki je znova pojasni] stališče •Jugoslovanov napram bosanski ag-i banki, ter   končno predlagal tiee debate. Na zahtevo posL \Vol-iJ ^e je o tem   predlogu glasovalo Genoma. Pri imenu posl. Bernta, ki
ni bil navzoč v zbornici, je glasoval zanj neki nemški poslanec z »ne«. Zapisnikar Kotlar je o .tem izvestil predsednika ter pripomnil, da je že tudi pri prejšnjih glasovanjih oddal nekdo glas za Bernta, kar se mora proglasiti za navadno sleparstvo. Te besede so izzvale pri Nemcih nepopisen vihar. Nemci so kričali vse vprek, da ni bilo moči ničesar slišati. Iz splošnega hrupa so se slišali samo klici Nemcev: »Pokličite Kotlara k redu! Kotlar ne sme biti več zapisnikar!« Ker predsednik ni ugodil tej zahtevi, so Nemci jeli kričati: »Konec, proč s predsedstvom.« V splošnem trušču je prekinil predsednik dr. Pattai sejo za dvajset minut.
Vlada je  naročila  hrupno obstrukcijo!
Predno so poslanci zapustili dvorano, je nemški minister - rojak dr. Schreiner jadrno zapustil svoj sedež ter hitel h klopem nemških poslancev. Hodil je od klopi do.klopi ter šepetal vodilnim poslancem tajinstve-no nekaj na uho. Kakor se je kasneje izvedelo, je minister dr. Schreiner naročal v vladnem imenu, naj prično hrupno obstrukcijo. Ta čin ministra dr. Schreinerja, ki je bil gotovo dogovorjen z Bienerthom, je povzročil silno ogorčenje v krogih opozicije, zlasti   ko so po zopetni otvoritvi seje Nemci res pričeli s hrupno obstrukcijo. Na čelu obstrukcionistov sta bila bivša ministra   dr. Gessmann in dr. Khenhoch. Ker se vihar le ni hotel poleči, je   predsednik dr. Pattai znova prekinil sejo za 10 minut ter sklical med tem posvetovanje načelnikov posnnmih Klubov.    Toda tega posvetovanja se Nemci niso udeležili, češ. da hočejo doseči samo konec seje in preprečiti meritorno debato. Ob 1 4 na 9. je predsednik v tretjič dtvo-ril sejo. Nemci so seveda takoj zopet pričeli s hrupno obstrukcijo. Pet minut se je predsednik trudil pomiriti razburjene duhove, ako je videl, da je ves trud zaman, je   zaključil sejo in razglasil, da bo prihodnjo naznanil pismenim potoni.
Razpust poslanske zbornice?
Dunaj, 4. junija. V nemških političnih krogih zatrjujejo, da vlada vkljub nezaupnici, ki jo je dobila V zbornici, ne namerava odstopiti. Y tem njenem sklepn jo utrjuje še dejstvo, tla vživa neomejeno zaupanje vladarjevo. Ako se politične razmere do prihodnje seje temeljito ne spremene, se lahko že sedaj z vso gotovostjo tudi. da bo Bienerthova vlada ostala pod vsakim pogojem na svojem mestu, pač i>a se lahko ^godi. *la bo razpuščena poslanska zbornica.
Sestanek   Viljema  II. z
Nikolajem II.
P e t r o g r a d , 4. junija. Vse roško časopisje kaže očitno, da je skrajno nezadovoljno s sestankom carja Nikolaja s cesarjem Viljemom. Nekateri listi odkrito izražajo bo jazi -o!, da se bo Viljema posrečilo zapreci carja v svoje nemške mi*eže.
P e t rog r a d . 4. junija. Sestanek carja Nikolaja z nemškim cesarjem je definitivno določen na dan 19. t. m. Vladarja se sestaneta v Finskem zalivu.
Bero lin, 4. junija. Sestanek cesarja Viljema in carja Nikolaja bo imel velepolitičen značaj. Sestanku bo prisostoval tudi kancelar Bnlow.
Vabilo
na
SHOD
narodno-nopredne stranke
ki bode
v nedeljo, 6. t. m. ob ^ 4. pop. 110 urta gostilne $. Kuharja
v Domžalah.
Dnevni redi
Poročilo o političnem poloia-
]u. Poroča dr. Anton S vi gel j, odvetnik iz Ljubljane.
Organizacija nar. - napredna stranke. Govori Adolf Ribnikar.
Somišljeniki, odzvajte se našemu vabilu in pridite vsi na shod I
Jzvrš. odbor nar.-napretae stranke.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 5. junija.
+ Zopet zaplenjeni. Včerajšnjo številko našega lista so nam zopet zaplenili in sicer zaradi članka o nemški hranilnei. Nam zaplenijo tudi najnedolžnejšo kritiko, »Grazer Tagblatt« pa lahko o slovanskih denarnih in obrtnih zavodih piše, kar hoče in pozivlje na1 bojkot kolikor hoče, a ni nikdar konfisciran.
+ Javni shod »Narodne delavske organizacije.«   Kakor smo poročali, se vrši .jutri, *v -nedeljo, »dne <6. t. m. ob 10. dopoludne v »Mestnem i domu« .javen shod   mase »Narodne delavske     organizacije«. Prvikrat stopa s tem shodom »Narodna delavska, organizacija«   pred ljubljanske občinstvo   v   najširšem pomenu besede. Priredila.je sicer že več javnih shodov, ali ti shodi so bili namenjeni predvsem gotovim stanovom, ker se je na njih razpravljalo o željan in zahtevah posameznih stanov, ta shod pa   je   splošnega pomena, kajti na dnevnem redu so stvari, katere morajo zanimati vsakogar, pa bodisi to hišni posestnik ali najemnik, uradnik, trgovec, obrtnik ali delavec katerekoli stroke, delodajalec ali delojemalec. Ljubljana že sama na sebi ni eno najcenejših   mest, draginja postaja vedno večja od dne do dne, in treba je složnega odpora mestnega prebivalstva,   da    obrani svoje živ-ljenske interese, in to tembolj, ker nam hoče v takih, že itak skoraj neznosnih    razmerah    naprtiti vlada na hrbet šenuvo, silno težko breme z občutno podražitvijo piva, edine pijače, ki jo je "še zmogel   v svoje okrepilo človek, ki ne sedi ravno na kupili denarja.   »Narodna delavska organizacija,« ki se po kratkem svojem obstanku sme že s ponosom imenovati   edino   legitimno zastopnico slovenskega narodnega delavstva, pa naj   si služi to delavstvo svoj kruh z žuljevo roko ali pa s svojim umom, je čutila nujno potrebo, da skliče4 ia shod,   da   izpregovori na njem naj-resnejše   besedo   proti nameravani oškodbi konsumirajorega občinstvu, in je prepričana, da bo za svoj trud našla   popolnega   razumevanja pri vsakomur, saj bi udarec, ki ga namerava vlada, ravno tako zadel vsakogar. Obenem pa boče »NDO.« pokazati   najširšemu    občinstvu svoje dosedanje delovanje in svoje nadalj-ne cilje.   Pokazala je že v kratkem času   svojega   obstoja, da je popolnoma   na   svojem mestu, kadar je treba braniti koristi narodnega delavstva, lahko gleda nazaj na lepe uspehe in na dosedanje njeno delovanje, na katero z oči vidno zavistjo zre nenarodna socialna demokracija ter jo blati z obrekovanjem in natolcevanjem, je gotovo najboljši porok za priliodnjost.   Treba pa je, da občinstvo spozna »NDO.«, da se začne živo zanimati za njeno delovanje, in tedaj bo to delovanje tem uspešnejše, tem blagotvornejše. Zato pa jutri na shod    vsak v obrambo svojih lastnih koristj in da spoznamo našo vrlo zastopnico   našega    narodnega delavstva!
~~~ Naša finančna prokuratura je torej finančnega ministra Bilin skega, katerega ima nemška soproga popolnoma v rokah, nekako premotila, da je v proračunskem odseku trdil, da ta najnepotrebnejša oblast pod božjim solncem, s slovenskim kmetom občuje v slovenskem jeziku. Kakor smo dokazali, je to neresnica. Pred sabo imamo danes že več tožb, katere je c. kr. finančna prokuratura vložila proti trdim kmetom v nemškem jeziku. In to je škandal! Kmet dobi v roke neihški spis, pa ne ve, zakaj se tri-e! Prosimo, da nam se naznani vsaka taka tožba, ker končno bomo tega Pesjaka tudi v kozji rog Vgnali! Ta bi bila lepa, če bi smel tak neznaten državni funkcijonar slovenskega kmeta z nemščino maltretirati !
-j-Gosp. Jenko je pri »Slovencu« in pri dr. Kreku posebno na piki. Psnjejo ga S fantetom in smrkavcem! Kako bi se ti neolikanci zvijali, ko bi jih gosp. Jenko enkrat pred porotnike poklical. Potem bi pa preklicevali na vse pretege!
+ Nadučitelj Stanonik v Selcih na Gorenjskem. Na drugem mestu smo izpregovorili nekaj umestnih besedi o zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršle pretekli teden v Selcih. Teh volitev se je s posebno vnemo
udeležil selški nadučitelj, znani _
Slomškar, čegar »pedagogične» zmožnosti so znane širom naše dežele. Mož služi že 43 let in vzlic svoji starosti kaže taka mladeniška nagnenja in dejanja, da se nad njimi spodtiku-jejo vsi pošteni ljudje in pohujšuje njegovi skrbi dano mladino. Kar je ta mož že zagrešil v tem oziru, presega vse meje. Naravnost čuditi se moramo vsled tega, da se pri tako obilnem maslu, ki diči njegovo glavo, še drzne na solce in da se upa nastopiti kot politični agitator. Mož spaHa že dolgo v Zasluženi pokoj, katerega mu bomo mi in pa naša divjačina katero ljubi posebno ta mož, privoščili iz celega srca. Nadejamo se, da bode v svojem interesu uvaževal to našo željo, ker mu bomo sicer z naravnost nečuvenimi stvarmi iz njegovega življenja posvetili tako pred poklicanimi oblastmi, kakor tudi v j javnem časopisju. Toliko za sedaj! 1 + Met Čokov skozi Maljavo na ' Krko. Piše se nam: Tako strašansko
imeniten je bil ta izlet,  da  bo ostal vaščanom na Muljavi še dolgo v spominu. Dne 30. maja je prišlo namreč nekaj omenjenih Čukov skozi Muljavo.   Naša vas je — izvzemši nekaj ignorantov — skoz in skoz narodno-napredna. Saj se je v naši vasi rodil odlični slovenski rodoljub, romanopisec In časnikar Jos. Jurčič, in sram hi nas bilo lahko, ko bi ne bili zvesti pristaši tistih misli, ki jih je vse svoje življenje zastopal Jurčič.   Ko so pr ikre vi jal i Čuki v našo vas,  so pri sko vikanju takoj zavohali, da tu diši po naprednosti in so jo hitroodkurili. Prehitro. Mi bi jim bili namreč prav radi razložili svoje nazore in jih lepo podučili ter jih morda tudi še spravili na pravo pot. A hiteli so proč, hiteli tako, da jih nismo mogli niti pozdraviti. Zato pa smo se na šaljiv način od njih poslovili. Nekdo je namreč obesil z vrvico na drevo poleg ceste pred nekaj   dnevi ustreljenega čuka, in sicer tako, da je visel ravno nad cesto, ko so čuki mimo kolovratih.   Ravno takrat je pihljala mala sapa na ptico, da se je gugala in dajala znamenje, da sprejme in pripo-znava Čuke za svoje brate.   Iz bližnjega grma pa so se slišali glasovi »u—hn—hu«, gotovo najprimernejši pozdrav za Čuke, ciganski osli pa so začeli na vse grlo rigati  (Cigani so se naselili v naši vasi za časa zgradbe nove ceste) tako, da je človeka kar groza spreletavala. Čuki pa so hiteli, da se je kar bliskalo za njimi.
-j- Zagorski konsum. Piše se nam: »Kako v živo je zadel nedeljski članek »Zagorski konsum«, kaže dej-stvo, da je prizadetim popolnoma sapo zaprlo in niso vedeli nobenega odgovora. Poklicali so gosp. Antona Kristana iz Ljubljane na pomoč, da naj bi on rešil Izrael. On reče: »Nisem poklican, da zagovarjam zagorske sodruge . . .« Res je, on ni poklican, pač pa je bil naprošen, da zagovarja zagorske sodruge, a bolje bi bilo, da bi tudi on molčal, kajti to, kar je on pisal, je popolna blamaža Kakor nekdaj Winkelried za svoje švicarske tovariše, tako se je vrgel g Kristan za svoje sodruge na nasprotnika, a z isto žalostno usodo, kajti podlegel je in ni ovrgel niti ene točke iz članka »Zagorski konsum«. — Kristan pravi: »Smešna so sploh izvajanja celega članka . . .« Z zasmehovanjem hoče torej Anton Kristan dokaze s številkami ovreči; to je pač resnično smešno. Napačni računi se dajo le s številkami ovreči, to pa tud gosp. Anton Kristan ne more, kajt če je še tako dober matematik, tega gotovo ne bode dokazal, da je 21.000 kron toliko, kakor 80.000 K. Ali je morda tudi to smešno in otročje? Pu hle fraze in lepe besede, kakor »falot stvo«, »Bedakovič«, »falot« itd. tud pri večini naših delavcev ne vlečejo več, kajti ti že spozna vajo, kje da je resnica. »Zadnji zagorski rudar . . .« To so prav nepremišljene besede od sirani demokrata, mi pa ne poznamo nobenega »zadnjega rudarja«, kajti vsi so trpini in zaslužijo, da se jih spoštuje in ne na ta način klasificira. Gosp. Anton Kristan je mnenja, da je konsum v Zagorju samo delavski in ne občni konsum in misli, da so člani tega konsum a sami sodrugi. To je velika zmota. Je pač smola, če mora človek kovati članke za druge. Pri tem konsuniu so delavci, obrtniki in posestniki, v načelništvu in nadzor-ništvu so pa danes sami sodrugi. G. Anton Kristan bi rad spravil še par SOdrngOV v ta konsum, da bi se učili na stroške članov socialdemokratič-no politiko. To bi bil ceni pouk; a poskrbelo se bode, da taka drevesa ne zrastejo do nebes. To je odgovor g. Antonu Kristanu in če se s tem ne zadovolji, je deset peres pripravljeno, storit mu daljne usluge.«
-j-Grdo hinavščino so zopet pokazali idrijski klerikalci. V sobotnem »Slovencu« se v idrijskih novicah nekdo norčuje iz narodnostnega čuta idrijskih naprednih volilcev. češ. da so rojenega Nemca volili v občinski odbor. Dotični uradnik je res rojen v Švici kot Nemec, pa že toliko časa na Slovenskem prebiva, da se čuti popolnoma za Slovenca in tudi svojo družino vzgaja v slovenskem duhu. ocemer so klerikalci sami prav dobro prepričani. Njihovo pisavo moremo tedaj zavrniti kot pravo hinavščino. In protestant je! V tem oziru smo v Idriji naprednejši, ker se ne vpraša kakega veroizpovedanja je kedo. — Ljudje, ki so zagovarjali oskrbnika lenkota, ko je izzival z napravo samonemškega napisa, ki so izposlo-vah, da se je namestilo na idrijski slovenski šoli nemčursko učiteljico, ki sicer sami nimajo ni iskrice narodnostnega čuta, se zgražajo nad tem, da se poslovenjenega Nemca voh v občinski odbor, v katerem je ze preje deloval tri leta. Ali ni to višek najgrše hinavščine!
+ plitve v laški okrajni z«, stop. Iz Hrastnika nam pišejo: Volitev v okrajni zastop laški v skupini veleposestva smo se Slovenci to pot
prvikrat udeležili,   žal brezuspešno in to vsled izdajstva dveh Slovence v. Knega, ki se volitve ni udeližel, bodo obsodili že njegovi bližnji sosedje, povedati pa moramo svoje mnenje o posestnici Loger iz  Hrastnika, ki je dala pooblastilo Leilerju in tako v o 1 i 1 a z   Nemci   proti svojim krvnim bratom. Kaj vendar misli ta žena in njen sin Lojz? Ali sploh kaj mislita     Ali imata kaj vesti, ali se ne sramujeta sama pred seboj ? Sicer pa dobro! Zdaj vsaj   vemo, pri čem da smo! Logarica in njen nem-škutarski fante imata   v Hrastniku gostilno in mesarijo ... V skupini ve-leposestvu so zmagali nasprotniki z e n i m glasom večine . . . Volitev se udeležimo Slovenci tudi    v skupini najvišjih obdačencev in ker propademo tudi tu, bo res najboljše in vsega priporočila vredno, to, kar je baje že sklenjena stvar, da kmetske občine obstruirajo. Voditelji   obeh slovenskih strank, pazite, poučite svoje ljudi povejte jim, da bo komisar, ki bi vodil v tem slučaju   okrajni zastop, nam Slovencem    mnogo pravičnejši nego zagrizeni nemškutar Mraulagg in Wallenthunniitschtsch.   O izidu poročamo natanko in vsakemu izdajalcu te ali one stranke povemo brez ovinkov svoje mnenje.
+ Druga nemška šola v Gorici. Društvi »Siidmark« in »Schnlver-ein« sta s podporo raznih vsenein-ških mogotcev in z darili iz Prusije zgradili na trgu Bertolini nemško ljudsko šolo. Znanemu vsenemškemu agitatorju in postajenačelniku Wie-serju pa ta šola še ne zadostuje. Imeti hoče še drugo nemško šolo tik državnega kolodvora, da bi zamogel slovenske železničarje siliti, naj pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. Na sredo, dne 26. maja je bil sklican shod za železničarje državnih železnic. Zvonec na shodu sta nosila zloglasni \Vieser in njegov adjutant želez, pristav Solati ter realčni profesor Steiner. Vzlic vsi agitaciji je bila udeležba klavrna. Navzočih je bilo kakih 40 uslužbencev. Shod je bil napovedan za osmo uro, a se je začel šele ob devetih, kajti upali in upali so vedno, da pride še kaj ljudi. A jih ni bilo! Končno je želez, uslužbenec Flasehberger otvoril shod. Govoril je prof. Steiner, ki je stresal tiste fraze, ki jih rabijo ti hujskači pri vsaki priliki, da bo šola za otroke železničarjev, da se bodo otroci v tej šoli dobro vzgajali itd. itd. Povedal je, da imajo za to šolo 4000 mark od splošnega nemškega Schulvereina na Nemškem in 4300 K od društva »Siid mark«. Rekel je dalje, da naj vsak železničar vsak mesec nekaj plačuje za to šolo, a kar bo vsak določil, o tem se bo napravil zapisnik, da bo kar železniški blagajnik dotični znesek vsak mesec odtrgal od plače. Steiner je rekel, da je za to že dobil dvornega svetnika Ruffa, predstojnika železniškega ravnateljstva v Trstu. Torej je c. kr. državna železnica prišla že tako daleč, da je agentura pangermanskega društva »Sudinark«! — Na shodu je govoril seveda tudi \Vieser in na fanatičen način delal propagando za to šolo. Opozarjamo politične kroge na dvoje: da se snuje ta šola s pruskim denarjem — ko bi Slovenci dobili kak rubelj iz Rusije, bi bila vsa Avstrija pokonci in kar deževalo bi veleizdajalcev — in da se je c .kr. državna železnica postavila v službo te vsenemške šole.
— Volilni shodi v Trstu. V sredo večer se je vršil ogromno obiskan shod slovenske narodne stranke na dvorišče gostilne »Eeonomo« Campo Marzio. G. dr. Slavik je v temeljitem govoru predočil volilcem pomen predstojećih volitev ter pretresal komunalni program kamore, socijali-stov in inazzinijancev. — Ne od Lahov ne od socialdemokratov nimamo pričakovati drugega, kot zatiranja in teroriziranja. *— Vsi kot en mož so proti nam, zato je pa naša sveta dolžnost in skrajna potreba, da se tudi mi tesneje združimo in skup-no nastopamo za naše vitalne skupne interese. Mi ljubimo to občino, to ozemlje — je rekel govornik — ker smo tu domačini. — Zato se pa hočemo svetu pokazati, da smo tukaj! Za besedo se je oglasil neki socijaldemokrat Filip Hafner, doma nekje na Spodnjem Štajerskem, ter z znanim socijaldemokratičnim psovanjem obmetaval »narodnjakarje« in slovensko buržoazijo, katera edina je kriva (?!!), da je naša slovenska domovina tako revna! — Dr. Slavik je »sodruga« Hafnerja med splošno veselost jo zborovalcev za te neslanosti zavrnil, da je ravno zato, ker je naša domovina revna, treba, da s skupnim nastopom pripomorenio do nje po v zdi ge, napredka in veljave. — S čisto navadnim in surovim zabavljanjem se seveda tega ne bo doseglo, temveč le v skupnem delu in podpori vseh slovenskih strank. Govornik je žel za svoj krasen in premarljiv govor obilo pohvale in ploskanja. — Govorili so še gg. Kmet, Stolfa in Bekar, na kar je bil ta impozante shod zaključen. V četrtek večer je bi
pri Sv. Jakobu shod skupnih socialdemokratov. — Zborovali so s težavo skupaj komaj 100 moških, kakih 100 žensk in okoli 200 — otrok. Govorila sta dr. Puecher in Hvastja, ki sta po navadi zabavljala čez vse na tem svetu in rekla presenečenim prisotnim, da socijaldeniokratje sedaj ne obljubo jejo — nič! — Navzoči Maz-zinijanci so jih radi te izjave napadli, da v programu še nekaj obljubu -jejo, a na shodih pa prav nič! — Po tem malem prepirčku so se navzoči — otročaji kričaje razpršili po ulicah.
+ Izredni občni zbor »Dramatičnega društva« se vrši, kar še enkrat  opozarjamo, v ponedeljek, dne
7. junija t. 1. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma«.
-f- Mestna hranilnica. V včerajšnji seji upravnega sveta »Mestne hranilnice« je bil izvoljen za predsednika gosp. Ubald pl. Trnkoezv, za podpredsednika c. kr. stavbni svetnik Fran Pavlin, za člana ravnateljstva pa gg. Ivan Velkavrh in Robert Koll-mann.
+ Shod naprednih volilcev občine Moste se vrši danes, soboto, ob 8. zvečer v gostilni gosp. Peklaja v Novem Vod matu. Zavedni volile i, udeležite se polnoštevilno!
-}- Agent za šnops. Znani Dimnik, kmet v Jaršah in deželni ]>osla-nec, je izjavil v pričo mnogo prič pred Št. Petersko cerkvijo, da hoče poslati Lavtarju vsak dati en liter šnopsa, katerega polovico naj Lav t ar odstopi zaslužnemu in zavednemu županu gosp. Za kotniku. No, zakaj da bi ga poslal, si ni upal povedati, pač pa je jasno, kaj je mislil. Ue je toliko j niče« vljuden, da ga pošlje, dobro, hvala | novni mn, a brez računa — sicer pa smo uverjeni, da je to le navadno klerikalno širokoustje, s katerim bi rad napravil le efekt pri nesamostojnih ljudeh in da bo šnops, ki ga ponuja kot kak ogrsko-židovski agent, prav prav lahko porabil v času hude žeje za svoje nedisciplinirane backe.
— Nemška »Kranjska hranilnica« se dogovarja zaradi prodaje starega strelišča, v katerem je nastanjena ljudska in dijaška kuhinja, ki bi seveda prišla na cesto, če bi se prodaja izvršila.
Nemški Kočevci prebarvali slovenske napise na krajevnih deskah. Ko me je o Binkoštih pot zanesla v kočevsko občino Poljanice (Pol-landl) v novomeškem okraju, videl sem. da je na dvojezičnih krajevnih deskah v vasi Ovčiče (Kraflern) prebarvan z rudečo barvo slovenski napis. Ker so c. kr. oblasti kazensko postopale proti onim Slovencem, ki so prebarvali ali odžagali nemški del napisa na krajevnih tablah in jih obsodile v večdnevni zapor, vprašamo, zakaj c. kr. orožništvo in c. kr. oblasti tudi v tem slučaju ne storijo svoje dolžnosti. Ali veljajo v Avstriji c.kr. postave le takrat, kadar se hoče v nesrečo pripravti kakega Slovenca l Ako smejo nemški Kočevarji prebarvati po svojih vaseh slovenske napise na dozdaj dvojezičnih krajevnih deskah, potem bi človek sodil, da smejo z isto pravico tudi Slovenci prebarvati ali odžagati nemške napise krajevnih desk v slovenskih vaseh. Če ne veljajo za nemške Koče-varje postave, se ne moremo tudi Slovenci na tiste postave ozirati, saj beremo še celo v berilih za ljudske šole: »Pred postavo so vsi državljani enaki.«
-j- »Velezdajniški« proces v Zagrebu. A' sredo in četrtek se je med zagovorniki o tem procesu in državnim pravdnikom vodila ljuta borba, dali se imajo razni članki v »Srbo-bianu«, »Srbskem Kolu« in »Ameriškem Srbobranu«, ki jih je sodišču predložilo državno pravd ni št vo, pre-čitati ali ne. Drž. pravdnik je čitanje zahteval, zagovorniki pa so se temu protivili, češ. da obtoženci ne stoje v nobeni zvezi s temi članki, ki so deloma šele izšli, ko so bili obtoženci že zaprti. Pri včerajšnji razpravi je sodišče razglasilo sklep, da se imajo ti članki v celoti prečitati in da morajo biti pri čitanju navzoči vsi obtoženci. Dr. Hinkovie je vložil proti temu sklepu ničnostno pritožbo. Nato je predsednik odredil čitanje dotičnih člankov, kar je izpopolnilo vso včerajšnjo razpravo. — Danes zvečer ob
8. je v Pragi velik protestni shod pro- j g'e r j a v ti  zagrebškemu »veleizdajniškemu« procesu.   Na shodu bo govoril poleg drugih govornikov tudi državni posl. dr. Masarvk.
-f- Iz učiteljske služIte. Za stal učnega učitelja v Skalah na Štajerskem je imenovan Leopold Viha r, sedaj učitelj v Dobjem.
da bo moči pokriti pri mojstru Ber-nekerju naročeni spomenik. Viharno lansko leto je s svojimi velikimi dogodki absorbiralo vse zanimanje narodnega občinstva in darežljiva roka slovenskih rodoljubov je imela obilo posla na drugih poljih. Sprva razmeroma redko kapljajoči darovi za Trubarjev spomenik so v zadnjih j mesecih malodane izostali. Umetni-» ško dovršen spomenik, ki ga je j ustvaril mojster Berneker, je toliko kakor gotov in bi se lahko postavil ter odkril še letos, ako bi bilo zato potrebnih sredstev. Da bi se ta denarna sredstva preskrbela, se je prvotno mislilo na prireditev velike veselice. Ta misel se je opustila, ker so naše častite narodne dame izjavile, da bodo uvedle drugo akcijo, o kateri se nadejajo, da bo imela večji uspeh, kakor vsaka še tako izborno in skrbno prirejena veselica. Kakor čujemo, so imele požrtvovalne naše narodne gospe in gospodične v četrtek sejo, na kateri so sklenile, da bodo jele nabirati prispevke za Trubarjev spomenik od osebe do osebe. Z nabiranjem prispevkov prično te dni. Naj vsi rodoljubi, na katere se bodo obrnile, nagrade njih požrtvovalnost in njih plemeniti trud s čim uajizdatnejšimi prispevki. Naj vsakdo, ki se čuti Slovenca, smatra za svoji* častno narodno dolžnost, da prispeva s svojim obolom za spomenik najzaslužnejšemu Slovencu, ustanovitelju slovenske književnosti — Primožu Trubarju!
— Napredno politično in gospodarsko društvo za šentpeterski in kolodvorski okraj  je   imelo  sinoči ob 8. zvečer v salonu   »Meščanske piv-na Sv.  Petra cesti svoj usta-občni zbor. Ob dobri udeležbi
pristašev uarodno-napredne stranke iz domačih in sosednih okrajev, navzoč je bil med drugimi dež. poslanec dr. Triller in več občinskih svetnikov, otvori občni zbor dež. poslanec Josip Tur k s kratkim pozdravom in podeli takoj besedo d r. Š v i g 1 j u , da poroča o pomenil politične in gospodarske  organizacije.
Govornik je predvsem  postavil enakim    organizacijam za vzor organizacijo v dvorskem okraju, želeč, da bi vse delovale po enakih vzorih in z enakimi uspehi. V tem delu je treba sistema, za kar so .nam v zgled tudi lahko naši nasprotniki, ki imajo vse svoje   uspehe   zahvaliti svoji organizaciji. Organizacija mora biti središče, iz katerega izvira vse in se razširja vse politično   in gospodarsko delo. Pmljivo je. da posameznik ne doseže toliko za skupnost, kakor krepka organizirana celota. To se je pokazalo povsod in velja tudi za politično delo.   Organizaciji pa je tudi namen   podpirati   posameznika, ki mora imeti kot član organizacije zavest, da mu bo organizacija tudi v pomoč, kadar bo treba. Pomoč je tu gotovejša   in   tudi   obramba lažja. Med posameznimi člani organizacije pa naj deluje organizacija v spornih zadevah blažilno in skuša lepim potom izravnati nasprotja. Novoustanovljeno   društvo bo tudi politično. Klerikalci delajo z vsemi silami nato, da se polaste tudi Ljubljane. Komur je na tem, da Ljubljana ohrani svoje napredno lice, da ne nastanejo v Ljubljani enake razmere, kakor na deželi, da bo slej kakor prej svobodno meščanstvo lahko izvrševalo svoje meščanske dolžnosti    in uživalo svoje meščanske pravice,   mora spoznati, da se je treba boriti z nasprotnikom z enakim orožjem v roki. Govornik je sicer prepričan, da Ljubljana ne preide nikdar v klerikalne roke.    ker    ima narodno-napredna stranka   dovoljno   moralno oporo v ljubljanskem  meščanstvu,    ali vzlic temu je treba storiti vso dolžnost, to pa tembolj, ker mora biti Ljubljana zgled za deželo. Če bi padla Ljubljana, potem  bi se pač res nehalo vse strankino delo. Dokler pa ima Ljubljana kot središče    dežele svoje napredno lice,   če bodo organizacije v Ljubljani delale krepko in vztrajno, če bodo videli na deželi, da Ljubljana odločno odbija vsak nasprotnikov napad,    tedaj  bo narodno-napredna stranka tudi na deželi sčasoma pridobila nazaj ono stališče, ki ga je že zavzemala.   Predvsem pa bodi naloga novega društva, da si pridobi čim največ pristašev in začne s krepkim delom v svojem območju. — V imenu poljanskega okraja pozdravi nato   novoustanovljeno   društvo   d r.
želeč, da društvo predvsem začne z notranjim delom, natančnejšim poznavanjem svojega okraja, da more potem uspešno vršiti nada I j no svojo nalogo, da raztegne svoj delokrog tudi v bližnjo okolico izven Ljubljane. Politične organizacije morajo tako prevzeti kolikortoliko   vodstvenega dela in ž
dame  za Trubarjev ! njim tudi odgovornost za uspeh. Naj
leti se je sprožila
se   očetu slovenske
— Narodne spomenik. Pre( misel,   naj bi
književnosti Primožu Trubarju ob štiristoletnici njegovega rojstva postavil skromen spomenik. Osnoval se ie odbor, ki je jel nabirati darove. ! gotovo uspešno tudi njihovo delo na Prispevki sicer niso bili bogve kako zunaj. — Predsednik pripravljnlne-obilni vendar se je računalo s tem, ga odbora g. Tur k naznani nato, da se jih bo končno nakapalo toliko,    da šteje društvo že okrog 100 članov.
idealnejše vodstvo ne more storiti vsega samo, temuč potrebuje krepke opore v organizacijah. In če te store najprej svojo polno dolžnost v svojem ožjem   področju,   potem bo
— Pri nato sledečih volitvah so bili izvoljeni v društveni odbor gg.: dr. Anton Švigelj, dr. Josip Ažman, Anton Bučar, Ferd. Accetto, Josip Počivalnik, Lud. Štricelj, Josip Turk, Ivan Adamič in Josip Mohar; za namestnike: Ivan Skubic, Ivan Jakopič in Fran Petan. Za revizorje so bili izvoljeni g.: Fran Beber, Ivan Koeinur in Hugo Vanek, za namestnika pa Ivan Vončina. Ker se k slučajnostim nihče ne oglasi k besedi, zaključi g. Turk občni zbor z zahvalo udeležnikom in govornikoma, izražajoč željo, da bi društvo krepko napredovalo.
— Velika pevska slavnost v Ljubljani povodom društvene 251et-niee slov. del. pevskega društva »Slavec«, ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. junija t. 1. bo največja prireditev v pevskem oziru, kar se jih je doslej vršilo v Ljubljani oz. na Slovenskem sploh. Dosedaj je prijavilo svojo udeležbo nad 50 društev iz skoro vseh slovanskih pokrajin Avstrije in Hrvatske, tako da bode v skupnih pevskih zborih nastopilo naravnost impozantno število pevcev. Slavnostni odbor je razposlal pretekle dni na vse strani slavnostne lepake in prijavnice vsem društvom, v katerih naj ta vsaj do 10. t. m. naznanijo, koliko žele sekiric za skupne zbore in število udeležencev, da se lahko pravočasno ukrene vse potrebno glede prenočišč, obedov itd. Slavnostni odbor neumorno deluje in ukrepa vse potrebno, da napravi bivanje dragih gostov v naši beli Ljubljani kolikor mogoče udobno in prijetno. Deželna zveza za tujski promet je sporazumno s slavnostnim odborom oskrbela gostom krasen sprejem v Postojni in na Bledu, pri katerem sodelujejo ondotna narodna društva. Tudi glede cenili obedov je storila primerne korake. Postojnska jantska komisija je znižala vstopnino v jamo na 1 K za osebo. Tudi tržaški narodni odbor hoče pokazati gostom slovansko gostoljubnost. Občinski svet ljubljanski z gospodom županom na čelu je v zadnji občinski seji velikodušno ugodil vsem društvenim željam in s tem v najvišji meri pripomogel k sijaju te pevske slavnosti. Ta prireditev je velikega pomena tudi za promet tujcev. Znano je. da bogatejše dežele žrtvujejo velike svote za tujski promet, ker u videvajo v tem največje blagostanje. Z ozirom na skromne razmere, v katerih živimo Slovenci, seveda kaj takega pri nas ni mogoče, pač pa upamo, da bodo širši sloji. zlasti naši dobri some-ščanje, tudi v tem oziru pokazali svojo ljubeznjivost napram gostom in jih gostoljubno sprejemali na prenočišča ter v slučaju potrebe dajali potrebna pojasnila. Hrupna časnikarska reklama ne pospešuje ptujskega prometa tako. kot ljubeznjivo ravnanje z gosti. Zlasti sedaj skrbimo zato. da naši slovanski gostje poneso najlepše spomine iz slovenskih dežel.
—Odbornikom »Narodne delavske organizacije« se naznanja, da se vrši v ponedeljek ob ]>ol 8. zvečer od-borova seja, katere se naj vsi gotovo udeleže.
— Umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Ministrstvo je potrdilo namestitev akad. kiparja gosp. J. Zajca kot pomožnega učitelja na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
— »Sokol I.« priredi v nedeljo, dne 4. julija 1909 svojo II. javno telovadbo, spojeno z veliko ljudsko veselico na prostem v prid »Sokolske-ga doma«. Ker imenovano društvo priredi le eno letno veselico in to v večjem obsegu, se vsa narodna društva naprosjo. da se ozirajo na imenovani dan. — Veselični odsek »Sokola L«
— Osuševanje ljubljanskega barja. Razpisana stavbna dela za osušen je ljubljanskega barja so bila danes oddana firmi Czezo\viczko in sin na Dunaju, katera firma ima na svoji strani »Alpenlandische Bau-gesellschaft«.
— Blažena nemščina. Elektri-sche Strassenbahn in Laibach se še vedno podpisuje izključno samo v nemščini dasiravno je notorično znano, da ima opraviti samo s slovenskimi strankami in uradi. To preziranje našega jezika je gotovo izzivanje.
— Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« je imel v petek, dne 4. t. m. svoj redni občni zbor. O delovanju kluba je poročal klubov tajnik gosp. Barle. Poročal je, da se je klub na gospodarskem polju visoko dvignil, na športnem polju pa ni bilo pričakovanega življenja. Blagajna, o kateri je poročal blagajnik gosp. Krapež, izkazuje 1200 K dohodkov in 457 K 60 h stroškov. Klub je postal aktiven. Pri vol i t vi novega odbora so bili izvoljeni gg.: Fran Čuden za predsednika, Rudolf Vesel za podpredsednika, Fr. Krapež za blagajnika, Fran Barle za tajnika, Sig. Kavčič in Emest Koželj za reditelja in za odbornike brez posebnega posla Ivan Vončina, dr. Ivan
Jenko, dr. Edv. Dreti. Za preglede-valca računov se izvolita dr. Josip Kušar in Ivan Jelačin. Članarina se je določila na 1 K.
— »Radogoj«. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je darovala 100 K. — Iskrena hvala!
— »Slavec«. Seja slavnostnega odbora »Slavčevega« je danes, v soboto ob 8. zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu«.
— Preosnovo »Zveze slovenskih pevskih društev« je deželna vlada potrdila. Kakor znano, je »Zveza preosnovala^ svoja pravila v smislu župne ali krajevne organizacije. Z decentralizacijo delovanja namerava »Zveza« doseči one smotre, ki si jih je ob ustanovitvi stavila za svoj namen. V kratkem bo torej odbor »Zveze« pričel s snovanjem »pevskih žup« na Slovenskem.
— Slovenska umetniška razstava v Ljubljani. Za binkoštno nedeljo napovedana otvoritev razstave v paviljonu R. Jakopiča se je vsled zakasneli ja pri zidanju morala preložiti na nedeljo, dne 13. t. m. Ob pol 12. dopoldne tega dne se vrši ogled razstave za povabljene goste. Po končanem ogledu je razstava pristopna javnosti vsak dan od 9. dopoldne do 6. zvečer. — Op. Opozarjamo slav. občinstvo na to važno umetniško prireditev; o razstavi sami hočemo v kratkem obširneje poročati.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil gos. Makso Zaloker iz izkupi-la od prodanih drož zopet vsoto 100 kron.
— »Veli Jože«, ilustrirana publikacija »Matice Slovenske« za 1. 1908, je ocenjena v oseški »Narodni Obrani« z dne 15. maja.
— Stoletnica L j. Gaja. Kakor se nam poroča, l>o obhajalo slovansko dijaško društvo »Bratska zveza« v Strelicah v Mecklenburgu ta mesec stoletnico Lj. Gaja z raznimi predavanji.
— Mestna blagajna ljubljanska
bo prihodnji ponedeljek in torek. t. j. dne 7. in 8. junija, zaradi snaženja uradnih prostorov za promet s strankami zaprta. Istotako tudi mestni gospodarski urad.
Nož ga je izdal. Strojnikovi ženi Ter. Anderle iz Maribora je pokradel nekdo iz kleti iz šiloma odprtega kurnika petelina in 7 kur. Sumili so brezposelnega trgovskega uslužbenca J. Ziringerja. Toda ta je seveda odločno tajil. Pri hišni preiskavi pa so našli velik nož, čigar klina je bila okrvavljena in posuta s prisušenim kurjim perjičem. Ko so mu ga pokazali, je priznal tatvino, ni pa hotel povedati, kam je proda' ukradeno kurjo družino.
Neprevidnost staršev. V malem čolnu ob Muri so se igrali brez nadzorstva trije otroci v starosti 3, 6 in 12 let iz Gratvveina. Ko so jih prišli iskat, ni bilo ne čolna ne otrok. Po takoj uvedenej preiskavi so izvedeli, da je potegnil neki carinski st razni k s pomočjo nekega tesarja pri bližnjem spodnjem mostu prazen čoln 1. kraju, o otrocih pa, ki so bržkone potonili, ni še nobenega sledu.
Nesreča v cirkusu. Pri predstavi cirkusa Sehmidt v Zagrebu je padel pri izvajanju takozvanoga smrtnega skoka iz višine 21 m z vso silo na tla 221etni gimnastik O. Diihr. imenovan Gadbin. Obležal je nezavesten in se ni zavedel še cel drug dan. Zdravnik je določil pretresanje možganov bržkone tudi notranje poškodbe.
Poroči se jutri gosp. Janko P i n-t a r, trgovec v Spodnji Šiški z go-spico Radivojko N a c h t i g a 1 o v o iz Spod. Šiške. — Čestitamo!
Sokol v Spodnji Šiški priredi v nedeljo,   dne  6. junija t. 1. popoldne vrtno veselico v obsežnih prostorih bivše Celarčeve gostilne, katere prostore   je prepustil sedanj lastnik g. Bolaffijo Sokolu brezplačno na razpolago. S tem je omogočil gosp. Bolaffijo Sokolu,   da zamore prirediti veselico, ker je Koslerjev vrt, kjer so se dosedaj prirejale   enake veselice za Slovence zaprt. Zabava na tej veselici obeta biti vrlo zanimiva. Svirala bode domžalska godba. Plesaželj-nim preskrbel je odbor posebno god-! bo ter angažiral   starega umetnika j »Jožeta«, kateri bode godel ta dan s svojimi godci v nalašč za to prirejenih prostorih starim in mladim, da jih bode kar privzdigovalo. Vino, pi-i vo in jed je prevzel Sokol v lastno re-j žijo. Omeni naj se le še, da bode veselica brez srečolova. Čisti dobiček te j veselice je namenjen skladu za zgrad-; bo Sokolskega doma v Spodnji Šiški, j Na svidenje torej dne 6. junija popol-j ('.ne na veselici Sokola v Spodnji Ši-
V Ledinah je nameravalo gasilno društvo svojo novo brizgalno blagosloviti ter ob tej priliki prirediti veselico minulo nedeljo. Toda župnik Jelene je dan pred slovesnostjo poslal požarni hrambi dopis sledeče vsebine: »Ker se je župnemu uradu naznanilo, da se pripravlja za blagoslov brizgalne javen   očiten   ples z
godbo pred crkvijo in crkvenim pokopališčem, zato se obrača podpisani župni urad na slavno požarno hrambo z vprašanjem: Je li to resi Ker se dela tudi tako imenovani »tanebo-den« (!) ravno pred crkvijo in pokopališčem, kjer se ima vršiti očiten ples v pohujšanje faranov in mladine, za to praša podpisani župni urad: je li se odpove požarna hramba na Ledinah blagoslovu nove brizgalne, ali pa javnemu plesu pred crkvijo? Ako ostane slednji, župnik ne sme blagosloviti nove brizgalne. 2. urad na Ledinah Jan. Jelene« — Vrli gasilci pa so edino pametno storili in česar župnik ni pričakoval, da so s. odpovedali cerkvenemu blagoslovu. Veselica se je torej vršila s prav lepim uspehom ob veliki udeležbi občinstva in tudi plesalo prav pridno ob zvokih žirovske narodne godbe. So res dosledni naši klerikalci! V svojem »Fnionu«, v neposredni bližini frančiškanske cerkve sme plesati klerikalna gospoda in dela katoliški list za plesne in druge zabavne priredbe največjo reklamo, le ubogo kmečko ljudstvo ne bi smelo biti deležno poštene zabave. Gasilcem parni treba biti žal, da ni njihova briz-galna deležna župnikovega blagoslova, prav tako dobro bo služila, če bo imela ob strani dobro izvežbano in požrtvovalno moštvo. Župnik Jelene pa bi lahko vedel,daon še ne nadomešča županstva za izdajo plesnih licenc in sprevidel, da ljudstvo ni več tako slepo pokorno prenapetim župnikom. S takim postopanjem se napredni stvari le koristi, kajti mnogo pripomore, da ljudstvo spozna, da -
razni blagoslovi odveč.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 20. t. m. cestno dirko Miren-Gor i ca, kakor tudi polževo dirko in srečkanje na novo dvokolo. — Dvokolo bode od 10. junija na ogled v oknu pri društvenem blagajniku gosp. Schivitzu v Tržaški ulici. Radi prijav za dirko se je obrniti na pred. sodnika gosp. F. Bat jela. Vloga za dirkača /naša 1 K.
Bogat lov sardel v Dalmaciji. Ribji lov se letos izvanredno izborim obnaša. Skoro vedno dohajajo vesti, o velikih množinah vjetih rib. Tak<> so nalovili pred kratkim tudi ribiči v Visu okrog 2 milijona sardel ter jih prodali 1000 po 2—3 K.
Ustrelil se je oskrbnik barona Formentinija v Št. Ferjanu, Karel Maligoj komaj 50 korakov od doma pod neko češnjo s svojo lovsko dvo cevko. Odpeljali so težko ranjenega v bolnico. Vzrok ni znan.
Trgovski uslužbenci iz Litije priporočajo se vsem trgovcem, posebno pa g. A. Jenko, naj bo tako dobra in zapira svojo trgovino točno ob 8. uri zvečer. Sicer je ta nered posebno pri g. Jenko že dalje časa, a ker se naši gospodarji niso dosedaj ozirali na to, bilo nam je vseeno. Bojimo se, da pridemo v zadnje stoletje nazaj 1 — Mislimo, da mora vsak človek previ-deti, da je od 6 zjutraj do 8. ure zvečer, torej 14 ur, neprenehoma delati za vsakega poštenega človeka zadosti!
Nekvalificirana podivjanost kamniških „ču-kov". Binkoštni ponedeljek so kamniški »čuki«, vračajoči se z izleta, katerega so prireddi v Radomlje, vrgli nekega kolesarja prav barbarsko s kolesa. Bilo je že proti večeru, ko jih sreča dotičnik na potu, ki pelje mimo Volčjega potoka. Kakor nedisciplinirana »banda« so šli neki vse vprek po cesti. Godba, ki jih je spremljala, mu je naredila na levi strani prostor, da se je lahko peljal neoviran naprej. »Čuki« pa, misleč, da mora vse bežati pred njimi v stran, se za njegovo zvonenje niso zmenili ter ga niso pustili naprej. Ker je ne usodepolnem kraju ob cesti jarek in obenem ovinek, je zavil kolesar, videč, da ob strani ne more nikamor, na sredo. V prvih vrstah — ako se smejo imenovati tako — naredili so mu prostor po sredi — v zadnjih ga nekdo izmed čukov sune s kolesa. Naleteli so na hud odpor. Nastal je prepir, ki je privabil tudi vaščane iz Volčjega potoka Le treznemu premisleku kolesarja, ki je vplival pomirjevalno na sovaščane, s je posrečilo preprečiti hujše zlo. M prepirom je rabil načelnik čukov sen in tja prav germanske izraze. ReUi je, da bi moral kolesar »abstajgatu Lepo za načelnika, ki zna tako slovenščino. Ponosni ste lahko kamniški »čuki« na ta uspeh. Bližnje ljudstvo vas bo cenilo po vaših dejanjih.
Porotno zasedanje v Gorici se..~ pričelo v sredo. Prva je sedela na zatožni klopi 22 letna Uršula Zuppel Italije, bivajoča pa v Cempolanzo « Furlaniji, ki je bila obtožena detomora Obsojena je bila na tri leta težke ječe V četrtek in včeraj se je vršila razprava proti Josipu Kavčiču s Tolminskega, ki je obtožen uboja. Določenih je Še par razprav.
Italijanski dezerter. Pogostonu uide z Goriškega kak avstrijski vojak v Italijo, ali tudi iz Italije prihajajo vedno pogosteje vojaški dezerter j i v
(Dalja ▼ prilogi).
2. Prilog« „SlQTenwi a trati" ti 128. toe 5 lazila 1909
Avstrijo. Tako ee je te dni zopet javil na glavarstvu v Gradišču italijanski dezerter po  imenu Pasquale Merco-
lano, ki je ušel v vojaški uniformi iz Vidr * od pešpoll-a št. 79.
Poročil se je v Novem mestu v domači kapeli g. Emil Krajec z go-spico Amalijo Buncevo. Bilo srečno!
Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju ima svoj II. občni zbor v sredo, 9. t. m., z navadnim programom. Lokal: Restavracija »Zum Magistrat«, L, Lichtenfelsg. 3.
Čebelarski shod v Zgornji vesci v Rožni dolini na Koroškem se vrši t i edeljo, 6. t. m., v gostilni g. Petrovca. Ker je ned ondotnimi čebelarji veliko zanimanje za shod, se pričakuje obile udeležbe. Na shodu bo predaval g. nadučitelj A. Li kozar.
Gostovanje članov ljubljanskega slovenskega gledališča v Metliki Letos smo prvič imeli čast, da so bivali med nami umetniki slovenskega gledališča ljubljanskega in so nam privoščili nekaj onega užitka, ki je Ljubljančanom vsakdanji krnh. Vprizorili so nam dne 25. in 26. vel. travna nekaj enodejank in pridejali nekaj pevskih točk. Poznali smo jih doslej le po ocenah v »Slov. Narodu«, a zdaj pa smo imeli sami priliko, jih osebno spoznati in jih vidtti na deskah, ki pomeniajo svet v malem. Odkrito priznamo, da je njihovo delo povsem prekosilo naše pričakovanje, kakor ga že ima mali mestjan. Vodo v Kolpo nositi se bi reklo, če bi hoteli še bolj ocenjevati umetniško stran teh naših gostov; saj že njih imena, kakor so: Nučič, Povhe, Peršlova itd. govore dovolj. Zato je pa bila tudi dvorana »Narodne Čitalnice v Metliki« odličnega občinstva tako polna, da ne bi bil vanjo spravil niti pet ljudi več. In učinek? Frenetični aplavzi za vsako točko, splošno navdušenje, da si lahko bral iz obraza vsakterega poslušalca, da se dobro zabava in mu ni žal niti za čas, niti za denar. Čuti je bilo splošno le eno željo, da bi nas ti gosti zopet kaj kmalu posetili. — Kakor pri vsaki priliki, kjer se od svobodne strani kaj vprizarja, tako se je tudi tu nekdo našel, ki je v sobotnem »Slovencu« oblatil plemenito delo. Poznamo ga, a nočemo mu kratiti tega veselja, ker namen je prozoren, in ni se spuščati ž njim v časniški konflikt, ker smo mnenja, da, če za blato prime?, se oblatiš sam. Le konstatirati hočemo pred slovensko javnostjo, da je bilo igranje teh članov umetniško in igra tako decentna, da so zamogli biti i otroci navzoči, ter da ni niti najmanje žalila verskega čuta občinstva, pa če bi bile navzoče pri predstavi same device Marijinega društva metliškega. Toliko v obrambo naših gostov iz Ljubljane, ker mi smo itak na jasnem!
Italijansko-židovska invazija. 31. aprila je zapustil Lesce lesotržec gosp. Umberto Grando in se preselil na Bled, kjer bo v prekrasno ležeči vili »Bella« privatiziral. Grando ni hotel prepustiti svoje lesne trgovine svojemu zvestemu uradniku gosp. Umbertu Zennarai, ki je hotel v družbi nekega gosp. Vitali-nija, kateri je bil na Notranjskem obče priljubljen in spoštovan, in slovenščino tako gladko govori, kot rojen Slovenec, to lesno trgovino še nadalje vzdrževati. Gosp. Grando je to svojemu uradniku pač pred pričami obljubil, a je besedo snel, in svojo lepo trgovino nalašč prepustil židovski družbi »Unio-ne legnami« iz Ferrare v Italjji. To je družba obstoječa iz samih Zidov, in tudi nje zastopnik v Lescah Henrik Lampronti, bivši laški karabinjer, je pristen Žid. Torej gre zasluga gospodu Grandiju, da so se v prelepi Gorenjski vgnezdili Zidje.
Vrtno veselico priredi 13. junija t. 1. gosp. J. Kolenec, gostilničar v Go-ričanah pri Medvodah. Natančneje v današnjem inseratu.
Zvišanje voznih cen v sredozemskem in prekoatlantskem prometu. Kakor poročajo iz Ne\v-Yorka so vse parobrodne družbe, ki vzdržujejo sredozemski in prekoatlantski promet zvišale vožnje nazaj za 5 (25 K), 35 ali 38 dolarjev, kakršno hitrost ima pač dotični parobrod. V tem času le;o se je bil vnel med družbami najhujši konkurenčni tarifni boj in so cene padle povprečno na 12 dol. Letošnje zvišanje znaša torej 23 do 26 dolarjev.
„Celjsko pevsko društvo" je na
svojem občnem zboru volilo sledeči odbor: predsednik R. Salmič, podpredsednik A. M i r n i k , tajnik N. Š t i-bler, blagajnik Peternel in odbornika M. Meglic in A. Jo*t Namestniki: J. Lešničar, J. Žagar in A. Kunej. Pregledovalca računov: J. Smrtnik in J. Prekoršek.
Obstrelil se je v Celju domobranec I. Kumrič iz Sp. Hoč. Krogla mu je prodrla pod srcem prsi. Prepeljali so ga sicer v bolnico, a je malo upanja, da bi okreval. Vzrok neznan.
Društveno. Deželno predsedstvo je potrdilo pravila društva »Glasbeno društvo« v Zagorju ob Savi.
Nesreča. 8 letni sin vrtnarja Pontinijevega gozda D. Gerbec v Trstu je hotel piti vodo iz enega onih čebrov, ki so nastavljeni po vrtu za škropljenje cvetlic.  Ko je plezal nanj,
se je čeber preobrnil, ga podrl na tla in mu stri tilnik.
Nov  član tržaških vlomilcev.
Radi skrivne zveze z vlomilci Jv ulici Lazareto v Trstu so zaprli včeraj 32 letnega trgovca I. Ghersona v Trstu.
•Petelin je izkljuvai oko 2 letni deklici, nečakinji železniškega paznika Janeza Komana v PodkloŠtru, ko se je brez nadzorstva igrala na dvorišču. Odpeljali so jo v bolnico v Celovec.
Zagrebški turisti na Triglavu. Kot prvi letos so bili na Triglavu o binkoštnih praznikih zagrebški turisti prof. Pasarič, bančni ravnatelj A. Herzog in g. Ausch. Šli so v zvezi g. Jesiha, odbornika centralne zveze »Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani iz Mojstrane čez Krmo na Kredarico (2515), kjer so prenočili. Poseč vrha samega je bil radi obilega snega še nemogoč. Razgleda ni bilo nič posebnega, ker je nastala gosta megla. Vrnili so se po sedaj še jako nevarni in težki Tominškovi poti in si ogledali mimogrede tudi razdejan Aljažev dom v Vratih in krasen Peričnik, ter so srečno dospeli čez Mojstrano v Dovje, odkoder so se zopet odpeljali.
Napad vojakov na kolesarje. Slovenska tržaška kolesarja Marušič in Benko sta posetila v torek zvečer Bazovico. Ko sta hotela odpeljati, sta pogrešila Marušičevo kolo. Ker sta sumila, da jo je tat ubral proti Trstu, je hitel Benko za njim. In res je do hitel na cesti nekega vojaka na Maru-šičevem kolesu. Po dolgem pričkanju, med katerim se je vojak izgovarjal, da je hotel le poskusiti kolo, ga je Benko prisilil, da se je moral ž njim nazaj peljati. Pri vsem tem je pa vojak kolo Še tako pokvaril, da sta se zamudila radi popravljanja v Bazovici do 11. ure. Ko sta odpeljala, so napadli kakih 500 korakov od vasi štirje s poleni in vilami oboroženi vojaki spredaj vozečega Benkota, ga pobili do nezavesti, vrgli v obcestni jarek in nanj kolo. Tudi Marušiča so hoteli napasti, toda ta se je pravočasno obrnil, in ga niso mogli dohiteti. Ko je pripeljal pomoč iz Bazovice, sirovih napadalcev že več ni bilo. Benko je dobil tri težke rane, vendar pa bo okreval.
Avstrijska vojna ladja »Cesarica Elizabeta« je 3. t. m. priplula iz San-gaja v Nagasaki, kjer ostane 7 dni.
Rokoborba. Kot odgovor na notico iz športnih krogov glede mednarodne rokoborbe v cirkusu Zavatta smo prejeli takisto iz športnih krogov sledeči dopis: Rokoborbne konkurence po cirkusih sploh se gotovo ne vrše nikjer na najidealnejši način, kar bi si marsikak sportsman-gledalec želel. Saj se vendar prirejajo rokoborbe za denar in gledalcem v zabavo. In vsled tega se njih idealna vrednost ne more meriti iz špormega stališča. Od-važno je tudi, da mora imeti prireditelj dobiček in da tudi rokoborci ko likor mogoče zaslužijo. Tega se jim ne more v zlo šteti, saj rokoborci profesijonisti nimajo drugega denarnega vira. In da rabijo pri tem svojem poslu raznovrstno reklamo je samo-obsebi umljivo — saj jo rabi tudi trgovec, pisatelj, umetnik — ker sicer poset izostane. Ljudstvo dosedaj za šport še ni tako navdušeno, da bi prišlo samo ; vzbuditi mu je treba interes. Vpoštevaje te okolnosti nikakor ne moremo govoriti o kakem varanju, sleparjenju ali švindeljnu, če se dela tudi za rokoborbe kaka reklama. Za sleparijo se smatra le, če so izidi ro-koborb naprej dogovorjeni. Po mojem mnenju velja tudi to le za veŠčaka, ker samo ta nima pravega užitka in se lahko razburja, če vidi, da rokoborec pri svojem nasprotniku prezre ne-krita mesta fBlossen), ali pa ga izpusti iz prijemov, iz katerih ni rešitve. Neveščak pa itak nima škode in je borba zanj tem interesantnejša, čim več različnih efektnih prijemov in parad vidi in čim daljša je borba, ker tem dalje napeto pričakuje izida in svojemu protežeju želi zmage. Sleparijo je pa težko določiti, ker se ne da borilcu niti pogledati v dušo, ali misli borbo zavleči, ali mu manjka moči, niti, če je bil dotični važni prijem tudi primerno prijet, še manj pa, morda ni mogel situvacije izrabiti, ker je premalo tehnično izvežban. O slo-večem tehniku-borilcu Constantu le Boucher je na pr. znano, da je hotel nekoč, ko je slučajno prišel v cirkus k rokoborbi, takoj skočiti v manežo in se boriti, ko je videl, da njegova nekdanja tovariša zanemarjata tehniko. Pridržala ga je soproga, kateri je pred poroko obljubil, da se ne bo nikdar več boril. Mož se je potem jokal za svojim zapuščenim poklicem . . . Ta mož je gotovo poznal odnošaje pri rokoborbah . . . Kdor nima naravnega daru, ne postane nikdar dober rokoborec. Gotovo pa je, da se boljši bo-rilec ne bo pustil vreči slabejšemu, ker ima goto toliko častilakomnosti, da se ne bo pustil pred množico položiti na ramena. Govori pa za to trditev še boljši argument Boljši borilci to boljše plačani in dobe lažje angažma. Zato mora vsak borilec stremiti za tem, da postane boljši in da ne izgubi renomeja. Kak dogovor gled zmage je izključen in vsaka taka trditev nespametna. Tudi
neodločen konec rokoborbe ne opravičuje k sodbi, da se rokoborba zavlačuje in s tem vara ljudi, ker sta morda borilca enake vrednosti, ali pa boljši ni disponiran etc. Ker mora borba biti estetiška — pri nas še nočejo pripoznati one parade, s katero se skuša nasprotnika odriniti od sebe s tem, da se z roko odriva njegovo brado — in nesurova, večkrat ni mogoče doseči odločitve pri prvem večeru, to je v pol uri. Z ozirom na vse to menim, da je bila sodba g. sport-mana v »SI. Nar.« z dne 2. junija 1.1. preostra, da celo neumestna, zlasti z ozirom na naše razmere, ko še ni bilo tu nikdar mednarodne rokoborbe v tem obsegu in Še nismo videli tu nikdar tako odličnih rokoborcev. Tudi če bi bila vsa rokoborba v cirkusu Zavatta samo training magari »švindel«, je vendar prav zanimivo in vredno te vstopnine vsak večer, kajti dobro sem opazil, da se nikakor ne božajo in da so bili oni prijemi za glavo (klasične kravate), ko sta se borila Rajčevič in neznanec prav silni. Kdor ne verjame, naj si jih pusti aplicirati. — Glede premije tistih 100 K Anonija Rajčeviču je menda vsakdo vedel, da je to reklama. Omenjamo pa le, da dosedaj pri rokoborbah ni bil Še usus, da bi zapadle premije, če jih ni maral zmagalee, vzel kak tretji. Spravil jih je, kdor je premijo stavil, kar je čisto naravno ! — Glede tiste notice v »Zeit pa naj pripomnim, da je čudna in smešna. Že za časa zadnje konkurence na Dunaju se je mnogo govorilo in ugibalo, kdo bi bil dotični maskirani borilec, ki je premagal odlične borilce in vse z enakim prijemom (rokopoteg pod pazduho in vzmah čez ramo, Armfallgriff, Schulterschwung). In če je maskiranec skoro premagal Ciganievvicza — tuširal je dvakrat z rameni — in premagal Hitzlerja, ki je tudi specijalist v istih dveh prijemih, potem je jasno kot beli dan, da ni mogel biti neroden in da tudi ni bil kak amater, marvečj) odličen profesi-jonalce, ki je vrhutega še specijalist v zgoraj omenjenih prijemih. Potem seveda ni šel dotični predsednik Atl. kluba, katerega misli »Zeit« v Kiel, a se tudi na Dunaju ni boril. Maskiranec že ve, zakaj tako dobro skriva svoje ime. »Zeit« pa je morda pripregla to notico sebi v reklamo. — Z ozirom na trditev, da je Rajčevič izboren borilec in da je pometal v Parizu svoje nasprotnike, omenjam, da je bil to bržčas njegov brat Giovanni Rajcevich, ki je tudi svetovni mojster in boljši borilec ter spada med težke rokoborce (Schwergerichtswinger), dočim spada tukaj se mudeči Roberto Rajčevič med lahke rokoborce.
Mednarodna rokoborba v cirkusu Zavatta. Po že opetovano pohvaljeni in izvrstni telovadni točki gimnastika L. Santinija sta otvorila odločilno rokoborbo R a j č e v i č in neznanec. Občinstvo, ki je do zadnjega prostora napolnilo cirkus, je z napeto pozornostjo sledilo zanimivemu boju. Borila sta se do drugega odmora ne-odločilno, dasi se je mojstrskim oklepom Rajčevičevim izmikal neznanec le z največjo težavo. Takoj po tretjem nastopu pa ga je iznenadi! Rajčevič, ga zgrabil bliskovito hitro, ko ga je ta hotel zgrabiti ravno za vrat, za roke, ga obrnil in vrgel v krogu čez glavo v predpisano hrbtno lego in si priboril odločilno zmago. Občinstvo mu je burno ploskalo in ga pozdravljalo. — G.' Pfeffer mu je izročil priboreno nagrado 100 kron. — Kot druga sta nastopila Anoni in Sandhofer, katerega je Anoni premagal kljub ročnosti Du-najčana v 7 minutah. Po končani borbi je neznanec oporekal Rajčevičevi zmagi, češ, da mu Rajčevič ni pustil pri tretjem nastopu prostega členka na roki. Toda razsodišče, kakor tudi vsi prisotni borilci so odločno izjavili, da ga je Rajčevič popolno pravilno vrgel. Ker pa ima premaganec pravico zahtevati Še en nasprotni boj, ga je Rajčevič seveda vsprejel, toda seveda le proti ponovnemu založku 100 kron. Borila se bodeta danes. Boj bo gotovo zopet jako zanimiv, ker mora biti danes odločen. Dalje se borita danes še tudi Nemec Herman in Rus Ger igh off.
Elektro-Radiograf Franc Jože-fovova cesta št. l, hotel »pri Ma-liču«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 5. junija, do torka, dne 8. junija t. 1, sledeči spored: Sanje v marionetnem gledališču. (Fantazija.) Manevri švedskega vojaštva. (Zanimiv naravni posnetek.) Note. (Slika v barvah.) Mali Sherlock Holmes. (Drama v 25. slikah.) Pijanec, ki bljuje ogenj. (Jako komično.) Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se, doda še nekaj slik razen sporeda.
Samomor v prisilni delavnici.
Danes zjutraj se je obesil v prisilni delavnici v posebni celici na svoje oprti 54 letni Andrej Rahne iz Vinj pri Dolskem. Včeraj se je opijanil pri delu, in je izvršil samomor bržkone še v pijanosti.
Električni vos je padel včeraj popoldne s tira na križišču pred »Evropo« na Dunajski cesti. Promet je bil vsled tega za pol ure oviran.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. do 29. maja 1909. Število novo-roienrev 35 (= 45 50 mrtvorojen-cev 5, umrlih 24 (=3120%0), med njimi je umrl za skrlatico 1, za vratico 2, za jetiko 3 (l tujec), vsled mrtvo-uda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 16. Med njimi je bilo tuj-cer 8 (=36-66%), iz zavodov 10 (=4166%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 5, za Skrlatico 7 oseb. KUSemenj. Dne 2. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 651 konj in volov, 2C6 krav in telet, skupaj 857 glav. Kupčija je bila pri konjih dobra, ker so pnsh po nje Lahi, pri goveji živini pa povoljna. Cena goveji živini je biia od 58 do 70 h kg žive vage.
Neusmiljen oče. Na stranski poti št. 13 je delavec Fran Lampret govoril svoji ženi, da jo bode umoril, ker ga je opetovano svarila zaradi njegove delomržnje. Nasilnež je tepel svojega otroka nato z metlo tako, da se je nad njim zlomila palica. |o«t Pametni konji. Ko je predvčerajšnjim zvečer stal na dvorišču v Selen-burgovi ulici »Maličev« omnibus z vpreženimi konji, so odpeljali ti brez hlapca iz dvorišča na Dunajsko cesto in prepeljali voz na južni kolodvor brez vsake nezgode. Ustavili so jih tam po-streščki.
Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Marija Golobova je izgubila zlat uhan v obliki tolarja vreden 20 K. — Kon-toristinja Minka Tekavčičeva je izgubila bankovec za 10 K. — Brivski pomočnik Fran Filipovič je izgubil zlat prstan z opalom. — Ga. Emilija dr. Roschekova je izgubila rjav progast telovnik. — Služkinja Marijana Ovija-čeva je našla malo črno denarnico z manjšo vsoto denarja.
Restavracija »Narodnega doma« se je za poletno dobo preselila iz prednjih prostorov na vrt v areno.
„Slovenska Filharmonija11 kon-certira jutri, v nedeljo dopoldne od 10. do 12. na vrtu »Meščanske pivarne« A. Dekleva Sv. Petra cesta. — Vstop prost.
Vabilo
na
SHOD
norodno-napredne stranke
ki bode
v nedeljo, 6. t. m. ob 4. pop. o salonu $. Gabrijela Thalerja
v Železnikih.
Politični položaj. Poroča dež. poslanec dr. Ivan O r a ž e n.
Organizacij nar. - napredao stranke. Govori dr. Gregor Žerjav.
Somišljeniki,   naprednjaki, pridite vsi na shod in pokažite na sprotnikom, da se zaveda e svoje dolžnosti!
3zvrš. odbor nar.-naprečne stranke.
Gg. ljubljanskim trgovcem, prijateljem in podpornikom »Slavca"!
Ob priliki 251etnice v dneh 27., 28. in 29. junija t. 1. se vrši v nedeljo, dne 27. junija 1.1. velika ljudska slav-nost v Zvezdi. Naše, vedno požrtvovalno narodno ženstvo zavzelo se je z vso ljubeznijo za »Slavca« ter priredi na tej ljudski slavnosti tudi bogat in lep srečolov.
V to svrho naprošamo tem potom vse gg. trgovce, prijatelje in podpornike društva »Slavec«, kateri bi ob tej izredni priliki hoteli izkazati tudi izredno ljubezen do društva, da izvolijo pokloniti za srečolov primerno darilo, katero naj se pošlje na naslov gospe dr. Franje Tavčarjeve, Breg št. 8, ali pa na odbor »Slavca«. Gg. trgovce pa, ki bi hoteli prepustiti društvu »Slavec« primerna darila proti najskrajnejši odškodnini, naj blagovolijo prijaviti to naravnost na odbor »Slavca«.
Ker je društvo »Slavec« vedno nosilo slovensko narodno misel po vseh slovanskih deželah in slovenski pesmi povsod pridobilo simpatije in navdušenje, nadeja se »Slavec«, da ga prijatelji društva ob tem redkem jubileju ne pozabijo. Darila in prijave se sprejemajo do 20. t. m.
V Ljubljani, 5. junija 1909.
Odbor „Blavoa".
Drame novice.
* Angleški kralj Edvard je opustil načrt letošnjega obiska v Marijinih toplicah. — Vladni krogi odločno
trjujejo, da so ga do tega sklepa do-
vedli politični odnošaji.
* Roparski umor. V bližini Ter-lan na Tirolskem so dobili v gozdu delavca z rasparanim trebuhom. Ležal je tam že tri dni, a bil še vedno pii zavesti. Povedal je, da sta ga dva neznana moža napadla in oropala. — Odpeljali so ga v bolnico, kjer je Še isti dan umrl.
* V potresnem ozemlju v juzr.i Italiji ponavljajo se Še vedno več ali manj močni potresni sunki in pozt -meljsko bobnenje.
* Stavka V Glasgovvu. V premogovnikih v Glasgovvu nameravajo podjetniki /.nižati delavcem plačo zar 12%- — Delavci, katerih je nad 100.000, so se zedinili in sklenili splošno stavko.
* Cesar povabljen na za.uščin-sko razpravo. V Szegedinu umrli prost Altvanv je zapustil v oporoki cesarju 5 cekinov po 20 kron. — Notar, ki vodi zapuščinsko razpravo je povabil seveda tudi cesarja kot dediča, ter na povabilu izrecno omenil, da v slučaju, če ne bi prišel, dedščino izgubi. — Obravnava se vrši 8. junija. — Iz kabinetne pisarne je došel nato odgovor : Povabilo sprejeto. — Storr, koncipi>t kabinetne pisarne.
* Desetletnico smrti »kralja valčkov« I. Straussa so slavili glasbeniki 3  t. m.
* Novo profesorsko mesto za zrakoplovstvo so ustanovili na visoki tehnični šoli v Draždanah.
* ,,Črna roka" v Španiji. V okraju Galicija se je združilo nad 200000 kmetov in najemnikov, katerih zastop je izjavil, da hočejo voditi boj proti veleposestvu in pol. avtokratstvu do skrajnosti. Pripravljeni so tudi ustanoviti tajno društvo podobno zvezi »črna roka«.
* Nov mikrophon sta izumila po večletnem delu švedska inž. Egner in HohnstrOm, kateri je tako občutljiv, da omogoči še enkrat daljšo telofonsko zvezo, kot je do sedaj. Napravila sta poskuse med Berlinom in Stockholmom, ki so se izvrstno obnesli.
Razne stvori.
* Gospodarsko delo na Češkem. V koliko nas Cehi prekašajo na polju narodnega gospodarstva, obrti in trgovine, ho pač vsakemu več ali manj znano. — Gredo pač edino s pravega stališča, da se dosledno v vsakem, bodisi več ali manj pomembnem oziru gospodarsko popolnoma oproste tuje pomoči in s tem seveda tudi tujega vpliva. In na to delujejo skupno s toliko doslednostjo, da so v tem oziru res občudovanja in posnemanja vredni. — Pri nas vlada še vsepovsod le preveč tista narodna mlačnost, i/, katere se poraja uesaniostojiiost in omahljiv nastup, ki nas dovaja do tega. da se obešamo še vedno tnjeu, ki nas vsestransko izkorišča in obratno preneseno na političnem polju z našimi sredstvi uhija. — To poznajo Čehi in se tudi ravnajo pO tem, a ne samo inteligenca, marveč eelokupen narod, združen v vsefa slojih, nastopa odločno narodno in podpira vsak po možnosti domač«' samostojne naprave, obrt in trgovino. — Le v takem delu je moč, napredek in samostojna bodočnost narodova. — Da se oproste vsestransko kolikor možno tujega vpliva tudi na tujem, ustanove v kratkem svojo češko-amerikansko izseljevalno banko, ki ho prev/eia vse posle in posredovanja s Čehi doma in v tujini, kakor obratno. Snuje jo »Osrednja banka čeških hranilnic«, in sicer z glavnico 2 milijonov kron. Dalje nameravajo ustanoviti velik češki delniški mlin z glavnico 1 in pol milijona kron in delniško društvo za kletarstvo v Kraljev. Vinogradih z glavnico 1 milijon kron. S takim delom se osvaja narod, omogoči samostojen nastop, pridobi ugled tudi pri tujcu in neti in ustvarja tisti prepo-trebni narodni ponos, biti vsak čas zaveden sin svoje domačije in ne le-sti pri vsaki priliki tujcu, občudovaje ga, v podrejen jarem in duševno in politično suženjski koš.
* Grozen umor nepoznatega soproga. Ogrski kmet Veres se je izselil pred leti iz Leka v Ameriko. Med tem je redno dopisoval z ženo in podpiral gmotno njo in njeno mater. — Ko si je nabral precejšnje premoženje, se je vrnil domov. — Hotel pa je ženo iznenaditi, obiskal čez dan le nekaj znancev in sorodnikov, katerim je svoj načrt presenečenja odkril. — Zvečer je šel k njima in jih prosil za dobro plačilo prenočišča. Po kratkem prerekanju sta mu od-kazali posteljo, kamor se je vlegel in v nadi veselega presenečenja v jutru zaspal. —■ Mati in žena sta pa opazili tujčevo potno torbo, jo odprli in sklenili, ko sta našli v njej veliko svoto denarja, tujca umoriti in skrivaj pokopati, misleč, da v vasi nikdo ne ve zanj. Vlili sta mu v usta razbeljeno mast, nakar je revež po groznih mukah v kratkem umrl — in gm še tisto npč pokopali na vrtu. — Drugi dan
U2MV
20^0
so prišli sorodniki in radovedni sosedje čestitat in vprašata kako se je posrečil možu načrt. Preplašeni ženski sta trenotnp spoznali, da ste umorili in oropali moža ozir. zeta, kar jih je tako pretreslo, da ste zločin na mestu priznali.
* Zračne slike nad Dunajem. Izredno krasne zračne slike so se pokazale v ponedeljek večer v jugozahodni smeri nad Dunajem. — Trajale so od 7. ure do 4S. Zbrali so se najprvo oblaki in nakopičili v večjo samostojno celoto. Bili so toliko zgoščeni, da jih je solnce vidno presija-lo. Nakrat se je pokazala na njih krasna slika zimske pokrajine. Prostrana snežena polja so se vrstila z globokimi sneženimi jarki in globinami. Oh robu sneženega polja pa so se pokazale močne utrdbe nekega mesta, del hiš in stolpi cerkva za obzidjem. Po kratkem presledku se je zdelo kot hi padalo solnce, vpodob-ljeno veliki žareči krogi j i s precejšnjo hitrostjo za obzorje. Pri tem je izginila prvotna slika, a pokazala se je druga še lepša in zanimivejša. Pokazala se je najprvo velika mogočna reka, ki se je mogočno vila in podila proti zahodu. Natanko se je razločilo spremenljivo obrežje, na katerem so se vrstile v krasnem pomladnem zelenju posanezne hiše, travniki, gozdi in zopet cele vasi. V ozadju so se dvigale visoke planine, nad njimi skalnate pečine in krasna pogorska jezera v njihovih globinah. Slike so bile tako naravne in žive, da se je zdelo razočaranim gledalcem, da slišijo šumenje in valovanje voda in občutijo življenje oh njihovih bregovih. Oh :; 4S je izginilo žareče solne«', razgrnila se je tema in izginila je nenadoma kakor je prišla krasna naravna prikazen.
* O postanku, meteorjev. Vsi
astronomi so edini v nazoru, da so meteorji posamezni samostojni delci v svetovnem prostoru, ki se približajo na svoji poti planetom, pridejo pod upliv njihne privlačnosti, ki jih potegne iz tira in privede do padca. Do sedaj še nerešeno vprašanje pa je. kako so meteorji nastali. Nasprotno naziranju nekaterih, da so meteorji deli razbitih kometov, trdi in doko-zuje profesor na harvardskem <>1>-servatorjn Pickering, da so meteorji deli zemlje. On jih deli v dve skupini in sicer v železne in kamenite. Izmed 292 meteorjev, ki so padli tekom lanskega leta, je samo 12 železnih, nasprotno pa se dobi p«> muzejih vedno skoro enako število prvih kot drugih. To si razlaga na ta način, da se kamenite meteore prizna kot take le v slučaju, če se jih vidi pasti. To dokazuje okolnost, da so videli izmed 328 kamenitih meteorjev, ki jih ima britanski muzej. ]>adati 305 in so priznali le 23 najdenih kamenitih kot take. Vsekakor pa ne trdi Pickering. da so morda ti deli zemlje, ki se po tisočletnih potih vračajo kot meteorji, morda izbruhi ognjenikov zemlje ali lune. On trdi nasprotno, da so se ti delci odtrgali od zemjle obenem z ono količino, katero je svoječasno odvrgla zemlja in se je iz nje izpopolnila naša luna. Seveda hi bila morala imeti v tem slučaju zemlja že takrat trdo skorjo. Ti posamezno samostojni delci se niso združili niti med sabo. niti z ono količino, ki je stvorila luno, marveč so začeli samostojno krožiti v svetovnem prostoru. Ostali pa so vendar v toliki bližini, ali se na poti toliko približali, da jih je vrgla usoda kot meteorje tja, odkoder so prvotno izšli. To naziranje potrjuje očividno tudi kemični razstav meteorjev. V ličili niso našli namreč do sedaj še nikakega novega elementa, ki bi tvoril snov drugega sveta, marveč vedno le elemente: kisik, silicium, ahuniniiiiii. železo, kalcij in magnezij, kateri tvorijo ponajveč našo zemeljsko skorjo.
* Zanimiv govor župana Lvov-skega. Oh priliki, ko so bili pri svečanostih 3. maja ogrski gostje navzoči pri banketu, danem jim na čast od mestnega zastopstva, govoril je župan Ciuchcinski slavnostni govor, ki ga je končal s temile besedami: »Vi Madjari ste že dosegli svojo svobodo, imate lastno vlado, svoje šole in lepo domobrambno vojsko, ali upoštevajte, prosim, to okolnost, da se nahajajo v okviru ogrske krone tudi narodi slovanskega pokolonja, koji ljubeč ogrsko kraljestvo kot svojo domovino, ljubijo enočasno tudi svoj jezik in svojo narodnost.« Govorniku so vsi navzoči glasno ploskali in odobravali njegove objektivno izražene misli! Za politika-Polja-ka gotovo nekaj izrednega ter nepričakovanega.
Izpred sodSta.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Poživinjeni sluga. 26 let stari Tine Verovšek iz Volčjega potoka je služil v Ljubljani za hotelskega slugo.  Dne   16. marca   t. 1.  zvečer je
tičinil na neki Dietni šolarici, ki je prišla za starše kupit mesene obrezke, svoj zverinski čin. Obsojen je bil na pet let težke ječe.
Prepodili so ga. Pri drugi tajni razpravi je sedel na zatožni klopi Martin Zadnikar, 16 let stari hlapec na Viču, ker je hotel dne 18. aprila t. 1. na neki 13 let stari deklici izvršiti nenravnost, jo davil za vrat in ji tiščal usta. Ker se je dekle branilo in na pomoč klicalo, ji je zagrozil, da jo vrže v potok, če ne bo mirna. Na-posled so njeni klici vendar privabili ljudi, pred katerimi je Zadnikar zbežal, ne da bi dosegel svoj namen. Sod išče ga je obsodilo vsled krivdo* reka porotnikov na 2 leti težke ječe.
Uboj. Miha VVolgemut, pristojen v Cerklje, delavec v Jamah pri HraŠah, je bil jezen na Jožefa Hubada, ker je mislil, da se je dne 19. aprila t. I tudi ta udeležil pretepa, pri katerem je bil VVolgemut tepen. Radi obširnih dokazov se je vršilo pri c. kr. okr. sod. več razprav. Dne 6. majnika t. 1. pa ni dobil VVolgemut vabila. Mislil je, da mu ga Hubad noče izročiti, kar ga je Še bolj ujezilo. Dne 7. majnika ga je celo popoldne iskal in ga našel slednjič pri Rozmanovih, ki je ravno butare skladal. Takoj ga je začel oštevati radi vabila, a ko mu je ta mirno zatrjeval, da on ni dobil vabila v roke tem manj pa prikril, je potegnil VVolgemut iz žepa nož ter ga odprl. Hubad pobere poleno, da bi se branil, a v tem ko se skloni, sune ga obdolženec v prsi. Na to sta se sprijela, na kar ga je obdolženec Še večkrat z nožem sunil, dokler se mu ni posrečilo zbežati v Rozmanovo hišo. Privedli so ga deželno bolnico, kjer je tekom treh dni vsled dobljenih ran umrl. \Volgemut, ki se zagovarja s silobranom, je bil obsojen vsled krivdoreka porotnikov na 3 leta ječe.
Ujel se je. Alojzij Kepic, 35letni posestnik v Rudniku, je skušal zapuščino umrlega Janeza Rojca iz Dvora, oziroma dediča te zapuščine opehariti za 940 K. Obdolženec je namreč kupil svoječasno od Janeza Rojca neko zemljišče v katast. občini Volčji potok za 1000 K. Na kup je dal 100 K, ostali dolg z obresti vred pa se je zavezal plačati tekom enega leta. Dne 31. marca 1907 je upnik Roje umrl. Pri zapuščinski razpravi pri okr. sodišču v Kamniku, je pa trdil Kepic, da je ta dolg plačan in zahteval od dedičev izbrisno pobotnico, da bi mogel ta na svojem posestvu vknjiženi dolg izbrisati. Ker so dediči temu ugovarjali, je tožil zapuščino na priznanje plačila 940 kron in za izročitev izbrisne pobotnice. Predložil je tekom pravde neko pismo, katerega je pisal baje Roje 6 dni pred svojo smrtjo in v katerem potrjuje sprejem zneska 940 K z obljubo, da bo v kratkem poslal izbrisno pobotnico. Ker so izvedenci to pismo, pri-merjaje ga z drugimi Rojčevimi pismi spoznali za pristnega, posrečilo se je obtožencu doseči svoj namen, kajti pri poravnavi so bili dediči primorani priznati 940 K in dovoliti izbris zastavne pravice. Izšlo bi se bilo dobro, da ni vložila pokojnikova žena Ana Roje proti Kepicu kazenske ovadbe. Dokazala je v preiskavi, da pokojni mož v tem času vsled hude bolezni sploh ni mogel pisati in če bi bil to storil bi morala ona za to vedeti, ker je bila vedno pri njem in mu stregla. Dalje pa je tudi odločno potrdila, da ji je mož pred smrtjo izrecno povedal, da mu Kepic še ni ničesar plačal.
Sedaj se je jel Kepic zvijati. Rekel je, da je dal svojemu svaku Francetu Rahne 400 K, da naj jih izroči Rojcu, ostanek naj pa on založi. Ker je Rahne odpotoval v Ameriko, je bil on (Kepic) te misli, da jih je odtod Rojcu gotovo po pošti poslal, zato je zahteval od poštarja nov recepis. Tudi je Kepic trdil, da mu je Rahne povedal, da je 940 K Rojcu izročil na nekem sejmu vpričo treh njemu neznanih mož. — Posrečilo bi se mu bilo utajiti, da ga ni razkrinkal slučaj. Kepicovemu svaku, namreč Francetu Rabne v Ameriki, je pisala žena o obtoženčevem ravnanju. On je pisal nato sodišču pismo, v katerem izjavlja, da so vse Kepicove trditve izmišljene, da je dotično pismo glede plačila 940 K pisala Kepicova žena Terezija, katerega je tudi obenem nagovarjala h krivemu pričevanju. Nato se je Kepic vdal, da ni Rojcu plačal 940 K in da je bilo pismo ponarejeno. Ponaredil ga je baje neki Vidmar, ki se je obesil. Med tem je pobegnila tudi Tereiija Kepic v Ameriko. Nato je začel obtoženec svojo izpoved zavijati, češ, da mu je dala žena pismo s trditvijo, da je ona vrnila Rahnetu denar, katerega je izročil Rojcu. Glede poštnega recepisa je trdil Kepic, da ga je morebiti le v pijanosti zahteval, potem je zopet trdil, da je mislil, da je Rahne po poŠti Rojcu denar poslal, recepis pa le pomotoma s seboj vzel. Zato je pač hotel imeti drug recepis, pri tem pa ni nič slabega mislil. Porotniki so krivdo z 9 proti 3 glasovi zanikali, na kar je sodišče obtoženca oprostilo. Proti oprostitvi pa je vložil državni prav dni k ničnostno pritožbo.
Napačnega jo sadni. Na zatožni klopi je France Miklič, 24 letni posest uikov sin iz Podgorice radi hudodel-
stva uboja. Dne 27. majnika okrog iO. zvečer je slišal obtoženec neko vpitje na cesti od Sapa proti Podgo-rici. MikliČ, ki je stal na cesti je menil, da prihajajo fantje iz Sapa, s katerimi si niso Podgoričani nič kaj pri jatelji. Miklič se je oborožil s koso in v trenotku, ko so se mu približali trije fantje, udaril enega z ušesom kose po glavi in mu stri lobanjo. Po udarcu šele je spoznal svojo zmoto, kajti udarjeni je bil 17 letni Janez Potokar, kaj-žarjev sin iz domače vasi. Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer je drugi dan umrl. Obtoženec dejanje prizna. Na predlog zagovornika dr. Krisperja se je razprava preložila v svrho preiskovanja duševnega stanja obtoženca Frana Mikliča. S tem so porotne razprave za to dobo zaključili.
Narodna del. organizacija
vabi na
lovni shod
ki ga priredi
v nedeljo, 6. junija 1.1.
ob 10. dopaldao
v vel dvorani Mestnega doma.
1. N. D. O. In socijalni deaejkratfe,
poroča predsednik goriške S. D. O. Vlad. Knaflič.
2. lm državna bremena in polotil  slevenskepa delavstva,
poroča SI svoj Skerlj, tajoik N D O. v Ljubljani.
3. Slučajnosti.
Slovenski delavci, someščani, pridite na shod v najobilnejšem Številu!
Telefonsku h Brzojavi poročna.
Smrten udarec nemško-poljski koaliciji.
Praga, 5. junija. Češki listi so edini v mnenju, da je z včerajšnjo zmago opozicije zadan smrtni udarec nemško-poljski koaliciji in da bo zadostoval najmanjši povod, da bo ta koalicija razpadla. Vsem jugoslovanskim poslancem! Dunaj, 5. junija. Izvrševa In i odbor »Slovanske enote« ima v ponedeljek, plenum pa v torek sejo. Vsi jugoslovanski poslanci se nujno pozivajo, da pridejo najkasneje do torka na Dunaj. Pri včerajšnjem glasovanju je manjkalo izmed Jugoslovanov   12 poslancev.   Izmed teh so
Dalmatinci danes prispeli na Dunaj. O položaju.
Dunaj, 5. junija. Nemški listi skušajo včerajšnji poraz vlade in vladnih strank prikriti in pišejo, da je bila zmaga opozicije zgolj naključje in nepričakovano presenečenje. Temu nasproti pa naglasa jo socialnodemokratski listi, da so včerajšnji dogodki v zbornici dokazali, da je sedanji vladni sistem nevzdr-žljiv in naj bo izid glasovanja o meritorni strani dr. Susteršičevega predloga že takšen ali drugačen. Lov na slovenske in češke klerikalce.
Dunaj, 5. junija. V parlamentarnih krogih vzbuja mnogo pozornosti članek »Reiehsposte«, v katerem se ministrskemu predsedniku baronu Bicnerthu nasvetuje, naj sprejme v svojo večino tudi slovenske in češke klerikalce. Češki listi o včerajšnjem vladnem porazu.
Praga, 5. junija. Češki listi kon-statnjejo dva. važna politična dogodka, ki sta se doigrala včerajšnji dan: Zmago združene slovanske in soci-alnodemokratske opozicije in razkol v maloruskem klubu, čegar večina pod vodstvom prof. Romančuka se je pridružila »Slovanski enoti«. Ve-levažno je tudi dejstvo, da se je pri včerajšnjem glasovanju absentirala poljska l.j. stranka. Zagotovljeno je, da se bode absentirala tudi pri glasovanju o meritornem delu dr. Šuster-šieevega pred h »ga, ako bo vobče še takrat v »Poljskem klubu«.
Vest o demisiji Bilinskega in dr Pattaija.
Dunaj, 5. junija. Vest, da je že podal svojo demisijo finančni minister vitez Bilinski in da je odstopil predsednik poslanske zbornice dr. Pattai, se ne potrjuje.
Ministrski avet.
Dunaj, 5. junija. Ministrski svet je sklican danes ob* petih na sejo. Razpravljal bo o najnovejši politični konstelaciji.
Orof Thun pri Cesarju.
Praga. 5. junija. »Naredni Listv« javljajo, da je predvčerajšnjim sprejel cesar grofa Thuna v posebni: avdi-jenci. Thun je poročal vladarju o konferencah, ki jih je imel z raznimi
vodilnimi češkimi in nemškimi politiki o sklicanju deželnega zbora češkega.
Bolgarski car na Reki.
Reka, 5. junija. Snoči je dospel semkaj v najstrožjem inkognitu bolgarski car Ferdinand I. Na kolodvoru so ga sprejeli princ Filip Koborški, reški guverner grof Nako, podguver-ner grof VVickenburg, policijski načelnik Derenčin in reški župan dr. Vio. Car je prišel obiskat svojo teto nad-vojvodinjo Klotildo. S kolodvora se je odpeljal v vilo nadvojvodinje z avtomobilom.
Darila,
Upravništvu našega lista so poslali:
Za dražbo sv. Cirila in Me-
tndn: O. Mirni Gnezda nabrala v veseli družbi 420 K. — Dijaki na izletu v Iškem Vintgarju 4*13 K — G. Milan Volkov, nadučitelj v Povirju-Sežani pošilja 1060 K, nabranih istotam.  — G¥
France Colarič, posestnik iz Slinovc 1 K, iz neke kazenske zadeve. — G. Marjeta Rožanc v Dolenji vasi pri Cerknici nabrala 3 iO K. — Skupaj 23 03 K — Srčna hvala! — Živeli!
Za Al|aiev dom. škofjeloški tu-
risti nabrali v gosti g. M. Kralj 5 K. Živeli!
Za Sokolski dem v Domžalah
so darovali: „Narodna tiskarna" v Ljubljani 50 K. — Neimenovan v Dcmžalah 100 K. — Pustotnik, župan v Blagovici 10 K. — Ignacij Pavlic v Blagovici 15 K.
— Josip Zidar v Ljubljani 2 K. — Nabrano pri 8okolskem izletu v Radomljah 67*40 K. — Pri Bevcu v Lukovici nabrali cehovci 10 80 K. — Iz nabiralnikov: pri Kuharju v Domžalah 96 K, pri Deteli v Dobu 15 K, pri Pečniku v Mengšu 4 K, pri Škrjancu na Rodici 224 K.
— Odbor prosi zahvaljujoč se blagim darovalcem, naj bi se tudi orugi rodoljubi spominjali domžalskega „Sokolau, posebno sedaj, ko v najkrajšem času prične graditi „Sokolski domu.
„SLOVENSKI NAROD"
ee prodaja v poeameznlh  Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah Ljubljana: VVerli Karolina. trafikant i ni*
Ljubljana: Bizjak I.,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L., Stari trg št 12 Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jerica« Prešernove ul. 52. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Hinnor Alojzija, hotel „Union". Kleinmayr,knngar. južnikoiodvor. Kleinstein J., Jurčičev trg št 3 Košir Julija« Hilšerjeve ulice št. 12 Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Manzini K., Lattermanov drevored. Mohorič K.f Gosposke ulice št. 12. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3 Pirnat J., Kolodvorske uL št. 18. Ivan Remžgar, Zelena jama. Podboj J., Sv. Petra cesta 97 Sitar J., Florjanske ulice št. 22. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J.v Mestni trg št. 25 Svetek Lucija« Novi Vodmat 57. Šešark F.« Selenburgove ulice št. 1. Tenento R.« Gradaške ulice št. 10. Treo Julija« Sv. Petra cesta št. 36. Ušenićnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8
Gllnoe: Likar Marija, trafika.
Šiške:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J.« trgovec v Šiški.
Kamnik: Aiman Marija, trafika.
Škofi« Loke:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
KrenJ;
Florian Kari, knjigotržec
Litija:
Lajovic Emil« trgovec.
Radovljica:
Homan Oton, trgovec
Lesoe (v bufetn na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Bohinjska Bistrica:
Orobotek Mijo, trgovec
Jesenioe: Meaar J., posest in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnloa:
Lovšin Ivan, trgovac
Novo mesto: Kos Josipi knjigovez,
Bottanj pri Redni:
Dermelj  Alojzij,  posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henriki trgovec.
Raka pri Krškem; Variek Ivan, trgovec
Vrhnika:
Oostilna Mantua (Fran Dolenc).
Rus Jos., trgovec Zagorje:
Korber Karol, trgovec. Cerkirloa:
Krevanl« Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec;
VVerli Karolina, trafikantinja Verstovšek Franc
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan« hišna št. 31
Lož:
Lah Franjo, trgovec.
Starltrg pri Ložu: Bencina Ivan« trgovec
Postojna:
Marinšek Jakob« prodajalec
Sodražica: Fajdiga Fran« trgovec.
št. Peter na Krasu: Schmelzer J.« na kolodvoru
Senožeče: Zelen Ant.« gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežinl: Komel Alojzij« trafika.
Zidani most:
Peterman Mary« trafika na kole-dvoru
Rakek: Domicelj A., trgovec.
Trži6:
Lavš Leopold« trgovec Trbovlje:
Treo Antonija« tratika.
Maribor:
We»xl Vinko« trgovina papirja.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu" Zvezna trgovina.
Celovec. Sovva Josip« časopisni bir<5 Oorioa:
Cabršek A.« knjigotržnica Hovanski Ivan, Via Corcio št 22 Kvebelj Peter« Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Gorso G. Verdi št 21.
Msrek J.,tcbakarna, drž kolodvor Pleško Ant., ulica Campo Satto št. 37.
Sardagna Iva«, Gosposke u). 9. Schmelzer Karel« trafika na kc
lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2) Nabrežina: Na kolodvoru
Divaša:
Na kolodvoru.
Trst:
Crammaticopulo Aristide« Pi-
azza Barriera vecchia (vogal
ulice Bosco št. 1) Kersten Ivanka, Aquedotto št. 2. Lavrendić Mihael«  Piazza C»
serma št t Može Karolina, ulica Miramarc
št 1
StaniA št., ulica Molin oiecolr št S Schimpff F.« državni kolodvor.
Schmelzer Ki, južni kolodvor.
Opatija: Tomašić Anton, trafikant Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendou, prodaja novin*
PulJ:
Feik Antonijef Via Barbacani l. Reka:
„Globus", časopisni birč. Trbojevifi OJuraJ, Via del Moto. Dvnej:
Hočevar Hetena, tnftkaottoi»>
VIII. AUerstrasae št. 9.
3. Priloga „Slovenskim Narodu" it 128, das 5. jasija II
Ameriška porodio.
Na   povratku   v   domovino je
umrl na parniku »Martlm Wa-sehinprton« na Atlantskem oceanu 34letni Grk Kolieian. Truplo so izročili in pokopali v Petrasu. — V Ti ionskem morju pa je umrl Oger Sandor Totl, čigar truplo so spustili meti običajninai obredi v morje.
Precej močan potres so čutili 26. t. m. po vsem Illinoisu, Micbi-ganu in Wisconsinu. Višje ležeča nadstropja večjih hiš v mnogih krajih je tako pretreslo, tla so prebivale! prestrašeni ubezali na piano.
Odškodnino za ženo. Tobačni tovarnar J. Bells v New Vorku zahteva od zdravnika dr. \Valkerja 50.000 dolarjev, ker mu je izneveri! soprogo.
Odpust stavkajočih železničarjev. Železniška družba »Philadel-phia Rapid Transit Line« je odpustila vse stavkujoče železničarje. Izrekla je kratkomalo, tla njihovim zahtevani nikakor ne more ugoditi in ne mara nikakih pogajanj.
I'vozna carina za rudninske vode se je določila v Zjedin.j. državah po 20 centov na ll2 steklenic.
Največja poštna pošiljate v. Su-perintendenl centralne pošte v Cikagii je naznanil, da so odposlali v enem dnevu za eno samo tvrdko šest milijonov z znamka mi trankovanih poštnili pošiljatev. Pošiljatve so tehtale 125 ton in bi napolnile, če hI Šle vse v eno mesto, 60 železniških voz. Samo znamke so stale 60.000 dolarjev. Pri tako ogromnem prometu posameznih velikih tvrdk ni toraj čuda. če je imela čikaška pošta v minolem letu 14 milijonov dohodkov in samo 5 milijonov izdatkov.
Prvi slovanski spomenik v Ameriki. Nevvvorški naseljenci raznih narodnoštij so postavili svojim znamenitim možem že razne spomenike. Tako imajo Lahi svojega Garibaldija, osvoboditelja Rima od papeževe vlade. Francozje Lafa veta. Skandinavci Thornvvahlsena, Angleži, Irci in Škotje pa jih imajo ne-broj, ki krase centralni park in spominjajo naseljence domačih ljudi in krajev. — Tudi Slovani, ki smo v Ameriki primeroma jako močno naseljeni, ne smemo zaostati. V prvi vrsti se zanimajo zato Cehi, katerih je med ne\\ vorškimi Slovani največ. Osnovali so odbor, ki bo nabiral prispevke za grad bo spomenika znamenitega njihovega glasbenika Be-dricha Smetana. Postavili ga bodo in odkrili istega dne, ko se v pri-hodni sezoni prvič vprizori njegova >\t-tovnoznana »Prodana nevesta«. Spomenik prevzame mesto v lastno vzdrževanje in varstvo. — Smetana je torej prvi Slovan, ki bo imel ja-ven spomenik v Ameriki.
Ponesrečil se je v premogovniku v Claridge Slovenec Anton Mažgon. Padla je nanj velika skala in ga popolnoma zmečkala. Zapušča ženo in dve nedorasli hčerki.
Umrl je v Mihvaukee 301etni Ljubljančan I. S k o f.
Pomotoma ustreljena. Slovenka Neža Orehek v Trindadu j<* vstala in šla zjutraj ob pol 5. krmit konja. Med tem je stopil pred hišo sosed Mehikanec Grego. Ker je ni v pol-temi spoznal, je mislil, da je vdrl pri sosedu kak tat. je zagrabil puško in jo ustrelil. Prestrelil ji je vrat,nakar je v par trenotkih umrla.
Adam in Eva. Stavbnik John Brady je postavil v svojem letovišču v Hickorv krasen spomenik Adamu in Evi, prednčujoč ju v njiju nedolžni naravni krasoti. Na stojalu je   napisano:   »Sic   transit gloria
mundi« — v nori pa so razposajene i pokrili Adama /. velikim starini cilindrom.
linrl je v bolnici v Pittsburgn 191etui J. Mirt, mlajši sin rojaka M. Mirta od Sv. Duha pri Krškem. Podlegel je poškodbam, katere je dobil nedavno v premogovniku. Dalje je umrl v Clevelandu rojak I. Bavec iz Vrhnike pri Ložu za vročinsko boleznijo.
Pogreb z avtomobili. Ker stavkajo v Tikagi kočijaži, je najelo prvo tamošnje pogrebno društvo za prireditev pogrebov avtomobile. Pri pogrebu L razreda je za krsto poseben, žal nook rasen avtomobil, kateremu sledi običajno še 12 voz. Ljudem ugaja in avtomobili ostanejo tudi, ko nehajo vozniki s stavko, tako, da je slučaj pripomogel modernemu avtomobilu do nove zmage nad konjem, in to v slučaju, kjer bi se ljudje ne bili tako hitro odločili za športno vozilo, ker se zdi večini edino veličastno žalujoča le vprega črnih žalno opremljenih konj.
Po svetu.
* Nova odkritja v zasutem mestu Pompeji. V letu 79tem po Kr. r. -4. avgusta je začel bruhati med groznim bobnenjem in podzemeljskim valovanjem laški ognjenik Vezuv v ozadju   neapoljskega zaliva.
Metal je iz groznega podzemeljske- | ga žrela poldrug dan nepretrgoma j
gorečo lavo, ognjeniški pepel in cele
kose napol stopljene rude.    Vsul se je na okolico žvepljeni in pepelnati dež ter z žvepljeno   pepelnato lavo pokril celo pokrajino.   Med tem je popolnoma    zasulo  cvetoča mesta Herkulanum,   Pompeji   in Stabije. Največje med njimi je bilo Pompeji ob   izlivu   reke Samo v neapoljski zaliv. Le del mestnih prebivalcev se je rešilo, one pa, ki so se dalj zamudili iskaje svojce ali grabi vsi denar in    dragocenosti,   nabira je   jih po stanovanju in kleteh, je zadušil gost dim in žvepleni smrad. Ostali so kot žrtve   grozne   katastrofe,   mrtvi v mrtvem    mestu,    katerega je zasula nad   (> m   debela   plast ognjeniških snovi. Vrnili so se ubegli meščani, a mesto je izginilo. Kopali so tuintam, begali in iskali nad razvalinami, toda stal no naseliti se nikakor več niso mogli.   Odnesli   so   deloma nekaj stavbnega materijala, največ dragocenega mramorja, toda tudi to so v kratkem opustili. Naselili so se v oddaljenih varnih mestih in ni se jim zdelo vredno iskati in prevažati stebre in spomenike iz nesrečnega mesta. Groblja ga je zasula,   omočil jo je dež, vsklila je trava in bujno rast je izvabilo iz ognjeniške odeje oživljajoče južno solnce. Pozabljeno je bilo mesto, izginilo   je iznad površine in celo zgodovina je med groznim preobratom   preseljevanja   narodov in narodnimi boji nanje pozabila. Leta 1594. je kopal nad zasutim mestom inžener D. Fontana pri napravi nekega   vodovoda.   Kopal je jako globoko in prišel na več krajih na deske, mramorna t e stebriče in plošče z raznimi   napisi.    Spravili so te iz-kopine kot važno starino in niso se brigali    za    nadaljno razkopavali je. Šele   v letu 18(i0 so naleteli delavci, ki so kopali ravno nad zasutim mestom vodnjak v globini G metrov na prostran     vodoravni podzemeljski rov, ki jih je pripeljal v ozko ulico in nato v neko patricijsko hišo. Začeli so intenzivneje    razkopavati in raziskavati   in  odkrili  so  velik del mesta.    Vendar pa ta raziskavanja niso imela za znanstvo tolike vrednosti, ker so kopali neizurjeni ljudje brez    strokovnjaškega    vodstva, in ker se je razvila s izkopaninami — uprav    roparsko-židovsko umazana kupčija.    Šele v zadnjem desetletju so strokovnjaki    in    razne starino-slovne družbe dovršile izkopavanja in so odkrili približno celo mesto. — Koliko nam je nudilo odkrito mesto v proučevanje starinoslovja, pač ne moremo tu opisavati.    Kratko, postavilo nas je naravnost v mesto kot je bilo v letu 79. p. K. in nam razjasnilo  življenje, umetnost   in delovanje tedanjih rodov. Kot najdemo v zakletem mestu v pravljici okame-nence, dobili so tudi v Pompeji v hišah, kleteh    in   hodnikih zadušene ljudi   v   najrazličnejših pozah, kot jih je doletela smrt, seveda popolno obdane s ognjeniškim   pepelom. V minolem   mesecu   pa   je   kopal na mestu   tamošnji   hotelir in odkril krasno ohranjeno rimsko vilo. Vna-nji okraski so se seveda deloma polomili,    deloma okrušili in odtrgali, trm lepše pa so ohranjeni z znano rafinirano     eleganco pompejanskega sloga    okrašeni    notranji prostori. Najlepša sta  triki ini j  in jedilna soba,    katerih    stene    so    okrašene s krasnimi slikami. Slike predstavljajo Ariadno in  Viktorijo ter so naj-umetneje upodobljene.   Barve so še ravno tako žive in svitle, kot bi bile pred    kratkim    naslikane.   Poze in geste postav so izdelane z živo lahkoto   in   gracijoznostjo. Nadzoroval ni    odbor   tamošnjih izkopavanj je po odkritju vilo takoj zaprl, da se zabrani pot privatnoumazani spekulaciji   židovskih   kupcev,   da ne bi znamenitih zakladov zvijačno pobrali in  pokupili, kakor se je to zgodilo pri    svoječasnem  odkritju vile Primka, iz katere je zmanjkalo nad 100 najkrasnejših stenskih   slik,   ki so predstavljale življenje tedanjega bogatega   meščana   nesrečno zasutega mesta Pompeji.
Nemci na Angleškem. Kakor povsod vsiljujejo se tudi na Angleškem Nemci že tako predrzno in objestno, da se je začela proti njim jako živa agitacija. — Neki W. le Quent je spisal knjigo, naslovljeno »Spies of the Kaiser« — »Cesarjevi vohuni«, v kateri opisuje tiho dele ponemčevanja skrivnih berolinskih agentov po Angleškem. Opozarja tudi na interpelacijo nekega angleškega parlamentarca, v kateri vpraša predsednika, če mu je li znano, da živi samo v Londonu 60.000, polagoma iz Nemčije privandranih Nemcev, in ako ve za njihovo skrivno skladišče v katerem imajo že nad :>0.000 pušk in precej streliva. Sicer je res pri vsem nekoliko pretiravanja, a kolikor ostane resnice, nam jasno kaže grabežljivost Nemca, ne samo pri nas, marveč tudi drugje, kajti povsod je, ko se pokaže enkrat v pravi luči radi svoje umazane oholosti spoden.
- DiijSanitanm
Ig. Faschinga vdova PoOonsM nasip Jtcv. 8.
Reichova hisa. Izvrstne to soli sne ictoi
Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo. : :
Največja zaloga navadnih da n)fiaajilb
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
žime.
JU. pakič
▼ LIuMlaaL
MzMiia uričnlkia si ptfilja t pvzitjM.
ir
k k k k k k
Jos. Rojina
krojač prve vrste
Šelenbnrgove ulice št* 5
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrd-
kami glede finega krofa
in elegantne izvršitve.
Tvornlika zalogo oo]I. oogL lo franc specijalitet blago.
Zavod za uniformiranje.
k k k k k k k k k k
Svoji k svojim!
Te iltne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril - Jitetodovt družbi
l'  r$r po mikih ceashfMml
JSaksZaloker
v Ljubljani
v lastni nisi
JKladezne nlice it. 17 in Rečne ulice it. 5.
HT VJkoftot *Sja
Ciril-Metodovi dražili!
Od 11 TaTOvana
Prrabr. tvornica HatirjeT
LJubljana
UtterJm ulice 5     Blizo, Sredico
Rudolf A. Warbin$k
o E
o
3
Pnporoia svoje prve vrsta, podnebja   solidno narejene pj klavtrle in kun—tj« tudi
za gotov denar, na dalna odplačila aH napoaodo.
Poprava Is uflaJevania se tevrferjejo točno In ratenjo najceneje.    1706 i
|e) več še rabljenega
kakor sjsjhsjFl, aatovala. vrteli strtL priMtt (Sohraubstook) in drag pri lOf. E»«»tler|«, kovaču L|«M|asL
2137-2
S.
0 N
e
S    V velikih škaf lj ah. Naprodaj povsod, p
Najbolje za zobe
Od -^p-Cj. 1966 ^>r>
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
kd ffm priporočajo ajPHajl »<Lr»vnlkl, »koro v vscfc «vropekih drsavoh ■ odltonti« a«pohota opomnijo pro
vsake vrste izpuščajem
•lasti proti kroničnim lliajem in puu. lapcačajem, do!}, proti rdečici no nora, oaeblinam, potenja nog, Inskinan na plavi in ▼ brodi. Borpm^eeo ict&rtrmov* mtilv i sds. i •tbi 40 odstotkov letnega botrom* in e* rssliknje bi
■ krono od mh dragih kontronovita mil, ki m caiia *
kt guvlnl.
Pri pottnih teimnl* robilo j oko uipeenc
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot etaaje
—tio ao odpravljanja vaa
nesnage e polti,
proti   »potenjem   no   polti In  glor? pri otroein, koko tudi kot aenodkrtijlvo koavnetieno milo oo m*nonf im hopmtfm na i mmmdnmjo ramo al ost
Bergerjevo gt icerlnove-kotranove silo.
»on koše.
v katerem )• SA odst   glicerina in ki Je p*rfomo«»r.o Kot odlično eredetvo bo glovo ee rabi dalje a lavraini* cepohoin
Bergerjevo boraksovo silo
lo aieer proti  urrirni, ogorvtnju,  peajs»mi en« oolj«m tat dracim at«p>jrtllk.o>no koae.
Ooaa komavdn v take vTato % navodilosn o uporabi 70 v.
Sobtrrajte po lekarnah tn aodevnih tx> fovtnah iakljnono JDttrgerJtva kotranora aalla lo povite no polog eaojooo vonitrono
cnamko in no polegetojoel Anam podpis 0. SeB mt Oo. on vvoki etiketi. Odlikovan •
realno diplomo na Dnnnja 188* C ■ P*
trn o aloto evetinio mm iTMoral ravno avl Partavi OOOO Veo dragoj medlo, in tiloion milo ■narav« II aoaveta v navodila, ki ee pridane vsakemu Voprodnj v veeh lokarnah ta andevain tefovinin.
Hm debelo: O. Hell A Oomp., Dunaj. IM  Blberstresee S
\ aLJublJaknl  se  dobiva v lek«xn*h: BSilmu vLeaaitean, H. HamreJeteeKlE-grer, «J. Haavr,        PteMll, U. p I Tra«laa«?sv/ tn v/ v^eh drogib lekarn*h ca Kru rakom. 1246—8
arsr< mL
ar
M
Prava srebrna remont, ure s srebrno verižico In obeskom, c kr. puncirana v
usnjetem toku; vse skupaf K lO.— Sletna garancija. Razpoillj. po povzetju.
Prve In največja zalega ur
Maks B6hnel
IV. Mgipilgeasgii« 17/70
Mkljasta Roskopf K e, srebrna K 7, Omeg« K 18, slete ure K 18, slete ve-rfiloe K IO, stat eratma K 6, ura na nihalo 7 K, bueHInlk K 2.
ZaJrtavalte moj veHkl cenovBtk a 5000 ali-
kfjemV lrj mm VBmlUlmmV aHmmmmv f^Snttmi im
"■^P ~• VV™  w^^^m^^^^m   a        ■ ^^^^^^9
franko. )682—7
Um\\\m in vod no M te.
Kopališče Kamnik na Kranjskem.
Semlfe ee setee 15. maja.
Prekratea gorski saveten kraj, milo 8obal-pinako podnebje.
Za notranje, sivine bolesni, probolele, vsakemu primerjano otrdilno postopanje. Vodna idrsvljeDja po siitcmu Priessnttz, Winternitzf Kneipp. SolsSn^ gljikovokiale in elektrici e kopeli. Zd^avjeaje s radijem, pito a in kopalna zdravljenja. Zdravljenje s vročim suhim irakov. Masaža in elektroterapija. Kopalni basin, senčnat zdraviliški park, izvrstna cenena restavracija. Dobra stanovanja v zdraviliškem doma in ved vilah. Zmerne cene Prospekte pošilja zastonj dr. Rudolf VVaokejnreiter. zdrav Imlekl voditelj In zakupnik kopališče.    1614 8
Nedosežno
1 rKko IznaldUa T
igo si
Porabno ea leta. K 4-60.
Cez % miliona kosov prodanih v kratkem časn
Ugljensko gnmaato blago za tenske.
(Varstvo iensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*00.
Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke) mu posljp diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin.  več,  edms prodaja
J.R.A0ER, tvornice za bo- JL I — mašto blago. — I
D ona I IZ 2, NBBSdorlerstr. 3-0.
Zastonj! Vzorci in ceniki!!
Tacat 5 ): 1C0 cm vtl. damastne brisalke
sec vzorec, čiato platno.....K 8' —
Tuca t 4^:10  cm vel cvilbaste brisalke,
čisto platno..... ... w 4 40
Tacat t4:12^ cm vel. dvojnodamastne
briBače, sec. vzorec, čisto platno .   . 9 14'—
Kos tkanine, 82 cm čir., 23 m dol^, pripraven za životno in posteljno perilo m 11'tO
Jedilna garnitura za 6 oseb, čiita platno,
140 cm vel, servite 60:00 cm    .   , m 6*50
Tacat bri&aln'h cunj, č. platno, .u:7'.cm „   b'b >
78 cm  široko  laneno   platno, pristna
platnica, Im.........„ — 80
6 rjuh. platno, 1V : 200 cm    .   .   .   . „ 13*Z0
fi    ,       ,      r0:2rfc cm    ..... 16'—
41 metrov brezhibnih ostankov kanafasa,
oksforda, cetirja potisk, cef. . m 16* —
Razpoš<|jauje po povzetju. — Necgajajoče seveda vzamem nazaj. 1433—9
BEBTHOLD HOCHBEBO, tkalnice,
■ostalac Červen^, Krko noš i (Češko)
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
Jealco)
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 31
Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inosaoatu, Trl-dentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu ln Pulfu.
Brzojavi: Val|čnl mlin, Kraa|.
Cotnflc Hedlclnol
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Gamis & Stock
Barkovlje.
Ečina saru žgaloica ^
konjaka po) državno kontrolo.  38i9 33
2 zavitka naročena — franko.
Iskona kasam arillka sa knacavalc« ia krosafarl« s ofclaollaim kUgosa.
aaaaoaiHa tati artTatalss._
140—45 nttttt a mm 15 tron |
■lafe sa bluza (angl cetir) 80 cm sir., najnovejši nežni vzorci. OSftr za obleke, bluze in srajce, za posteljne preobleke, žive barve, za moške srajce, posebno stanovitna kakovost, ■risat za spodnja krila v temnih in rdečih barvah.
Mee>Otlaai za kuhinjske predpasnike in domača oblačila. Ostanki so dolgi po 6—15 metrov. Zajamčeno brez hibe, zajamčeno pralno in najboljše ka-_kovoati._
IZnesek se takoj vrne, ako blago ne ugaja I in zavitek nefrankirano vzame nazaj. |
Vzeti je treba najtmanj 1 postni zavoj s 40—45 m po povzetju Pri naročilu se lahko tudi na-
vede željena odbira. Tkalnica B-■aSmee, Caike Dalje nudimo veleprima za najnnejic perilo ia oprssae navest pripravne beljeno rumburiko platno in beljen gradi za spodnja perilo. 40 srn, po le lji odbrano stane 10*50 K. »18-3
ammmmmvi
RRD
I
s ■
m h 9
I
S_I
ll&S
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna
= pisarna =
246-21
Ameriko
v Cjnntjani, J(olodvorekc alica štev. 41.
.4
I
1
I
IVaaf
Postalo Zabok lo poitajallJče ZagorJanske železnice Kopalltte Slabiča.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje k« opali«!*«* u p trst v/at kopali««* Sttablea   11 b Hrvaškem.   Pošta Zabok.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. 1510—14
Telefon stav. 269.
Čekov promet al 47.864.
promet, pisarna Blazija Kamenšek
LJubljana
Sotfnllstae ulice št. 4
posreduje
UuMIuna.
nsknp in prodajo zemljišč, hiš itd. ter priskrbuje posolila na zem-
.*.   .*. Jjišča in na osebui kredit ceno in pod kulantnimi pogoji.   .*. .*.
Juta naprodaj
981 15
veleposestva ca Kranjskem. Štajerskem in na Koroškem — hlio In stavbi&ča v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovca. — Posestva v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti.
»Kupuje
kmetska posestva in gozdove.
JSče kompanjone
za d"bro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja.
Prvo mesto
med vsemi krmili, ki se rabijo za preživljanje a t psov, zavzemlje nedvomno"   * •
F ottfngenev posli Kolač Iz mesnih vlaken
Velika vrednost tega krmila obstoji: ""^
1. v porabi samo najboljših in izbranih surovin,
2. v tem, da se pri na ravijanju pasjega kolača rabijo samo taka živila, ki so pasjemu organizmu potrebna in koristna,
3. zaradi lahke prebavnosti in vel slastnosti.
Fattinaerieg pasli kolač li mesnih »laken
se že več nego 15 lat izdeluje v nedosežno izbDrni kakovosti. Mnogo cesarskih, nad vojvodskih in knježjih dvornih lovskih uradov, c kr. menežarija v Schonbrunnu, živino-zdravni zavodi na Dunaju, v Buda-Pešti in Pragi, najznamenitejša vzrejevališča psov, kinologi itd. so to več let stalni odjemalci. 50 kg K 23*— iz tvornice 5 kg K 3*20 franko. Cenovniki in brošure o drugih specialnih krmilih za pse, perutnino, domače zajce, fazane, jerebice,   srne   in   divjačino pošilja
lastnik in sousUnov. Kattingerjcv. pat. pasjega fll|||   Mana |HA*ff| kolaca iz mes vlaken in t vorn. za pičo perutnine.) U Ulit  11UVU 11115*111
Ponaredbe zavračajte vedno energično kot manjvredne. 1916—4 Zaloga v Ljubljani pri F. GROŠLJU, trgovcu, Poljanska caata it 7.
H. Polsterer
i
Na najvišji ukaz Njegov. Mg c. in kr.apost. Veličanstva
XXXIX. držauno loterijo
za doline dobrodelne namene tostranske drl polovice.
Ta denarna loterija, TZ^ToZ:^
18.399 dobitkov v gotovini u skupnem znesku 513.600 K.
Glavni dobitek znana
mm. SS
200.000 K
v gotovini.
Srečkanjelbo nepreklicno 17. junija 1909.
^iW^ISna srečka stane * krracj
Srečke se dobivajo pri oddelku za drž. loterije na Dunaju III., Vordere Zoilamtastrasoe 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, pottnih, brzojavnih In železniških uradih, v men|alnioah Itd. Igralni načrti za odjemalce arečk zastonj.*— Srečko oe do-1776—8 stavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko rarnateljstro.
im^mmm lo*oe~ftf«>-
■
I
■
AV6UST REPICI
D
I
■
J
LJubljana, Kolosijeke ulloo 16.
izdaluje,   popravlja in prodaja vsakovrstna
sode
s»a ssaJsslaJIBi
28
Blaž Jesenko
IJublJana, Stari trg 11,
priporoča
t
cilindre, čepice Itd.
■saj sasa vej ar far one 1
po aalnltll coni.
amf**«»«ef*»<
solnJSolle in Ho
domačega izdelka priporoia
JOSIP VIDMAR
a^lamtalfaaamaa Prosi ikottlo IS,        Stari trg 4,
nlloa 4.
.vv' ^^BBBBBs^aTvaaw r'" •
^<ga1 laV^BBBW
Jnr/avv čmr/t/€> <3«V vt> po cmi in
Z*GcUo<!> verske uJu»2G. a<*a*>j
f. li JCaiser
paiHar v liiMinl Šelenbnrgove Bike it. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
polt, samokresov,
lovskih potrobičin, vsoh
dOl kOlOS (biciklov) kakor tudi
urtibri tfitj
po najnižjih osnsh.
Popravila puik, samokresov, bloiklov točno in aolidno.
2189-8
§t. 292 pr.
Magister pharmaciae.
V svrho vsistvs lekarao v dsislal bolnici v L]nbl|ani se ima
namestiti laajfgtST pbsrsiSOlSS a letno plačo 3000 K poleg prostega stanovanja, proata kurjave in proste svečave Namestitev bo za enkrat začasna, pri zadovoljivem službovanju pa bo deželni odbor po preteku enega leta predlagal deželnemu zboru, da se to mesto ustanovi kot definitivno.
Proailoi sa razpisano mesto morajo dokazati, da so avstrijski državljani, da bo sa samostojno vodstvo kake lekarne opravičeni ter da so vešči slovenskega in nemikega jecika.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti pri podpisanem uradu
do 22. junija 1909.
Deželni sdbsr kranjski v Cjubljani
dne 29 maja 1909.
Slovenska tvrdka
I Združenih čevljarjev v Ljubljani gj
K
a?
i
Wolfove ulice štev. 14
t*gd| priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno honlekcljO vseb vrst
Obuval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti.
NKer ima društvo že več let lastno zalogo surovin, priporoča tudi itdelovsnje rszoib naročil točno po meri in okusu,
fe-azl kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija.       1525 8
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
K
S/1
»S
•/t
IM mmm
5
)lo  važno  aesa e;i Knpujte le pri domačih slovenskih tvrdkah!
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo, in sicer vse vrata papirnatih izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, po se on o pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter 5robn.no.
največja zaloga mainlti In trgovskih knllj.
Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za
leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jih naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na ogled.
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največjimi tvomicami mogoče vsakemu postrečt % nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
i drobno ln debelo! Največji eksport in izdelovanje vseh vrst razglednic.
B
il
i *
a m
< m
_ B B*
=r S"
< o
B
7
Tovarna pohištva J. J.NAGLASI
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
350 23
Jaz Ana
u svojimi 1S5 cm dolgimi orlasklmt lore-leiaklsjsj lmzaai, ki sem jih dobila po 14 me-sjsjtal rabi pomade, ki sem jo linasla sama. To je edino sredstvo proti ispsdaoju las, sa njih rast in negovani«, sa oiaeite v laataća, pri zaaiaib krepko pospssnls rast brada in Se po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blSSk in polnost in j h varuje pred proifoinHaa oslvaniesa do najvišje starosti.
Vrakdo si lahko do * i šoke starosti po rabi od gospe Ane CsiUag lznaldana pomade obrani svoje laae goste in dolge. Nobeno drago sredstvo nima toliko redilath anovi za laao kakor posaada Caillag, ki si j« po vsej pravici pridobila avstOvnl alovea, ker dame ta gospodje ie po rabi pivoga lončka pomade dosežejo najSallal nspah, cer tzpa-danfe las pojenja ie po nekal dneh po f abiasia in sačno poganjaU nsvl lasje. Ta uspeh dokasnje mnogo tisoč is vsega sveta dospelih aslinalalh plaosa, ker ie resnica ves&a sjsjnab. 804 16
£oaček stane 2 X, 4 X, 6 inIO X.
Po polti se pošilja vsak dan po vsem sveto s postnim povietjem ali denar naprej is tvornice
Ano CslUM, Dunaj I.,
Graben štev. 14,
— »Slovenski Branik.« Vestnik naših pokrajin ima v svoji 6. številki sledečo vsebino: Iv. Preko ršek: »Našim podružnicam.« I. G. Š.: »Pripravljajmo se na prihodnje ljudsko štetje 1. 1910.« L. Brunčko: »Vse za šolo.« Občni zbor »Naše straže.« »Družba sv. Cirila in Metoda.« »Z narodnega bojišča.« »Kaj delajo naši nasprotniki f« in »Razno.«
— »Ljubljanski Zvon.« Vsebina junijskega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Balada. 2. Milan Pugelj: Na samem. II. Vojeslav Mole: Ti tvoji zlati lasi — 4. Ivan Cankar: Pravica za pravico. (Dalje prih.) 5. C. Golar: pesem o lilijami. (>. Tad. Stan. Ura-|,o\vski: Krakovsko gledišče. Poslovenil Vojeslav Mole. (Dalje prih.) 7. Vladimir Levstik: Blagorodje doktor Ambrož Čamler. (Dalje prih.) 8. J os. Pivnik: Pri božjem grobu. 9. Vojeslav Mole: Jesenska pesem. 10. Vladimir Levstik: Slovo. 11. Vojeslav Mole: V mladi sreči. 12. Dr. Josip Tominšek: O napakah in pravilih slovenskega pisanja. 13. G. Koritnik: Vigilije. *4. Pet ruška: Na izprehodu. 15. Podlim bn rs k i: Povest Ivana Potaja. (Dalje prihodnjič.) IG. Kristina: Majska noč. 17. Književno novo-su. Dr. Jos. Tominšek: Vladimir Levstik: Obsojenci. (Konec.) — Dr. Jos. Tominšek: Rado Murilik: Jari junaki. — Spisi Mišjakovega .Tulčka.
— Ernest Howard Crosbi - Ljiulevit Furlani: Tolstoj in njegovo poslanstvo. — Dr. Jos. Tominšek: Spomen-spis Silviju Strah i mi m Kranjčeviču.
— Dr. Jos. Tominšek: Ante (Miro-ljnb) E veto vic: Sretni i nujni časi.
— Dr. Jos. Tominšek: Gorski Vijenac vladike crnogorskoga Petroviča Njegoša. 18. Glasba. Novi akordi. 19. Med revijami. »Den«. — »Dilo«. — Dr. Fr. Ilešič: Nova slavistična smotra. 20. Splošni pregled. »Zemljevid slovenskih pokrajin«. — »Slovenska Matica«. — Pevsko društvo »Slavec«
— Dr. Janko Bratina: Dva nemška prevoda iz Prešerna. — Dr. Fr. Ilešič: Svetozar Hurban Vajanskv. — Frid. Juvančič: Napoleon — apologet. — Listnica uredništva.
Nov
:   (planino) so po coni proda.
Poizve se pri vratarju v hotelu pri „Maliču '. 1892-8
za vodovodno in stavbno stavbarstvo, spreten risar, zmožen popolnoma slo* venščine in hrvaščine v govoru in pisavi, (znanje stenografije in lašcine daje prednost), katoliške vere, se Sprejme takoj pri inženirju hidro-tektu Konradu Lachniku v Ljub Usni, Beethovenova ulica štev. 4.
V ponudbi je navesti zahtevo plače in priložiti je fotografijo. 215o 2
1
Stampilije j
vseh vrst za urade, 9 društva, trgovce itd. o
Anton Černe 1
graver in iidelovatelj kavčukovih štampiUJ
Ljubljana, Sv. Petrac.6.
Ceniki Iranko. %
Gramofoni!
Najboljše vrste gramofoni, kateri se sami sprožijo ter zopet sami ustavijo in brez da bi se 10 vinarjev notri ne vrglo sploh ne igrajo s samimi slovenskimi ploščami, se dobijo pri g.
Ivanu Bajžlju na jKarije Terezije cesti štev. 11
(Kolizej) v Ljubljani, 202» 3
Zelo   priporočljivi   za gostilničarje.
Razpis.
Slniba
2129—2
občinskega redarja
na Jesenicah
se razpisuje z mesečno plačo 96 K in prosto obleko. Nastop službe takoj.
Županstvo Jesenice
dne 31. maja 1909. Ob«, gerent: Čebulj.
Anton Lentgen,
36«   nwnw MmAaaaaatisii 22
Pod trančo 1. QnbljlU.       iranoo 1.
latlk
Isdelovateli kitnih pasov.
Vsa kirur-gična dela.
Zunanja naročila točno.
t^ae Mlake.
Triumph-štedilna ognjišča
aesaesanS^
'a gospodin) stva, ekono-rije i. t. dr. « ftjakjrsni ia * .-ijavi. Ze 3U Jt so najbolje priznana. Pri-snana tudi kot najboUatmnaj-rpezuejai isdelek. Aajv^ćja prihranitev i.riva.  SpeolJalNeta: Sledilna ognjišča «a hotele, gostilne, reatavraolje, kavarno i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glava! kataios moko proti dopoalani aiamki. 2241 56
Tmriia zi itNIlii o|«|l.fci , Jilnail"
S. Goldiohmidt J* sin
•VJ'ela   IO.   eet»T».1»   ,JL,-a-»tr?*f>i£ -
Za šport ia promet.
Zaloga koles
puch, (Styria), globus, Regent in drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Dzposojevanje koles
prejem koles ža emajliranje, poniklanje ter popravila
is   solidno in ceno. 1590
Karel Čamernik
Cjnbljana, Dunajska cesta št. 9.
Vodu, jriik In luč
Pomen teh treh elementov je gotovo dandanes   že znan vsakomur, prav posebno pa še na torišču zdravilstva, kjer  odlično kori-v  obliki masaže, kopeli itd. v slučajih, kjer zdravila koristijo le še malo. Poslednja leta se je pa tem pomembnim zdravilnim faktorjem pridružil še mnogo važnejši element, elektriciteta, katere pomembnost na različnih toriščih
industrije skoro obožujejo. Fenomenalne m'-inke električnega toka si je tudi zdravilska umetnost obrnila v prid in v skoro vseh slučajih, kjer celo voda zrak in Inč ne morejo več mnogo opraviti, se uporablja to sredstvo s presenetljivim uspehom.
Vsak bolnik naj bi vedel o eksistenci tega pomembnega zdravilnega faktorja, mi pa smo si radi tega stavili nalogo, da ta zdravilni način v obliki knjižice razširimo med vse sloje občinstva. Vsak bolnik, posebno taki, ki jih muči nervoznost, nevrastenija, bolečine v hrbtu in v glavi, želodčne in črevesne neprilike, slabost srca, ohromelosti is oslabelosti vseh vrst, menstruacijske težkoče, holezni maternice itd., naj torej nemudoma pišejo po to zanimivo in s premnogimi zdravniškimi nasveti opremljeno knjigo, v kar zadostuje, da spodnji kupon z imenom in natančnim našlo-Aom pošlje i o na nas, nakar takoj do-pošljemo našo 63 strani obsežno, ilu-st rovano 2i76
brezplačno knjigo
razpravo o mod trni elektroterapiji
pod zaprto kuverto gratis in franko.
Dunaj, L, Schwangasse l,Mezzanln,
Abt 1 a/S.
C #
al « 9
5./V1. 1909. Enpon is brezplačne knligo.
Na
Elektro-terspevttiko ordinacijo na Dunaju, lf Schwsngssse t, Meazanln Abt la/fi
Prosim poiljite mi knjigo:
_ o asossfi olok-tro-teraplilM
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
knjigovodjo
ali k allfO lOsffc la|s s večletno prakso proti dobri plači pri vaojl tvrdkl V &IaM|aal. Zahteva se samostojno vodstvo knjig in popolna korespondenca.
Ponudbe naj ae poiiljajo „psital prodal it 4lMf LJubljana. 8*59-3
IE beljit poKsal rodbini, h kakema- govp.
Ljudevit Borovnik
puskar   * Borovljnh (Ferlnclt) as Moradl&enn.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pnssk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim Jamstvom. Tudi pre-delnje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnicf in od mene preizkušene. — Huatro-662 vanl oenlkl zastonj. 23
0 leta
so moja
kolesa Herbst
zavoje vala svet.
Oblastveno varovano.    1443 9
Dunaj VI., Mariahilfstrasse 1 c. (Časa piecola)
Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501.
V Ameriko In Kanado
pripravna, cenena in zanesljiva voinja
Cunard Line.
Odkod iz domačega pristanišča Trata:
Carpathia, 8. junija 1909. Slavonia, 22. junija 19 9. Ultonia, 6. julija 1909.
Iz Liverpoola: 1515-8 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 19. junija, 7. juPja, 7. in 28. avgusta,
18. septembra in 16. oktobra 1909. Mauretania dne 3. in 24. julija,   4 avgusta 4. in 25. sept. in 23. oktobra 1909. Pojasnila in vozne karte pri
v LJubljani, Slomikova ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi
PIANO -ORCHESTRIONI
a godbo na lol
zvonllom, aaandollno
4 s ■ ^T"Tfv- '-'i
mm
s
9
s težo da se zamorejo postaviti povsodi. Krasna godba in str oko vn jaška izvršba Jamčita za gotov dobiček. Električno-pnevmatični orchesrrioni. Električni klavirji z mandolino, ksilofonom In godbo, na lok Govorila z zvozim odmevom za
gostilničarje in zasebnike. Tovarna internacionalnih Piano-orkeatrov
F. af aCMIMll * NhM SmnaJ ZVH, 8. K. Ortlleegaaae M. S.
Josipu ftrolli v tjiMjani,
SodnUVk« ulio«, soo-i
gospodinja
isobrssens gospodična, isvsibsaa v kmetijstvu, gostilni la trgovini.
Naslov pod šifro t^teBttdlzia" na uprav-aiitvo .Slovenskega Naroda«. 2106 2
Službe
lite polten 24 let star f sat pri kaki lasni trgevlal ali kakšni drugi obrti. Vajen je računstva, pisanja in branja ter ae razume tudi na kubično mero. Vloži tudi lahko kavoijo.
Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2131-2
Veliko salogo
gramofonov n plofi
tudi s slovenskimi plošče
od kl*§S
naprej
pri-poroča
komad
FR. P. ZAJEC, urar
umnima, stori tn 26.
347
44
Tacitol
nnlboUSn zobna tinktura sneta
zobnega zdravnika
fi. Schvdgerja.
Dobrota za človeštvo. Nič več zobnih bolečin. Vse drugo pove popij, pri-dejan vsaki steklenici.
Steklenica stane K 1 60.
Dobiva se v lekarnah:
Bohinc. Plccoli, Msyr, Trnkbczv,
v drogeriji Kaac in po vseh večjih trgovinah. 175 i—6
pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
▼ posodicah po 1 2, 1 kg kakor tudi ▼ večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir u vzorce.
laki
pristni angleški za vozove, n pohištva in za pole.
Steklarski klej
(kit) priznano la strokovno preizkušeno nalboljIL
Karbolinej JKtavec (gips)
u pooobarje in za stavk.
Čopiči 219—42
knucep izdelka n zidarje b n vsaki obrt
priporoča
jfHolf jfanptmann
v fjnbljuL
p*va kroMlika tovarn •ttuflh barv, ki
prve vrste
^mr an sab^B^na^nan ajaV^a    ^a^a^nta^nn^n I
oUiicVsju ceniti
v najboljšem stanju, enonadatropna,
s vrtom, aa preda. 211^ a.
Naslov pove npravn. WS1. Kar.14
Trontioa loBott|sidh lite spretne, solidna
AGENTE.
Ponudbe pod „U. U. &u na naslov Hoarik lahalah, Daas| L, WoU-
SSitO II._ 1917 4
Kapitalista ali večjo trgovsko hišo
ilio delaven, mlad trfOVSC v svrho ustanovitve trgovino v mestu ns
Spodnjem Štajerskem. Hiša ns ugodnem prostoru je na razpolago. 2099 8
Naslov v uprav. „Slov. Naroda*. Odda so takoj alt a L svgnstsss
lepo, prostorno
2ilo 2
stanovanje
s 2 sobama in vsemi postranskimi prostori na OlinosJi it. S. Natančnejša pojasnila ravnotam v pritličju.
Stara, dobra vpel|aaa
z mešanim blagom
v prometnem kraju na Notrsnlskoam,
80 takO| Odda pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravniStvo „Sloven-skega Naroda11. 2075—2
Na Voloskem pri Opatiji so da ▼ aaloai j      "T —
enonadstropna hiša
stoječa tik morja v pristanišču. Prizemlje je pripravno za kavarno, restavracijo, za skladišče vina, piva, pohištva in za vsako drugo trgovino. V L nadstropju je lepo stanovanje.
Več pove Samuel WaaUsković aa Volosksaz, Istra. 2135-3
Blagajnicarka
z daljšo prakso SO sprsjnio pod
ugodnimi pogoji. — Ravno tam ae sprejme tudi
učenec
Kje, pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". 21302
KaprodaJ js
zemljišče
tričetrt ure od Maribora, v obsegu nad 20V2 oralov, gotica a amerikanskim nasadom, h OS ta, nekaj n|iv in travnikov ter lep aadsnotaik, hisn s vsem potrebnim in ilvinš. Prbda se tudi kos v obsegu 19 oralov ali 10 oralov. Ponudbe na dr. Se me C S, odvetnika ¥ Maribora. 2084-4
Službo
i
kot oskrbnik, talnik kranilnlce ali ek-člne ali kako drugo primerno, iste salaM uradnik, oženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, češčine v govoru, ima kmetijsko šoto, veliko prazan v drugih deželah, zmožen dvostavnega knji-
fovodstva in v vsakem ozira dobro izobra-en. Žena je izvrstna kuharica in gospodinja.
Priporoča se tudi za aa nakniilzt Bradato živine in za ogledovanje possšTev, nrelevanie knllg ns ziosestvtk ia vsa v to stroko spadajoča dela. — Sprejme se hvaležno vsak postranski rirarnyeji
upravn
Cenjene ponudbe pod „Inatila" na
ivnštvo .Slov. Naroda11.    ' «51—1
Razglas.
Isib (občina Kastav) se sreda
obstoječe iz novogralene enonadstropne kise, s Sletio, voaapikoaz, vttslsi^ss1s> n in, kegltiSesm, veltkUi vraezaisidve-
Posestvo leži ravno pod
ieleanttko i Matulie-
postajo Matutje, ob državni cesti Mlhotićl, ter je pripravno za vaako trgovsko
s^jsos^plsa^ |ako povo^ ngovec v-1
C7^^
54
Izvrstnega vipavskega vina
lastnega pridelka, ia reblanega groidja po novem sistemu, laneeljivo čisto napravljeuega, imam oddati — Gospodje, ki hodite strni kupovat vino v Vipavo, oglasite se radi pokuinje v moji hiii •# Vipavi It 44, tik graščine, drugi na* aahtevajte pismeno vioroe. — Manj kot 1 sod (15 hektolitrov) ae ae oddaja. — Cene po dogovoru. 2141—2
Franc Dolenc, posestnik, LJubljana, star! tn iteo. 1.
Ltngen 4 WoIf, Dona) X, Laienburgerstrasse 63.
fisetsiuoslSTsl ssrsdi preproste in solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka
m\ S. Fnkin kot zastopnica aa Kranjsko &|nkliana, Polianaka cesta it 07. telet 73.
Originalni motorji ,Otto'
v ivezi b7l8 34
z napravo za sesalni plin
ss kartanje s rjavim premogom, fužinskim sli plinovitu koksom, kauma-aitom ali ogljem.
Oospodsrsko najbolj primerna obratna moč novega časa I
Orifliatol Bvtorjl N0ttlu sa ovetilni plin, bencin, bencol, petrolin, karbonol.
Št 16595.
2161 2
V smis'u § 53. občinskega reda sa deželno stolno mesto Ljubljano, daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so računski sklepi za leto 1908 in sicer:
mestnega   loterij- posojila, mestnega vodovoda, mestne klavnice in mestne elektrarne
mestnega zaklada. -ubožnega zaklada, zaklada meščan, imovine, ustanovnega zaklada.
dogotovljeni ter bodo
14 dni, to je od 4, do 17. junija t L,
v prostorih mestnega knjigovodstva razgrneni občanom na vpogled, zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet.
Mestni magistrat v Ljubljani, a™ 2. junij. 1909
da
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
2169—1 Ustanovljena 1. 1888. x-
Založnik      mrnjk^mm avslriiskih zveze       «^3SgP i,r*avl,i,, ces. kralj. ^—uradnikov.
Alojzij
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon 5t. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejš h prešanih in poljubno barvan i h do najpreprostejših a*»a*«s£ev* nUa u*m^mf»t različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd, kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Varat, znamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo sa
8623-42
Pain-Expeller s sidrom
.______Izborno, bolečine tolsžeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.;
po 80 H, K 1*40 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah Prt uaknpu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj so jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z naSo varstveno znamko l(s(dro" poten: je vsakdo prepričan da je dobh orig. izdelek
Dr. Rlohtorjeva lekarna pri zlatem lovu v Pragi. Bli&čica c. 6 nova.
Hupe  IJ&oja vsak
C. kr. avstrijske  ty   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
>l|ss<
d a.
Lfsa 1909,
Odhod lz Ljubljane dni. tel.)
7'03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drf. iel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čer Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
WAO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drf. zel., Trst, c. kr. drž. Žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
2*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drf. iel, Trst, c. kr. drž. iel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
6*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draž dane, Berlin.
7*40 zvedor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, C ar. drž. iel., Beljak, juž. Žel., (čez Podrožico) Prago, Draidane, Berlin.
0*42 zjutraj* Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Gorica, dri. žel., Trst, c. kr. drž. iel, (od 30. maja le ob nedeljah in praz-sjjjdi na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
it LJnbllane (državne ielsznics) i
jcjutraj: Osebni vlak v Kamnik, popoldne: Osebni vlak v Kamnik, r: Osebni vlak v Kamnik.
I0«50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (Južne železnice):
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. Žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-52 zjutraj: Osebni vlak lz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dr Ž. žel., Jesenic, Tržiča.
2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. i
4alf3 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. drž. Žel., Jesenic, Tržiča.
6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.'
11-08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri.
žel, Gorice, drž. Žel., Jesenic.
Prihod v Ljubljano (državna železnice)!
6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
10*09 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika
6•!O zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
0*00 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra mikih;.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem časa.
a kr. državno-želeudško ravnateljstvo v Trsta.
ia postelja la puh
priporoča pa na|nli|lfc ••■ah
83
Pred stlcofSJo *t. 20.
Zmnanja naroiUa aa točno izvriajejo.
^aTSBBSBBSBSSBSBBBBBBBBBBB
2105 3
Kirurgični ordinarij deželne bolnice —— dr. Franc Derganc ——
vljudno naznanja, da se je povrnil s 6 mesečnega kirurgično-znanstvenega potovanja (Dunaj, Berolin, Pariz) in da začne ordinirati
dne 7. junija 1909. Ordinacija: 5 K. Na dom: 10 K.
Ob petkih: samo ubogi z ubožnim spričevalom brezplačno. Ordinira popoldan: 2.-3. Komenskega ulice 8.
V Ljubljani, dne 29. maja 1909.
V.
J
»Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Ceni solidni. Totaa postrvih«.
Avg. Aghola
v LJubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
pe najnižjih cenah.
Naznanilo.
V nedeljo, dne 13. junija 1909 ob 9. uri dopoldne se vrši v pisarni Nušakove vojaščnice v Ljubljani dražbenim potom IJosT oddaja konjskega gnoja iz te vojaščnice na eno leto.
Interesenti naj se ob navedenem času zglasijo v imenovani pisarni. Odjemalec vloži za ca« pogodbe kavcijo 100 (ensto) kron v vrednostnih papirjih (hranilnifina knjige ,. 2190
Stavbni, galanterijski klepar ffffj in vodovodni instalater
FRAN LONČAR
v Spodnji Šiški tt. 86.
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela doma kakor na deželi.
Delo solidno!
2173
Cene primerne!
I R
Edina zaloga
= Ullllllllllllllllllllllllllilllliiii llimilinm..--
llzlvrnlh
I ameriških I — čevljev.
ktr.-aoerish
zalona ie*
v Cjubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pozlte natančno na firmo.
OrtMOVB—0 If mo. .
Edini zavod xa
-v LJubljani-
za kemično čiščenje obleke ter lastorjsv, barvarlja in likanje sukna
JOS. REICB
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Postrožba točna. SiIMmcim.
D^rUmetalni ogenj.
Prireditve nmetalnega ognja, razsvetljav itd.   prevzemata najbolje in najceneje
1T14 Se KTTB
J url \VelnberarerJit itnel. 1924—4
c. kr. konc. pirotehn. tvornica, kontrahenta mesta dunajskega,
DUNAJ IV/I Gusshausstrasse 9, telefon 9637.
Cenovniki o pirotehnih predmetih in bakljah vseh vrst, speciali teta:  cinkova plamenica „lustria", obi. var., se na željo pošiljajo gratis in franko.      ' Na željo po poŠti in brzo vozno. =
Zastopniki ae Iščejo   Preprodajalci popust
Eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
Oažno! mm Oažno!
pijolnjip trgovce ia iiTinonjce.
Najboljša h najcinijša postrežba
za d ogve, kemikalije, lelišOs, ovetjs, korenine Itd. tudi po Knelppu, uatne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In pcslpslne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograiflrnr sparate in potreb šel ne, klrurglčna ob važila vsake vrste, sredstva za desln-fekcljo, vosek In paste aa tla Itd. — Velika taloga nsjfinejisgs ruma in laOBjaUn. — Zaloga evežlh ml-neralnlli vod in solij sa kopel.
Oblasti, konca, oddaja stropov.
posebno priporočljivo:  grenka sol, dvojna sol, sollter, eoojan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila ae izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
•flnton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št 1.
Je pa zt.a\|viajl eeosl rasna froie), cvetje, korenine, seme na, skorje itd. itd.
za zgradbo prizidka šoli in popravila starega šol poslopja
v Bukovju
na 18.463 69 K preračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave.
Dela so proracunjena na nastopne zneske in sioer:
zidarska........K 9906 20
tesarska........ 2293 66
mizarska   .   . ..... 2006 96
kovaško-ključavničarska .   .   .   .   „   902 50
kleparska........„ 24013
slikarska in pleskarska .   .   .   .    „   670 90
steklarska........„316 24
pečarska........B 106O—
šolska oprava.......„   776 —
kamnoseška.......B 28410
Pismene, vsa dela sapadajoče ponudbe s napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oene proračuna naj ae predlože
do K), junija 1.1. do 12. ure opoldne
pri podpisanem krajnem šolskem svetu
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom sa 1 K, je doposlati zapečatene s nadpisom: „Ponadba sa prevsetle zaradbe prizidka In popravila starega šolskega poalopla v InkovJ-a".
Ponudbi mora biti dodana iareona izjava, da pripozna ponudnik a£vb?e &°*°J* da se jim po vsej vsebini brezpogojno
ukloni. Kot vadg je dodati 10,% stavbnih stroškov v gotovini aH pa v pupilerno varnih vrednostnih papirjih. Krajni šolski svet si pridrži pravico, ubrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene. Načrti, proračun in stavbni pogoji ao na ogled pri krajnem šolskem svetu v Bukovju.
2140 3
Krajni Šolski svet v Bukovje pri Postojni,
dne 95. moja 1909.
—1
I nealkebelićno pljade, med katerimi so nedoaeine ■ Marlnpojoilonl I
mi I
Vir zdravja so
i, med katerimi so nedosc
šumečimi limonadnlml bomboni
(okus tnal i nove a, citro ne, jagode, češnje in prvenca) napravljene 1329—103J       Hiimetie Jimonade,
Pristni samo s to
varstveno zamko.
Letna poraba
več nego 40 milijonov kosov.
Edini izdelovalec: »Prva češka delo. dražba tvornlc orientalskih
sladkornin In čokolad, Krali. Vlnohradj, prej afarsner". Glavna zaloga na Dunaju: Josip Katz, VI., Theobaldgasse Nr. 4.
Zahtevajte brezplačne poizkulitje!
Polo
najboljše tekoče kovinsko čistilo. I
Edina tvornica:
Fritz Sclnlz ji.
Akt.-Ges. Eger i, B.
7)obWa se povsod!
1915-3
15. t. m. otvorim
hotel „Štemarje"
v EsSOBZi
v Skofji Coki.
(S
I
Na razpolago je 14 moderno opremljenih sob, in se bode skrbelo za pristno, lino pijačo, kakor tudi kuhinlo s toplimi in mrzlimi ledili ob
vsakem času. Vsak teden dvakrat aveie ribe. Voz k vsakemu vlaku Cene zmerne. Krasen senčnat vrt in kopeL Zelo pripravno za letoviščarje.
Za mnogobrojni obisk se priporoča 1923—4
mM
P
bivši gostilničar restavracije „pri Kolodvora*' v Kranja.
HI '
Slovenci, pozor!
pri ncKupown]u uenteul
Fr. Islič
fjubljana, jVlestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
ni
fl am
344—23
l
Zunanja naročila ae Izvršujejo hitro in točno.
Cene Brez konfiurence!
©
e
© ©
FR. ŠEVČIK
v Ljubljani
Židovske ulice št 7
puškar priporoča tvojo veliko zalogo razno vrstnik        la—28
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi Mfijakik, snlakik in teUdb
strogo preizkušenih pnik, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahko trooevko in pniko Book a Krnp-
povimi oevmi za brezdimni smodnik. v .*.
Priporočam tudi
:. veltfto zalogo vseh lovskih potreMiln:.
pa aa|all)t1i caaafes
Pjpravlla la nsretbe ae lit-rla|s|e tetaa la [aaaea
(Oenovniki na sautevaaje zastonj in poštnine prosto.
[iinioinosiooson^^
fL Jfnnst
Ljubljene Žldovslce ulic« 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno ns izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naroČilih naj se blagovoli vzorcev poslati. 23
'M
fr. p. Zajec
optik, nrar In trgovao z zlatnino in srebrnlno.
Mtarl tvfjT
Popravila se izvršujejo točno in oeno.
^
C/l
a*
mmm*
a
pri Batjclu, st0Kic,i
Novi sOorvenald oonikl dvekoles, valnih In kmet strelov, grsanefo In vaahovratnlh ploU itd. franke
Iavrinjejo se tudi vse poprave.
se*a*f
Samo pristne, črevo razkužujoče, antiseptične
prašičje kapljice „Sussanol"
z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube.
Dobivajo se pri edinem izdelovalcu 1R30-4
P. Birnbacber, lekarna „pri obelisk1. Lastnik; Vik or Hausar ? Celovcu.
1 steklenica l K, 10 steklenic 8 K. Gosp.       F. Birnbacherju, lekarna „pH obelisku" v Celovcu.
Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim boleznim Kapljice so izvrstne; Še nisem imel nesreče pri prašičereji, odkar imam te kapljice.
S spoštovanjem Ivan Lesk ose nek, gostilničar.
VVlrtstein, Spodnje
S spoštovanjem dnie Štajersko, dne 2. julija 1906.
Izvolite pisati po vzorce!
V. J. Havlfiek in brat u Podčbradech
izvozna trgovina platnenega in modnega blaga priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776 6 volneno in pralne, damsko in moško, platno, damaste, namizne prte, brisače.
modno blago
Samo pri nos pristno Zefir ji
za srajoe
obleke itd.
Opreme za neveste
po nizkih stalnih cenah.
Mnogo pohvalnih pisem. Naročbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih,  za   18 K po povzetju franko.
JOSIP STUPICA
Jer most ar In sedlar
v Ljubljani. Kolodvorske ulice ftev.8.
Priporočam stojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
= kakor tudi krasno opremljeno ,
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : =====  opravo =
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine  kakor   tudi   že obrabljenena vozove in konj site oprave.
Br. Ha
Atelje za ortopedične sperete In bendaie.
Prešernove ulice it 5.
IM
Radi oddaje prlzidave šolskega poslopja ¥ Domžalah razpiše se tem potom
ojertna obravnava in zmanjševalna dražba
no don 16. Junija 1.1. ob IZ.opoldan u občinski pisarni o Domžalah.
Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam nsj se priloži 10% varščine stroškov onega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi cer se ima ponudilo zapisati s Številkami in besedami, kakor tudi naj te obsegajo izrecno opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da se jim brezpogojno podvrže.
Dela se bodo oddajala posamezno. Vsak podjetnik se mora zavezati, da bo izvršil svoje delo pravočasno in solidno.
Stavbna dela so naslednje proračunjena:
1. Dninarska in zidarska dela   . .
2. Kamnoseška dela......
3. Tesarska dela.......
4. Mizarska dela.......
5. Ključavničarska dela   .   .   . .
6. Kleparska in krovska dela   . .
7. Steklarska dela......
8. Pleskarska dela......
9. Lončarska dela......
10. Šolska oprava.......
Skupna vsota .
K 18.294-43
B 2 484 32
„ 6 098 59
„ 2 638 —
„ 3 242 06
B 2 554-89
B 45186
„ 412 59
„ 1 349 15
„ 3.770 —
K 41.29589
Izdelovatelj  kirurglčnlli medleln-ektli initrnanentov In vseli potrebščin za bolnike.
Anton Krejči
LJubljano, VVolfove ulice št. 5
priporoča svojo bogato salMM
—hMiatBeao, —ta—ifih
kožuhovin,
Prevzema tudi vam v to vrsto spadajoča popi a s IIa proti naj« niaji oeni. Kupuje tudi vsakovrstne keie ililnilne in jih najbolje ptaonje.
^^sss^^O (€X0 eev< otOse^dlfto
Take ponudbe se bodo sprejemale pri krajnem šolskem svetu v Domžalah le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Ponudbe se bodo rešile v osmih oneh Navedene dele stavbnega elaborata in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri podpisani oblasti.
Krojni šolski svet kot stavbni odbor si pridrži pravioo oddati delo le zanesljivim mojstrom in podjetnikom.
Krajni šolski svet v Domžalah
dne 24. maja 1909.
2 64—3
Golil fiqta »# i Amfiritn je i prati „Severoneaoštejfa Liojja"
TI
Hn M
oeearaklml brs WILH
IM „KAIS4M WILHfcLM n."*t ..aNUNrhiN«. WILHKLM d. OROS3*"
Sesava« n - S otni
poduk m veljavne drostva kakor tudi listke am
dobita w Kjf nU|
eelne le) prt
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorsko Ilice 2t 35 o
ufpretl ebfieoanl geetUnl „pri Stores TiMerja4' M Odkod In Iijnbljnno Je Tank torek, četrtek in aebeto. ^m+L ▼en pejnenUn, ki ee Uknjo potormnja, tedne in broaplov
dne. — Peartreftbm poitenn, reelnn in solidna. S
la laredao edao
Odkod na tao €t
3370-40
* Avstralijo tal
L2
887705
KElfCE
1 A
m takojšnje nezmotno izdelovanje vseh Hnlk Manlznik likertev t« IgiilrtMil dWvrjaat v briljantni kakovosti. Polog toga ponujam
jesihove esence 80%
kam. liste, sa izdelovanje pikantnoostrega jesiba. Reoepti in lepaki se pridenejo zastonj. Oenovnike razpošiljam franko. 908 15
Karel Filip Pollak, tvornica za esence
Praga, Marijina ulica št. 18.
1 (Solidni stroaova|asaJ zastopniki ae IMofe.)
Khenma.   |     |     Pror»n.     |     | Iraoln
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernih novosti. Od 1. zeptembrs do 1. |aalla I5°/0 znižanje.
Čudoviti zdravilni uspehi.
Radloktivno termalno kopali**« 39-44° C.
Hrvaško (Hrvaška Švica). Termalno pitno zdravljenje.
Razpošiljanje termalne vode.   —   Frekvenca 5600 oseb. Basinske, marmorne in prsne kopeli. Sudarijl. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mai. Pravilen naslov samo: Krapinske toplice.
Hrvaško.
■
I
Zdraviliški dom 200 komf. sob, prekr park, terase, sestanki, Čitalnica (vsi časopisi) biljardna soba, stalna vojaška zdraviliška godba. Lift, telefon, garaža za avtomobile, _ izposojanje avtomobilov.
Na postajo ROGATEC 2 uri in na postajo ZABOK-KRAPINA-TOPLICE 1 uro. Pri vlakih poštni landauerji. Privatni vozovi In privatni avtomobili proti naročilu pri _ravnateljstvu 1674—5
Gospodje in dame,
ki polagajo važnost na lepe lase in krasno brado, naj ne pozabijo kar takoj rabiti mojo obi. var.
sila, ponudo zo rast In; In brade
Učinkuje že po kratki rabi pri starih in mladih, gospodih in damah enako hitro, pri gospodih, ako je še kaj korenin hitro poženo lepi lasje in brada Prhljaj se izgubi in izpadanje las poneha že po kratki rabi, jako lajša to tudi česanje, ker so lasje polni in radi stoje. Na razpolago je za vsakogar premnogo izpričeval, ki dokazujejo dobroto in neškodljivost moje pomade Ella. Naj torej ne zamudi nihče, napraviti en poiskus, kei je to najboljši in najne-škodljivejši izdelek. Dobiva se pri iznajditeljici gospe
__Kamni MitziuJSKKiiJanft*
Naročila samo po povzetju sil sko se pošlje denar nsorej. 480>ll LonCek stana 2 K in 3 E 50 h, 3 lončki stanejolS K in 8 S 30 ta.
Hčerka iznajditeijlcs.
Opr. it. A I 209.9 8.
2037 3
s;katcrim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. fer. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I naznaniš, da je umrla dne  12. februarja   1909 v Benetkah v bolnici  Marila Wegner, samska
zasebnica in hči Vaclava 'VV'egnerja in Katarine ^Wegner roj. I*kra is Ljubljane ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi t sti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj povedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavŠi svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod dr. Josip Krevelj. notarski kandidat v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdediČino.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek*.!-, dne 18. maja 1909.
Večkrat sukane tenlne posebno pripravne za
odreditev parkov za divjačino, vinogradov, dreveenlo Itd. za varstvo proti zajoem, za pasje obore, v vernost proti toči, za fazanarije, ptlčnlko in kletke, najboljše žičevje za igralisča lavvn-tennlee, do treh  metrov ftlrokoetl v zalogi, za Rabltzeve »tene.Monlrjeve gradbe Itd. Itd. Itd. . Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petlja mi in iz      H j različno debele žice, kl ae ide po spietenju pocinka v • ognju in zatorej ne rjavi,  kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter Čl Schrantz d. d.
tvornice sa oltarsko       nn Dnn^n, M^hlU in Uobnčevin. blago W   In v Prafl-Bntaa.
t    Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. Dobiva ae po vseh večjih trgovinah m zelernlno.
SaveeiailttoZsis  petentnl  ■*•**)*I mm eatesr lE poelnltene zel rane ple>eewlaie« 1561—8
isaaaaaaaazsZs
Telefon itev. 135.
Glavna posojilnica
_   — i
4 no Kongresnem tw & 15, Sofivonovo hlsa v LJubljani
sprejeana in Izplačale hranilne vloge
sorestaja po i\ \ od ie vložitre Ao dne vzdihe
brez odbitka rentnega davka. 2-23 Uradno nre od 8.—12. dopolndne in od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovan je pretrgale.
Ant. Presker
krojač, 23
UoMJnno, Jo. Petni c 16
priporoea
avo|o veliko zalogo gotovih oblek za noapodo In dedke, lopte in plaioov za gospe, nepremoclllvik kavelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
6. CADEŽ
Mestni trg št. 14
aelag Orsztim smtaktintf hfaviM
»ri pereča
klobnke
in slamnike
čepice, razno moško penio, kravate, ovratnike itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem tofno.
XXV XXX XXX
sladoled
m
ledena kava
si •« dobi m
v slndilinrnl
a>a>a>»0^#
j "o o
Ustanovljeno leta 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
I Brata EBERL
Ljubljana wa
črkoslikarja, laktrarja, stavbna in pohištvena pleskarja, proda jamtet:      S Delavnica:
Miklošičeve ulice št. 6. *   Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union".      Uf »o-<
Ditanovlleno leta 1842.
Najkrajša in najcenejša V AMERIKO
s modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane tez Antverpen v Hew Tork
je proga
deca sse%ds #
po
Ns naših pamikih Tlnland, Kmoniand, Vaderland, Zeeland in Saaaland ki oekrba-
jejo vsak teden ob sobotah redno rožajo med Antwerpnom in Novim Yorkom je analnoat, ia-
borni hrana, vljndns postrežbi in •pahneš ps povem urejene ▼ kaj it e ta 2, 4 in 6 oseb, is * takega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod is Ljubljane t tak torek a opOl dne. i?—23
NaSi parniki rotijo tudi na meeee po r«£-ferat čez Kanada v Severne Amerike in je ts vožnji isdstns sensjiz kakor as Novi Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice .d.i«j 26
cd Bitacga kolodvora na levo pred znano gostilno Vipri Stare o*Tialerjn".
0J 03 00
S* m
> «0
g i
a s
«0 m
a c f •
g
M
3
S
00
to
Kmetska posojilnica ljubljanske otolice
reffla trovana zadruga a neomejeno zavezo
i lasti« zadružnim domu f |j[j[)|J3j]j na Dunajski osti jjjjj 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa . - K 71,417.344*75 upravnega premoženja...........B 17|519.982*93
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
hren vsakega odbitka rentnega davka« katerega plačuje poeojllnlea eanaa na vložnike«      *s 12
Spreiema tudi vloee na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnik vlog dno 31. decembra 19C8  .   . B 17403.00*27. rMeJiiJe mm ■cmaijlfteo po o %% ■ t'/.'/,: mm *me>rtla»elje> sOl po po *V/. broa e>stie)rsiB»eUe< »o menite pe> o',.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI naOti glede amortlzovanja dolga.
UEiĐVB UBI: vnnkl dan od 8.—12. in od 3.-4. laven
nedelj in praznikov.
46299997
Za prebivalo« mest, uraenMce I t. d. _*roti te_kotam proba vijanja ta vaem nasledkom mnogega sedenja in napornega dasev csga dela je oprav neobhodno potrebno do nafte adravilo pristni „MolJ-ov SeidHta prašek41, ker vpliva na probavljanje trajne in aravnovalno ter ima olajševalen in topuer uCinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao i sitar A. MOLL, c. in kr. dvorni salagateT na DUNAJ1, Tncklanben 9. V lekarnah na dsseli je izrecno zahtevati MOUL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamk" ir podpisom. 3 8 8
Ob  ti trm I   razpošilja   znana firma M. Bobnel na Dunaju, IV. Margaretenstr. 27 79 nov cenovnik o birmanskih urah, zlatnini in srebrnim po najnižjih cenah. Na zahtevo cenovnik s 5l0o slikami.
Debro domare zatravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom* nadomestilo za „Para Exueiler s sidrom-, prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatljj in jo je spoznati po znanem sidru.
Modna barva poletja 1909. Po vseh ekscentričnostih barvne palete, po vseh umetnostih kemiške retorte, ki sta morala dajati blagu najneverjetnejše barvne nijanse, nas veseli, da moremo poročati, da se moda vrača k naravi in dd bo belo, lepo. svetlo, bleščeče belo vladalo poletno modo. Vse nosi belo, od „goske" pa do matrone — Poleg tega nosijo tudi shantoung-svilo rožnate, pavjemodre in bakrene barve, dalje pastelnomodro volnato blago, dalje platnino sveti asive barve, prednost pa ima belo.
Ob o debelosti in proti nn ter
i jih zlih posledicah je zdravotvorni učinek  prirodne   Franc - Joiefove
greDČice priznano brez primere, izborno pripravno za demače zdravljenje in po neprestani rabi jo bolniki radi uživajo in prenašajo kaj dobro. Za vsak dau zadošča pr*d zajtrkom vinska kupica pogrete gienČice.
(95—2 a
Ss dobi povsod 7
neobhodno potrebno zobna Creme
zdržuje zobe ciste, bele in zdrave.
Prali zoboboh in gnilobi
tabora« *»taj*
Ifelnsine nstna in zobna vodo
ki ataiHU eU«Nsaie> so aelaSrasM njej nsfffijemze mmmm ta sms. t ssekles-lea ■ navaalaae i ti«
BI gorodnema sjospođn M. l_entikaL,
lekarnarju v _uobQani.
Vaza izborna Metaaine natna in aosna voda je najboljše sredstvo zoper sobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in ia neprekosjjrv pripomooek proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtoelaje priporočam. Obenem pa proeuaa, pošljite so 8 steklenic« llelua. ustne in sobne vode.
Dovolim, da to javno oanan ta, kav )s res hvala vredno.
LeepeM aangi, mestni tajnik.
Metlika, Za. aprila 1906.
Dii. Ukana MIL LrasUka
i uaiiaS; Mm nO a 1
vx>lef iios^aavajeoega Vran Josefrvae«
*nh*i. mostu 10 23
Zahvala.
Slavna hranilnica in posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo je tudi letos darovala 20 K za šolarsko in učiteljsko knjižnico.
Podpisano šolsko vodstvo se prav lepo zahvaljuje za ta lepi dar in proai slavno na-čelništvo oziroma občni zbor, da tudi v prihodnje ne pozabi šolarske in učiteljske knjižnice. Bog pogrni!
Vodstvo stirlrazredne ljudske iole v Starem trgu pri Lotu,
dne 2. junija 1909.
Jakob Zebre
nadučitelj in sol. vodja.
Zahvala
Podpisano društvo zahvaljuje se tem potom najprisrčneje za preljubeznjiv sprejem ob priliki izleta dne 30. majnika t. 1. iz Opatije v Postojno vsem Postejnčanom in okoličanom posebno pa še gospodu županu Piklu, preljubeznjivi gospodični Paternoster, in vsem damam, pevskemu društvu »Postojna«; Sokolu, Čitalnici, Jamskemu odboru, zastopnikom gasilnega društva, godbi, in sploh vsem kateri so ka] doprinesli, da nam je bil bora-vek v Postojni med našimi brati tako sladek.
Podpisano društvo se zahvaljuje tudi železniškemu uradništvu v Mat ulj ah v vlaku in po drugih postajah, katero je šlo z resnično vnemo v vsakem obziru na roko podpisanemu društvu. — Hvala zasedaj, a ob priliki povračilo.
Hrvatsko pjevačko društvo „Lovor" Opatija - Volosko.
Zltftft oen* v stucHmp#itl
Oua b. junija 1800. ilut
ta apr Rž      za okt
Koruza za juli Koruza za Oves za
ril
a
ost
1900 za 60 kg K 1010 aa 90 kg K 1009 za 50 kg K ža 50 kg K 19^0 sa 5C kg K 1800  za 60 kg K
10 via. višje.
18 41 1*80 10-2« 782 713 7 66
c	Cas —i*	Ptsaja	II	Vetrovi	Nebo
m	vsaja	v mm			
4.	9. sv.	1 7336	18*8	1 si. jug	del obl.
5	7.zJ.	7322	1J0	sr. jjvzh. sk. oblač	
•	2. pop.	731 2	166 I	brezvetr.	dež
Srednja včerajšnja temperatura 213', norm 16 4  Padavine v 24 urah 00 mm.
tal na
trpečim rad
brezplaČM pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega make* polnega trpljenja. 239v 25
Karel^ Bader, Illertissea
Z ključavničarska pomočnika
e prejme takoj v trajno delo Jakob
Proiolji vodovodni instalater in ključavničar v Novena mestu 2163-2
Učenca
sprejme trgovina zželeznino Valentin Golob
Ljubljana, Mestni trg 10.  2107 2
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
rirkularjev, pisem in dragih tiskovin )8krbi cono v tej otroki izveiban uradnik.
Naslov   v   npravniitva *Slov. Naroda".
asu    s s
Zanvata.
Dediči našega prelju bij ene«, bla-gopokojaega gosp. laoone MMeka,
svetnika trg. sbornioe, trgovca, posestnika itd. v Postojni se zahvaljujemo 2191
„frti češki spltSii delniški družbi za zavarovanje u »vljeije v pragi",
katera nam je izplačala kulantno in hitro celo zavarovalno vsoto, ako-ravno je bil pokojni zavarovan pri njej komaj 1 leto In pol> Toplo priporočamo ta zave d vsakemu, ki bi se nameraval zavarovati na življenje.
6 RJUH la
"1
beljenih, brer Siva, 150 200 cm o
velik, mmstat Z2Z»C6sJ0 (
samo v tkbln ci Bratje Krejcar, m
Dobruska itev. 9181, Ceeko. t-
Vzorci cefirja in vseh vrst plat-nine in bombažev i nastega blaga
gratis In Iranke.
Naznanilo.
Povodom poletne sesije se
nstavricijt 7 luodum domu t Ljubljani
premesti
iz prednjih prostorov
zopet ==—
v areno _ vrtu
kjer bodem postrezal cenjenim gostom a dobro pristno pijačo in okusnimi jedili, posebno pa se bode točilo eno aalvatorako pivo delniške pivovarne v Žalen. 2195—1
Tem potom se zahvaljujem vaem cenjenim gostom zimske restavracije kakor tudi vsem kegljaškim klubom ter se jim priporočam tudi za bodočo seziio. — Kegljišče bode za prihodnjo zimsko dobo povsem renovirano. Z odličnim spoštovanjem
£mil 3{ritUHc
restavrater.
Zasebni uradnik
trgovsko izobražen, izurjen v knjigovodstvu in korespondenci, iieo po-
ztnnakoga zeslntka za svoje proste
ure.
Ponudbe pod „Trgovina" po* stae leftete, L|nbl|ana* 2153-2
StavbiH prostor
le tekel napredaj v LMjt pri ko-
lodvoru ali nasproti poŠte poleg glavne ceste.
Pojasnila dsje Jez. Kunstler, kovač v Ljubljani, 2138-2
Kontoristinln
vešča slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in stenografije, lite slulbe za 15. lulij ali za 1. avgust.
Ponudbe pod „Miranda", poste restante Celovec. 5*087—3
Sprejme se dobro izvežbana
prodajalka
mešane stroke ln galanterije. Ponudbe: A   BUDK0VIĆ, Bohinjska Bistrica. 2115-3 _____  ......._   . _ _
Orodno dovoljeno, že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in si u zet)
G. FLUX
Gosposke ulice št, 6 2,72
1SĆ9 nutno: nekaj natakaric na račun, več
boljših kuharic za Ljubljano in zunaj, dobra plača, stalna mesta; kuharja za kavarno, postrelnika (Lohndiener) v fin hotel boljše vrste, dva domača hlapca, dečka v točilnico, itd. itd.
Ubira različnih tlnib zlasti zs ienske.
i Pot ii i na tukaj. —
Vestna In kolikor oiožno hitra postrežba /avotoiijfoa.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prozi se sa natančni naslov.
Evgen Suyer
c. in kr. viš i vojaški intendant I. razreda, šef intendance 12. voja,
vitez Fran Josipovega reda itd.
dne 31. maja t. 1. vsled srčne kapi mirno zaspal.
Truplo dragega pokojnika se je iz Sibinja danes prepeljalo v vojaško bolnico v Ljubljano in se b de od tod v ponedeljek, dne 7. junija 1.1. ob 5. uri popoldne preneslo k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v Sibinju ter v župni cerkvi pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
Bodi mu rodna zemljica lahka!
03
Slov. tvrdke v Ljubljani.
Brivci:
Fran Zaje
brivec, Dunajska cesta Štev, 12.
Čevljarji:
Ivan Zamljen
čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13.
Cevljarne:
Josipina Herisch
zaloga čevljev Češke tovarne, Židovske ulice št. 7.
„Združeni čevljarji"
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove nlioe štev. 14.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska drotarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
Gost ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulioe štev. 6.
Galanterijsko blago:
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev, 3.
Fr, Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg.
A. Skuij
trgovina s papirjem, Poljanska oesta štev. 12
Knjigarne;
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskib in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra oesta štev. 31._
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Pb. Josip Čizmar
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
rpri Mariji pomagajy, Besi j eva oesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„pri Češnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
anodna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina 8 suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
,pri Cirilu in Metodu*4
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1._
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
inanniaktnrni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest, magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, lleatnj trg 22, etara Soavanova niša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo. Mestni trg it. 28.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo ia
na drobno Vogal Mikloiičeve in Sv. Pena ceste.
Feliks Urbane
trgovina s manufakturnim blagom Pod Trančo it. 2.
Modno in meš. blago:
Lud. Dolenc
zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14.
Matej Orebek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg
E. Skušek
modna trgovina za gospode, Mestni trg st. 19.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, _Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo.
4Pri 7or«ri       Sv- Petra
nizki ceni1'     ^"S1     oesta št. 2.
velika   izbira   raznega perila, kravat itd. in potrebščin za kroju če in šivilje.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom   manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev. 23.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21.
Opreme za neveste:
Anton Šare
domači izdelek rjuh in vaj senc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8.
Anton Šare
domači izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril,  Sv. Petra oesta št. 8.
Anton Šare
srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd.,   Sv. Petra oesta 8.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija cesta št. 7._
Karel Žužek
pekovski mojster, Fiorijanska ul ca štev. 8.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Platno:
Anton Sare
platno za rjuhe in za telesno perilo, _Sv. Petra oesta št. 8.__
Anton Šare
prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, roboe itd., Sv. Petra oesta 8.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. z. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Pralnica, svetlolikaL:
Anton Šare
parna pralnica z električnim obratom, Kolodvorske ulioe štev. *8.
Anton Sare
svetlolikalnioa ovratnikov in maniet, Kolodvorske nlioe Štev. 8.
Anton Šare
Sranje in likanje bluz, zaatorov in nega perila, Kolodvorska nlioe" It. 8.
Slaščičarne:
RudolfBischčf
slaščičarn s. Židovske uHoeIt. 8.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija,
_Stari trg it 21._
Stavbniki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik,
Selenburgove ulice itev. 4, II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Kari o veka oesta Št. 5 (I. nadstropje).
Špecerijsko blago:
Berjfik & Sober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg it. 2.
Josip Boltar
trgovina a mešanim blagom, _Florijanske nlioe it. 17._
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami,
Sv. Petra oesta št. 37 in 42.
Božidar Pavčič
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška cesta štev. 15.
Fr. Sark
trgovina s špecerijskim  blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. II (Kolizej).
Ta petni ki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Selenburgove ulioe itev. 1._
Ur a rji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgoveo z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Resi j eva cesta Štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5._
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska cesta it. 2.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske utioe itev. 16.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdica v Kranju, _Vegove ulice itev. 6_^
Jakoo Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdica v Jaršah,
Vegove ulice štev. 6.
Železninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina z zelesnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg itev. 10.
Ključavničarji ;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje itev. 9.
Slitorji:
Brata Eberl
črkoslikarija, tovarna barv ia lakov, stavbna m pohištvena pleskarja, Jave attce essv« 4»
Filip Pristou
aUkar ip«ouIao 1« m napiM ia grb«, " arraOeznsvve ansio * as* * 00l
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
kranjska vrvarna in trgovina konopnine,
Sv. Petra oesta it. 33
Matko Arko
trgovina % lesno, pletarsko in sitarsko robo,
zaloga otročjih vozičkov, žime in morske trave, _v Ljubljani, ■emeniično poslopje.
M. Dreni k; Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelosanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoa itev. 10.
Gotzl mL & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih
okvirjev _Turjaški trg št. 1.
Ana Hofbauer
isdelovalka cerkvenih paramentov, _Wolfove nlioe
Brata Hlavka
izdelovatelj kirorgičnib in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe.
G. F. Jurasek
uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Ludovik Krema
fotograf, Sv. Petra cesta Štev. 27.
Lavrenčič & Domicelj
n*sl. Karel Meglic
Žitna trgovina, Dunajska cesta št. 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna _Resljeva oesta št. 2.
Peter Matelič
Elakater in snaiilec, kofijske ulice štev. 14.
Fr. Sax
elektrotehniška obrt, _Gradišče štev. 17._
F. Smole
plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe Štev. 6.
Fr. Sevčik
puškar in trgovec a orožjem, Židovske ulice štev. 8.
Josip Šk<?rlj
špedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos, Škerlj
prevoz pobištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Meblouona sobo
v bližini Marijinega trga so Iftce sa fespodično.
Ponudbe pod „SQba" na uprav. „Slovenskega Naroda". 2148— 8
Blagajničarka
vešča tudi knjigovodstva, s prakso, ne pod 20 let stara, i6 spra Ime takoj
Ponudbe pod ltFaitnl predal 68M, L|nbl|ana. 2255 -s
veiča slovenskega in nemškega, event. italijanskega ježka v govora in pisavi, ae lite sa veole en fjres tr fjeviM v/ Gradca. 2168 1
Ponudbe v nemškem jeziku z navedbo plače ter prepisi spričeval pod pjf, E. 4015M na uprav. „Slov. Nar.u
Razpošiljam kolesa
za Štiri tedne na poskušajo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
cenovaiki poštnine prosto.
Fraza Dasek
trn
Išče ss takoj
iSralecna klavir
Naroda".
Stalna In dobra alniba.
Naslov pove upravništvo „Slov.
2160 3
Krojaška obrt
v Vegovih ulicah 12.
Angleški kroj!
Primano prav dobro delo I
Cene delo primerno jako nizke!
Josip JUičin
2t45
krojaiki mojster v/ Lfubljaoi.
Prav vešč
217:
pomočnik
za konsumno društvo v Iatri, v letoviškem kraju, ki docela pozna trgovino a mešanim blagom, se sprejme pod povoljnim i pogoji Čim-preje. Prednost ima tisti, ki pol* g nemščiae obvlada tudi italijanski je« zik — Ponudbe z oznaČenjem doge* danjega poslovanja, s priporočili in navedbo zahteve plače pod ,,Kon-znznno društvo11 na upr. .SI Nar -
Razglas.
21 *s
Za izplačilo delnic I Narodnega doma v Novem mentu so bile 20. maja 1909  izžrebane   sledeče delnice:
15    18    19    33 63
6,   7,    7,   15, 40,
99     115     124 127
72,    101,    109, 112,
147 155 158 160 130,    136,    139, 141,
82 91 94 67,   66, rJ9
138 139
120,
164 145,
12-2,
172 153.
Novo mesto, 26   maja 1909.
Likvidacijski odbor.
Jfaroflna knjigarna
v Ijubljani
na Jurčičevem trgu št. 3.
k k k k k k k k k k k k k k k
k k
priporoča
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
Kasete s pisemskim papirjem.
crgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oojemalne knjižice* Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za urače v vseh velikostih -- Velika izber -
vzeta   pisarnUkih potrebščin, svinčnikov, peres, peresaikev, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Ud.
Jarve *a šole in umetnike
- Razglednice -
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
jnbimi za slike in lopisnice,
vezane v pliš In v usnje
-poezilske knjige. -
Podobice za otroke.
Ceseni okvirOn za ra^IcNke.
RUalae teske* t^Wki, palete, risalna ravnila, We,
JMtsi fel tMstfkt
/
majhno posestvo
s treevlae meanaafa blaga v v©-
liki vasi ob glavni oesti. bliau farne cerkve in v bližini Domini, M 06D0 affil        ugodnimi pogoji.   * 104—3 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda.**
Dobro Mota
gostilna
v trgu na deželi, se odda a L (unijam Pod ugodnimi pogoji na račun ali v najam. 217.--2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
ftanovonle
s 3 sobami, kuhinjo in pri ti ki in a 111 i (na razpolago tudi vrt in pralnioa), se odda za avgustov termin na Innnovi cesti at 23, II. nadstr
2133 2
Hiša
s 7 stanovanji in z lepim vrtom ob oesti, ki je zelo prikladen za stavbišČe, se tako] proda v Jen kovin Ulicah. Cena 24 000 K, takoj se zahteva le 10 000 K, drugo ostane lahko na hiši.
Več pove lasbuik A. Kttder, scdnik v Novem mestu 2 78—4
enca
s primerno iolako izobrazbo _
•ioolaUa, 1755—9
bniiin potočnih
sprelme proti dobri pta«
L Vogrinc, kovaški mojster
Brežice ob Savi, Štalerako 2189
esarija
v sredini mesta na Spod. Štajerskem se radi družinskih razmer
poceni prođ-si.
Naslov pove upravništvo „Slo-venskega Nsrodau* 2188—1
Vešč
knjlsovodis
in amerikanskoga knjlgovodetva veiča
kn]igouodkin]a
ae sprejmeta takoj.
Ponadbe   pod   „st.  330" poste
restante, Ljubljana, 2185— l
kratek klavir
00 oosso proda ooott at. M, L
■a Marqo Torostlo
2187
ItauneRar je izje!
1799 9
zar.t5lj.ui najne»€j$i
vozni red
veljaven od smajnika ae ekteare.
Radi lione majhne oblike je aa turiste in izletnihe posebno pripraven. .'.
Dobiva ae aa 20 vinarjev pri
JE^r**. Iglicu t L uhljopl, MertBl trg it 11.
Oorlčane-Hedvode.
Dne 13. junija 1.1.
v novootuorjeni restavroclll
i I
Slavonija
postaja ]užne železnice.
vrtna veselica
do korist pozorne hrambe v Sort.
Sodba domača in vevška
Častit« gostje dobro došli.
Za obilen obisk se priporoča
J. Koleuec
restavrater.
V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 4. julija t. 1. 2 93
Železo viti in blatni izvori 34-50° C.
Marmorne in porcelanske banje,  fango-lečenje, zdravljenje z mrzlo vodo, zračne in solnčne kopeli, slobodna ležišča in zdravljenje z odebeljevanjem.
izvrstni uspehi pri zdravljenju ženskih bolezni, slabokrvnosti, revmatizma, protina in živčnih bolezni in zlasti ischiass. — Zmerne cene. — Prospekte pošlje na zahtevo 2174   1 ravnatel'Stv .
Julija Štor
Največja zaloga ■oiklb, daasklb Inotrošill iavljaf, čivlji« za lafi-toonls in pristni!
Elegantna
In 2178—i lako okrbna IzvriHtev po voak cenah.
„The Gresham"
n zavarovalna družba za življenje v Londonu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost  avstrijskih zavarovancev pripoznala
K 33,743.421-70.
izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K 32,077.-30«—
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,817-OesV—
3. Izplačane polica ........       .   .   .. 5I5.093-064- —
4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 ....   »,     7,223,290 —
aV* presežkai
Dobiček zavarovancem.......                                       .K 5,293 843- —
Dividende in obresti .....                                           .   „ 720.575* —
Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne
mere..............                                                                „ I.200.S73
2883—10 * 7,223.290--
Nov- tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja^pokojninefin otrok)£oddaja zastonj ia
poštnine prosto.
generalno zastopstvo v Ljubljani, na Frane Joielovi cesti it 17 pri
HT GVIDOIsTU ZESGHEO.
Osebe, ki ne hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovani v m«8fn in na kmetih, *e takoi nastavijo 8 stalno plačo in provizijo
Mimn pivovarne
(A. Dealeva)
na Sv. Petra oesti 47
ae otvori
Jutri, u nedeljo, 6. junija
z velikim zajtrkovalnim
koncertom
Slov. Filharmonije
pod vodstvom g. kapelnika Ffiseaa.
Začetek ob 10. dopoldne. Vstop prost.
Najlepši senčnat vrt. Dobra pristna pijača, sveže pivo in okusna kuhinja je cenjenim gostom zmerom na razpolago.
obilen obisk se priporoča
2165
restavrater.
Svoji k svojim!     ]taro9na tvrtka!
Milko Krope!
urar in trgovec
£jnbljana, JnrSčev trg štev. 3.
——   Ustanovljeno leta 1852. —
Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954—6
atenskih In topnih ar,
nhanov, prstanov In vorlilo.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenu sem se prodajati dobro Slane po Izredno mlaki cenL
popravila točno in ceno!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto. Cinike inzplačM li pattsint praata.
in 3 vajence
Lorenc Skok, 2,941
Heparctep pomoMa,
pridnega in neomenjenega 2192
oprojme takoj v stalno dalo
HOTEL
naprodaj.
Prej Erantov hotel v talen se
z  zraven spadaj oči m poatranaklni
poaleplent brez skladišča ceno proda.
Glavnice je treba 25 000 kron.
Pojasnila daje Anton Eosmelf, Št Peter ¥ Savlnakl dolini. 2184 i
isestvo
obstoječa is hiše, gospodarskega poslopja ter nad 4 ha zemljišča, kjer so lahno redi 3 govedi in 6 prašičev, se ■rodS is proste roke. Posestvo je v lepem kraju med Radovljico in Brezjem.
Več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 2088—4
Spremi strojni 21572
ključavničarji
in izdelovalci orodja
ao sprelmefo takoi v tvornici za ieleznlno w Eaninlkn, Kran|ako.
hnjlsoooBo In blaaoinlčnrkn
z večletno prakso, tali preme alti alnlbo.
Prijazne ponudbe s pogoji se prosijo pod „Vestnost" na upravništvo »Slovenskega Naroda* 2111—s
Klavirje prvovrstnih tvornic
izposoja najceneje in § prodaja proti ceniku z » izrednim popustom ter " na delna odplačila edino .*. le narodna tvrdka .*.
f\]onz - -- - jjreznik
Gradišče štev. 11 (blizu :-: nunske cerkve). :-:
Kot strokovnjaki« učitelj glasb. JKatice opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočan zlasti
j(. 3(eitzmannove
i pianine, ki so ne-:-: prekosljivi. :-: :- Jamstvo 10 leti -:
C. kr. priv. zavarovalna družba.    $$s C. kr. prlv. zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000.
Lrazba zavaruje:
V proti p kodam vsled ognja, strele in parne ili plineve razstrelbe, kakor tndi proti ikodam valed gaaen^a, podiranja poslopij ?n proti Bkodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim iko-
« dam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
■>) proti požarnim šk'dMn poljska pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
»J proti Škodam valed alnoajnsga nbitja zrcal •iega otekla;
i) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
i) proti škodam valed tatinskega vloma in
vr.led tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f> proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja
obrtnih podjeti', občin, lekarnarjev, hišnih ;>osestnikov, voznikov, lovcev itd
Z
3.400.00C 46,000.000 188.000.00C
MO0.0OC
V plaćana delniška glavnica : Aezervni fond ..... Stanje zavarovanih svot • Letni dohodki na premijah
Družba zavaruje na človeško življenje pc najraznovrstnejsih kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva tako« po zavarovančevi smrti u a njega zaostale ali kako drago določeno osebo;
b) za slnčaj smrti in mešana zavarovanja s oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob nastal onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje zt starost, zavarovanje otroških dot, plačljive pri dosegu določene starosti na zavan vanca samega;
d) zavarovanje do smrtnin rent, za preskrb* vdov in vzgojninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji kakor neovržnost in ne zapadlost polico, jamstvo tudi za slučaj vojske brez po sebna premijske d o klade itd.
Natatičnejas pojasnila daje radovoijno
Qoao>riilsLi aaatop V Zaji&bljaai
* Sodni j ske ulice štev. 6. 15
Vodja generalnega zastopa: J00. Proaanc.
	as"' sS IU !	fVvA\  CjfcV fin, rtvVYaw \J\ m%m\\ f i\ 1               " ^■a^atfil^L^pV^ ^■v\\\   "                     v aaai
DEERING	isg:	DEERING
Svetovno znani najboljši amerik. kosilni stroji sedanjosti, neprekosljivi, najcenejši in najtrpeanejii so Deeringovi stroji.	IU o ]	Dobe se samo v prvi slovenski veletrgovini Fr. Stupica £jnbljana, 1449-10 Marije herezije cesta št. 1.
£jubljana, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
bssBj
17
od
onim t Karlovih
ftelesnlea, polt* li* telcarraT.
POMLUMA PilVOVLJIVet 2175-1
moderno urejeno sdravilnVW a vosVo. ItpnMIia avtjrU novo vpeljana kopeli z ogljikovo kislino sefodgne, ftrevesne, bolnaai na jetrih in v ledinah, kron. zagatenje, hemoroide, kamen, protin, katarje v požiralniku in jabelkn, slabostim sroa.  Zdravilni vrelci, podobni Marijinih vanh. +- Dletetako In terralnsko zdravljenje. Izvretni vodovod za pitje. Električna raz sveti a v s. — Lift. — Modama kanalizacija. ————
Nepremagljivi pri taraih vožnjah in pri dirkah so avstrijski
Hada Boleslav Z-^^TX^X3jT<SS^TT ■TSJUl^blbTT' .a Češkem
Pri dirki dne 23. maja t. I. na Riesbergu pri Gradcu je zopet v vseh 4 kategorijah zmagala nasa znamka
4500 —   j   StlricUiadrnik 10/18 HP, ervoeoien..............E   8000 -
0700'— „ 10/18 HP, Inkaueni dvojni facton.......... 8500-—
7200--   j  Osanibnsl za 10-12 oseb ......... .... od I 11000 - naprej.
Zaloga najstanovitnejših obročev Gaulois in Dunlop.   Strokovnjaka delavnica za popravila.   Priložnostni nakup.
G-e:cLer&ln.i zsistopra.ifc za 3\n.žrxe in alpslce deželo:
NIKODEM & WETZKA, Oradec, Koiserfeldgosse It 15.
Dvocilindrnik...............od K 2500— do
itiricOlndrnlk, 14 HP, dvosedeien.......,......
„ 14 HP, Inkauani dvojni laaton........ .
JfcSoscžna poma9a za lase
ali lasna voda za dosego krepke rasti las in brade ; v kratkem času presenetljiv uspeh Cena K 2 in K 3 po povzetju pošilja
gospa Kathe Menzel, nuna(, VII Mariahilferstr. 120, II. nadstr. vrata ć2—Q.
Proda se
600 hI
2149—2
starega vina
fine namizne vrste.
Natančnejša pojasnila daje
E. Partaš, Zagret
Preradovićeva ulica 27.
Z elektrlč. obratom urejena tvornico
G. Skrbić
o lasrebu. Ilica fteo. 40
priporoča a t oje na glasu solidne in «enene 9
želuzlje
r les. tkane m platnene rolete, železne In lesene kapice
ia   c krta   in proda-ialnlce in prosi  da cim »•o pozornosti poklonite tej solidni tvorne.
Ganovniki in proračuni na zantevo zastonj.
Aajboljel eešk.1 nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega
2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha-
"74 WJT% stega 5 K 10 h; i kg
___ l?K3iJž£^ velefinega, snežno-
beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha. sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm. dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim lako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, "2 K, 14 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno Je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar. 9 23
S. Benlsch, Deschenitz, it. 767, Sumava
na Češkem. — Cenovnlk zastonj in Iranko
SUKNA
lnmodno 749 43 blago za obleke
priporoča Urana
Karel Kocian
tvornica zo sukno I v Humpolcu |
Vsorct tank.
Slovenci! RUI,UI,e ln zohteua'te po useh
trsovlnoh edinole Ivan Kebrouo
2951
za čevlje in osnje a 24 vin.
v prid družbi sv. Cirila in Metoda. 47
parotovarna za milo, surovi margarin, kristalno sodo in stearinske sveče
I IfiHAC FOCK o Kranju
priporočan 255 £1
milo v prid dražbi sv. Cirila in JVtetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse druge vrste mila, kristalno sodo, stearinske sveče znamki rElektrau in „Solnoeu,
toaletno milo ter vse druge pralne snovi.
čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo z gorenjo znamko.
i
A. Luhlč
Pred škofijo 19
eroei
»vež«
najmodernejšo konfekcijo obleke
za gospode, dame! dečke, deklice in otroke
s»«3  BmasJnalanfUa V 95—31
Predstave ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah I« praznikih:
ob tO. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto ln sredo nor program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Patha Frares.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
I. prostor aO vin, II. prostor 40 vin: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin
Vsak četrtek m soboto
od 3. do 6. are predstave za učence po znižani ceni.  1. prostor 10 vin II. prostor 10 vin. 2171
Novo! Novo!
90'» manj prostora potrebujejo patentovane
„Kolumbu s" 1639-13
skladne mize in skladni stoli
zo vrtove In vile ter gostilniške salone
ki jih izdeluje in zalaga parna  tovarna lesnih izdelkov
Fr. Burger v Spod. Šiški.
1834 5
2 učenca
sprejme tako] Fr. Belič, kovač v Ljubljani, Tržasaa cesta. .076-3
Hiša
enonastropna, z nekaj zemljiščem, v prijaznem kraju na Notranjskem, poleg državne ceste, v kateri se nahaja dobro idooa gostilna in trgovina, ae proda radi preo bile ga drugega posla. Prostor je tudi zelo pripraven za vinsko trgovino ter tudi druga kupčija bi se mogla tamkaj bolje razširiti.
Glede natančnejših pojasnil so nasloviti pisma: nF. P. 200" poštno ležeče, Ljubljana. 2092 2
Še nekaj
693 52
vinskih
sodov
Znana vinska trgovina
° M fleidč v Komendi«
pri Komniku
priporoča svojo zalogo jamčeno pristnih Vin iz znanih vinorodnih krajev Dolenjske, Štajerske, Goriške, Hrvatske in Istre.
Cena litru od 24 v dalje. /%$£§|fJS Vzorci na željo zastonj.
-^oSam^-1
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-■ merni ceni tvrdka--
Rosner in drug
veložganjarna sadja v LJubljani poleg Koslerjeve pivovarna.
■ ■■■■■■■■■
■ 2—4 krone na dan ■
■ stalnega zaslužka. ■
HIščemo za prevzetje pletenega blaga Ml osebe, ki bi na našem stroju delale
■doma aa nase  podjetje. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Od-_ daljenost ni zapreka   Z majhnimi nabavnimi   stroški   gotova eksi-
■stenca   Pismeno jamstvo za stalni I zaslužek. Lahko in ugodno delo ob 99
■vsakem položaju. Zahtevajte vse- mM kakor naš prospekt. 1650 13 m*
mBm        Oomačs industrija trikotaže, mm
■ Zagreb, Ilica 98 13. ■
■■■■■■■■■■
Ljubljanska kreditna sanka v Ljubljani
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
»a.
Podružnica v Celovcu.
Stritarjeve aliee itev. 1. sprejema vloga mm kaftltca in m tekočI ral«« ter jih obreatuje od staa vloga po {istih
II o
t
14-63
4
o
S>p«t« ta prMtata mSt ta ■riiasstas a«pir|t vata vrst ps Smimh karx«.
savni
I
MOTORNI VOZOVI! Zahtevajte prospekte od Dottgtas Bobinson, Gradec, Mthorgasse \ Delavnica za popravila:
SVETOVNOSLAVNI
481—19
RANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANI«
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENOlOA NA SVETU!
NsutrplJIva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Staculg; alaižlčarnl Jak, Zalaznika.
Imdelovaiell vosov
Franc Visjan
£jubljana, Kolodvorske ulice it. 25
priporoča svojo bogato zaloge 16-5 novih in ia rabllanlh
O m O  Vo 23
Rimske Toplice v Tržiču
(jttonfalcone) na Primorskem.
Odprto od 1. junija do konec septembra.
K»ei* atni*a SSS «a\» 40H> *»e**s»§m*|.
Kopališče povečano in na sovo urejeno 8 40 sobami. — Postrežba izvrstna in toena.
3o48 8 Oskr trr^IštT^c.
Lamcaster od .  . K Flobert      „  .  . „ 8*50 Pištole       „ • . „ 2-Samokresi „  • . „ 5a—
naprej. Poprave ceno. llustrovan cenovnik franko     p. DttlOk, OpOČDO 76
ob državni železnici, Češko.      I50i—8
U. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske promogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano is vrsten M*oi"tland mm cement v vedno ednakomerni, l vbo od avstrijskega društva inžinirjer in arhitektov določene predpise  glede  tlakovne   in   odporne  trdote   dalee   nadkrlljtsjoel   dobroti kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Friporcdlla. laa. ©pričevala.        706—17
raznih uradov in n a j s 1 o v i t e j š i h tvrdk bo na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. I.. Haxinillianstrasse 9.
XX
5£
J. KORENCAN
tjubljana, Stari trg št. 5.
Ki
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
sss sasssssssss
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. :: ::
£3
3558 28
XX
XX
Drosotin Puc
: tapetniški in preprogarski: =  mojster '
v tvrdki Puc k Komp
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po lo78      nizkih cenah. 13
Ljubljana
Marile Terezije cesta 11.
pozor!
Priporočam preč. duhovSčini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
pozor!
iS
mm
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega grsnita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavfcinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike
po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvre Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagroone sporoerike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem 7
IGNACIJ CAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice št. 26.
A     ■ v*.--vjv v".
A '£r : -5-:        ~r&* ''■?/'■*■'}
Veletr
z železom
*9
»m
Merkur
l?58 10
Pete«* Majdlč v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
da
Jfaboljši kosmetikši predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
milo po 80 ta, " creazn po ::
BBBSBSl 1 S«
za gojitev zob in ust:
ari 4* " Mentno1 :: U 3 ustna voda po
aasseei       1 *!
zobni prašek po 60 h;
za ohranitev in rast las:
1357 10
J« lasna voda po Ha        1 K; mmmmmm lasna pomada po 1 L
Ti izdelki „AdaB, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Pb. nt. Josip cižmdf
v Ljubljani.
Kupujte zaupno to domače Izdelke!
n
I
Nouo slovensko podjetje.
P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo obrt, in sicer:
„Prvo in edino jugoslooonsho izdelovanje zavrotnic".
Izdelujem in imam v zalogi najmodernejše za vratnice vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu po izberi fazone in blaga
Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči z Dunaja, mi je omogočeno v vsakem oziru postreči z dobrim in solidnim izdelkom 1906—10
H38
H
Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in slovensko občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila
„Prvo ln edino jugoslovansko Izdelovanje zavrotnic" t. JMlekaž, Cjubljana, privoz št. 3.
8
»m
Betonsko poletje
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja.
ZAJEC 8c HORN
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73.
Priporočava bogato zalogo umetnega kamenja in cementnih izdelkov, kakor: cevi okrogle in ovalne, (patent Kielberg, zastop za Kranjsko), stopnice (vseh vrst, brušene in polirane, mozaične kakor tudi hidravlično stisnjene metallique plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike,, trotosrje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, izdelke za fasade itd. — Opozarjava posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralvth patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov Itd. — Gospode interesente vabiva vljudno, da si ogledajo blago na licu mesta!- 1428—8 - ejJc»naflBaa   lan   wse«»b*c^1   nmam   asalat«wo I -__
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
nedosežno izvrstne kakovosti, m Dobiva se oovsod.
1508-8
Vedno ln v vsaki množini je doloiti:
m gajr*- zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
a
i
m   I m na m « v o mm   mm   nje   * *•     m m mi m m •   m ms. m m 1   S 1«*
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani
in opeko za zid, dalje stavbni Kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podprti
pri J. KNEZU v JUjuMJ€*ixi.
I6C6-7
00
Patentirano v tO. drsa v ah.
Leloanja huda mirna je pokaaala, mu pratffli gtOalo trpsiaoaH vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
aSg - «—jffjp) Jelačin na Glincah pri CJubljani.
V vallai salofi |e Um ealal Is --aeiele
Varstvena znamlca>
Ljubljani
Ravnotam se dobi tudi navadna mi
•poka bral laraia v najboljii kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačia v
165*—13
Ljubljen«,    rjctel „pri l¥(e.liecj", Ljubljano
(na^pcoti g favne pc5tc) priporoča tPamsftć ftfoCm&ć t? ućfi&v isturi o&tiftć, civlluc, pc^c^a, iVitničat-ija.   cv'oriSfli mo3efi znatno zmiicmc cene.
Sbse-tmi ccčclc-fc v p zavih ttacbttopjit. I95j
Največja zaloga
cM. cKunc •
Ljubljana, Dvorski trg štev. S.
Podružnico: J<cl»o mc^te, CJleuni trg.
1)57 SI
Slovenska elektrotehniška obrt £jubljana   FR. SAXi 6radišče
elektrotelinik.
o j*
aH-o E
O i CB Q_ >
Priporočam se p. n. občinstvu za uvajanje vsa-kojakih elektrosignalnih naprav, kot zvonil, telefonov, el. ključavnic za blagajne in navadna vrata ;
preskuševanje strelovodov,
nasvete za popravo istih ozir. oskrbim popravo in no-vouredbe.
Izven Ljubljane se priporočam za uvajanje jako točnih elekt. naprav za luč in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
Z velespoštovanjem
21,92 Fr. Sax.
Fotosrnfshi umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. '.^
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
Naprave zo doisanje vode
za visokoležeča mesta, kmetiška   sJišća, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvorn.ee, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave,   klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave
itd gradi naj-- večja siovan-^ ska firma mo-
narhije
Anton Kuni
C. in kr. dvorni dobavitelj Hranice, Morava. 697        Prospekti gratis in franko 17
Krasne
BLUZE,
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri, :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce
priporoča po nalnli|lh cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bneur
štabi na »t 28.
Svoji k svojim!
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrninc različnih nr in očal. I
Blago prve vrste.
Solidno postrežba. Cene najnižje. Lastna delavnica
za popravila in nova dela.
£ud. Čcrtie
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LJubljano. Uolfooeulice3.,
s
i
i
352 23
o
.03
• V"^
> O
a
"5*
a >
<
e
d
m
S)
mt
a
o « i
C
Ji
•s
9
Atellie „Viktor"
fotosrofičnl umetni zavod
Jeethovcnove ulice štev. 7.
«4A t W   W   -TV" .
•g/- o> ^> W   W W
pozor kolesarji!
Edino zastopstvo zo Kranjsko
za prava        860—c o
PuchouB koles
Puch-.Special' K 150
flCarier"-kok  K 115 l
Najbolj, pnevmatike Relttaofferjeve \
Najnovejši šivalni stroji od h
66 K naprej. »
Za prekupovalce i .-»t a ceu a, kakor a
v tovarni. 44
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar In trgovec v Ljubljani.
_w
A. Vivod-Mozetič
\ sH*/ Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča cenjenim damam 1591—14
klobuke
s
KOkooKtae modele po znano najnižjih cenah.
Popravila klobukov izvršuje lino in ceno.
Zunanja naredila
j   podružnica v pranju.
Pozor
jfova moSna trgovina za gospode in Same
peter Šterk
£jubljana
Ijubljana
Stari trg: štev. 1©
se priporoča slav. občinstvu kot zelo solidna za nakup raz
nega modnega blaga.
Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, močercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov.
Otročja oblekce, svilo za bluza In nakita, avllnl frakovi, pajčolanJ, vezenine, posamantrijo, borte, čipka, čipkasti ovratniki ln vse potrebščine sa šivilje.
Velika zaloga najnovejših 1595—4
moških klobukov, čepic In slamnikov.
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste) torej popolnoma varno proti nevihti).
zidarsko strojno opeko. Portland - cement, poči, štedilnike, samotne plošče
- za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. -
F. P. VIDIC St Komp. Ljubljana.
uaajatelj la •ageverml «re*j.»k K«.t. P . . t. . 1. -1 • k.
lit^a'ae la tlak »Naroda« tfakarat*
42
67