Leto m štev. 18j|. Ljubljana, petek 13. avgusta 1926 Poštnina pavSallrana. Cena 2 Din ta lihaja ob 4. zjutraj, as Stane mesečno Din as —; » inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, pi-osveto in politiko Uprava Str« > LJubljana, fttkiiitm ulica it 54. — Telefon it. loseratni oddelek 1 Ljubljana, Preteč nova ulica ta «, — Telefon ta. «0» Podružnici-. Maribor, Barvaraka uttca ta. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pn postnem ček. uvoda 1 L,)ub> jana št. 11.841 • Praha čisioyS.i8a. Wiea.Hr. 105.141. LJubljana, 12. avgusta. Mobilizacija klerikalno . političnega boja za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, ki ga je dr. Korošec napovedal pred tedni v Domžalah ter znova potrdil v Trebnjem, se vrši točno po načrtu, ki ga je zasnoval klerikalni volilni generalni štab s svojimi pomočniki. . Danes objavlja »Slovenec« na uvodnem mestu proklamacijo na volilce v zbornico, ki jo je med 61 sopodpisniki podpisalo nad 50 pristašev SLS, poleg njih pa še nekaj ljudi, ki so bili pristaši že raznih strank, a sedaj menda zastopajo slovensko NRS in SKS. Odličnih predstavnikov našega trgovstva, obrti in industrije zaman iščemo na tem manifestu. Ugotoviti treba tudi. da je bil proglas objavljen brez vprašanja in vednosti številnih trgovskih gremijev in obrtnih zadrug, ki so v prvi vrsti poklicani dajati svoje mnenje v stanovskih zadevah trgovcev in obrtnikov Navzlic temu. da je v «Slovencu» objavljeni oklic klerikalcev očividno naperien proti avtonomni akciji organiziranega in stanovsko-zavednega obrtništva in trgovstva, vendarle apelira na stanovsko solidarnost privrednikov. da bi s tem pred javnostjo prekril atentat ki ga z zvijačo in neiskrenostjo pripravljajo klerikalni konsumarji na trgovino. obrt in industrijo v Sloveniji. Kakor si je svojčas SLS pod plaščem »Zveze delovnega ljudstva« angažirala za priganjače komuniste, da je ž njimi na škodo ljubljanskega prebivalstva etablirala v mestni hiši klero-komunistični režim, ki je bil docela odvisen od njene volje; kakor je pri zadnjih skupščinskih volitvah SLS s pomočjo svojih pomočnikov, ki so delali proti kandidatu Mohoriču — čegar naloga bi bila, da kot ljubljanski poslanec zastopa predvsem Interese slovenskega gospodarstva — storila vse. da ne pride v parlament prvovrsten strokovnjak, prav tako začenjajo sedaj klerikalci za volitve v Zbornico volilni manever. čegar edini namen je, zanesti v najvažnejšo našo samoupravno gospodarsko korporacijo jalovo klerikalno politiko ter ž njo mesto pozitivnega gospodarskega dela neprestane prepire. Klerikalna politika zadnjin 8 let v Nar. skupščini je bila radi nestrpnosti, nedelavnosti in vrtoglavosti tako škodljiva za Slovence, zlasti pa tako usodna za slovensko gospodarstvo, da si SLS ne upa nastopiti s svojo lastno firmo, dasi je dr. Korošec napovedal v Domžalah in v Trebnjem nastop svoje stranke pri teh volitvah. SLS se zaveda da sama absolutno nič ne opravi pri teh volitvah, pa bi si zato rada najela med trgovci in obrtniki kulijev. ki bi bili pripravljeni delati tlako za njeno razdiralno in konsumarsko politiko. Pri tem njenem prizadevanju je za moralo, ki vlada danes v SLS. zlasti značilno, da love klerikalci na svojo kandidatsko listo tudi pristaše slovenske NRS in SKS. V Trebnjem je v nedeljo grmel dr. Korošec proti nepoštenju in breznačelnosti. Dejal je. da če zahteva poštenje, ga mora zahtevati povsod. «Kaj naj rečemo« — je izvajal dr. Korošec — «k temu: Pojavi se stranka ki pravi, da noče države, noče armade, ne kralja, ne davkov. Pa pride na vlado in je zadovoljna z vsem! Ali pa zmerja Radič ministre: bitanga. vuci-batina itd., drugi dan pa jih v Beogradu objema in poljublja.« Dr. Korošec je nadalje govoril: »Najhujši nasprotniki slovenske samostojnosti so radikali. In žalostno je, da se vedno dobe nekateri Slovenci, ki se vežejo z njimi. Tako tudi Pucelj, ki se je zapisal Radiču in z njim vred pomaga radikalom . . .» Kaj naj rečemo mi k tem izvajanjem dr. Korošca o poštenosti in načelnosti. ko pa vidimo, da se sedaj vsa družba, ki jo je v nedeljo dr. Korošec opljuval, zbira pod isto klerikalno zastavo pri volitvah za zbornico? A ne samo to! SLS napoveduje v tem volilnem boju boj centralizmu, radikali in radičevci, ki se vežejo z SLS, so pa baš tisti, ki sedaj vzdržujejo režim najtršega centralizma. Breznačelnost in nepoštenost, ki so jo pri nas začeli uvajati v politiko klerikalci, je tudi pri sedanji borbi SLS za Trgovsko in obrtno zbornico glavno načelo. To pa je tudi najboljše jamstvo za siguren neuspeh SLS in njenih pomočnikov. Ljudstvo se je dalo od klerikalnih agitatorjev preslepiti enkrat, dvakrat. Končno pa se morajo odpreti oči še tako zaslepljenim! Kar se gradi na nemorali in prevarantstvu. je že v naprej obsojeno na propast. Ameriško posojilo Madžarski Budimpešta, 12. avgusta, s. Pri namestni. ku ministrskega predsednika se je danes javil princ Louis Bourbonski, da ponudi v imenu ameriške finančne skupine, eije de« legati se sedaj mudijo v Budimpešti, poso. sojilo več milijonov dolarjev po emisijskem kurzu 90 odst. s 7 odst. obresti. Posojilo bi se porabilo za gradnjo uradniških sta« novanjskih hiš. Minister Vas je sprejel po> ročilo ter ga bo predložil finančnemu ministru ----- Pred odgovorom bolgarske vlade Službeni komunike o vsebini kolektivne note. — Naša vlada zahteva še posebej izročitev naših državljanov - ubežnikov. — Danes ali jutri sledi bolgarski odgovor. — Važne izjave romunskega zunanjega ministra. — Kralj Boris pri predsedniku Ma- seryku. Beograd, 12. avgusta p. Tiskovni od- j sveta, ki bo sklepala o odgovoru na >tpV oninamVcm m-iTTicfrstvn ip danes ! noto. Zato ni pričakovati bolgarskega odgovora pred soboto. Bukarešta. 12. avgusta d. Na za, se smatra v uradnih krogih kot popolnoma gotovo, da bo Nemčija v septembru pristopila k Društvu narodov, ker braziljan-ski protest in španska opozicija ne bosta delala težav, švedska bo igrala isto ulogo kakor v marcu ter vztrajala pri tem, da mora Nemčija sama vstopiti v Društvo narodov in da se število stalnih sedežev za sedaj ne sme zvišati. Švedska najbrže ne bn podpirala poljskih zahtev, ker bo jx> njenem mišljenju naloga Društva narodov v decembru to, kar se je opustilo v marcu, namreč sprejem Nemčije v Društvo narodov. London. 12. avgusta (brž.) Prihodnji mesec se zniža francoska okupacijska armada v Porenju za vec tisoč mož. Ta redukciia se izvrši v smislu locarnskega pakta. Ko so angleške čete zapustile Kolin in odšle v \Viesbaden. je bilo njih število znižano o-i 15.000 na 9000. Istotako je bilo znižano število belgijskih čet. ki so odšle v drugi« cono od 9000 na 9000 mož. Nekoliko je bilo znižano tudi število francoskih čet. ki tvorijo glavni del zasedbene armade. Parii, 12. avgusta, d. Z vladnim uspehom v Versaillesu se je zaključil prvi del Poincar6jevega sanacijskega dela. Za Po-incarejem stopa sedaj v siredišče političnega življenja ponovno Briand. Približuje se namreč sedmo zasedanje Društva narodov, ftfiand v zadnjih tednih ni miroval ter se je o vstopu Nemčije v Društvo narodov posvetoval s španskim poslanikom v Parizu Qninones de Leonom, nadalje z Vandervel-deom kakor tudi z nemškim poslanikom v. Hoeischom. Potrjuje se, da je nemški poslanik v. Hoesch pri svojem zadnjem obisku zahteval, da Francija v Porenju dovoli z ozirom na zasedbene čete gotove olajšave. Nem&ja ricer ne postavlja tozadevnega vprslanja direktno kot pogoj za vstop v Društvo narodov, vsekakor pa zahteva von Hoesch v imenu nemške vlade znižanje števila francoskih čet v Porenju za 20.000 mož. Čete naj bi se tako porazdelile, da bi bile njihove garnizije manj vidne kakor doslej. K temu vprašanju piše : Koncesija, ki jo zahteva Nemčija, je sprejemljiva samo, ako nemško časopisje preneha s svojo hujskaško kampanjo in ako nacionalistične organizacije v bodoče opu-ste svojo propagando, zlasti v Porenju. Pariz. 12. avgusta. 1. Kakor se izve, so zavezniške vlade pripravljene zmanjšati število zasedbenih čet v Porenju in izvršiti njihovo razvrstitev tako, da bi bila okupacija manj občutna. K tozadevnim koncesijam pa so zavezniki pripravljeni samo po-1 pogojem, ako prevzame nemška vlada obveznost, da nastopi proti agitaciji tajnih nacijonalističnih organizacij na levem bregu Rena. V ostalem pa se zdi, da so postale razmere z ozirom na jesensko zasedanje Društva narodov vnovič nekoliko zapletene. Španska, ki je bila pred kratkim še pri- Napetost med Zedinjenimi državami in Mehiko Možnost vojaške intervencije radi umorov ameriških državljanov. — Finančni ukrepi mehikanske vlade. Pariz. 12. avgusta i. »Chicago Tribune« poroča iz Washingtona: Napetost med Zedinjenimi državami in Mehiko, ki obstoji ie delj časa, se v zadnjih dneh čim dalje bolj komplicira. Podoba je, da se bo washing-tonska vlada v kratkem odločila za intervencijo radi zadev, ki se tičejo tudi nje. Tudi se izve, da so note, katere je poslal ameriški podtajnik Kellog mehikanski vladi, pisane v zelo ostrem tonu. Med drugim vsebujejo resne proteste radi umorov ameriških državljanov, katere ščitijo tudi glede na njihovo imovino, katero jim je država konfisciraia. Če ne bo dala mehikanska vlada na te pozive zadovoljivega odgovora. utegne priti z ameriške strani do vojaške demonstracije, s katero hočejo Zedinjene države pokazati, da ima Amerika za slučaj nepokornosti na razpolago tudi taka sredstva. Washington. 12. avgusta I. Prezident mehikanske države Calles je dal te dni poklicati k sebi trideset ameriških državljanov, katerim je zatrjeval, da je skozi in skozi strpen človek in da spoštuje vsa veroizpo-vedanja. To je bilo sporočeno tudi ameriški vladi, a ni napravilo nanjo nobenega dobrega utiša. Newyork, 12. avgusta 1. Mehikanska vlada je odtegnila iz prometa velike množine zlatega denarja, da bi na ta način stvorila zlato rezervo, namenjeno za odplačilo zunanjih dolgov. Mesto zlata so prišli v obtok papirnati bankovci. Obenem se je dvignila cena srebrnemu denarju, v deželi pa se je pojavila velika draginja. Po mnenju bančnikov je mehikanska vlada odtegnila fe prometa za 170 milijonov pezov zlate valute. Sedaj nakupuje za zlat denar živila, s katerimi se hoče prevideti za vse slučaje, ki bi utegnili nastopiti Washington, 12. av?usta L Ameriški konzul v Mehiki poroča svoji viadi, da je nastal priličen zastoj v trgovinskem poslovanju na mehikanskem ozemlju. Dežela je v mrzličnem pričakovanju nadaljnjih dogodkov. Reorganizacija romunske vojske Bukarešta, 12. avgusta, s. Vojni minister Mircescu je izdelal proračun za vojsko in sicer za dobo 10 let. Minister hoče obnoviti vso opremo vojske. Vse politične stranke bi se obvezale, da bodo respektirale prora. čun vojnega ministrstva za dobo 10 let. Vojni minister utemeljuje svoj načrt s tem, da zahtevajo posebni položaj Rumunije in njeni odnošaji do sosednih držav, ki nima« jo najbolj prijateljskih odnošajev do Ru« munije, te ukrepe. Minister je izjavil, da iz istih vzrokov ne more biti govora o znir žanju vojaške službene dobe. Novi spopadi v Siriji Pariz, 12. avgusta, s. Po vesti iz Bejruta je prišlo včeraj pri Mokri do ostrih spopadov med Druži, ki so sovražni Francozom. in med pristaši sultana Atraša. Zadnji so baje imeli 100 mrtvih ter so pustili na boji« šču mnogo vojnega materijal«. Moj odgovor gg. Jelačinu in Ogrinu Na sestanku zaupnikov, ki naj pomagajo klerikalni listi za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, sta gg. Jelačin in Ogrin povsem netočno in neresnično predstavila vsebino in po-lek razgovorov, ki sem jih vodil podpisani glede postavitve sporazumne Uste za te volitve. Stvar je potekala tako-ie: Povodom raznih sej v Trgovski zbornici je prišel svetnik zbornice g. Peto-var v razgovor z gg. Ogrinom in Jela-činom. Soglasno so gg. bili mišljenja, da bi trebalo poskusiti dosego kompromisa za volitve v novo Zbornico. GO. Ogrin in Jelačin sta pri tem povdarila, da je treba za tak kompromis pridobiti predvsem odobritev SLS in SDS. G. Petovar je izjavil da je treba volitve izpeljati nepolitično in da je v tem oziru pripravljen storiti pri SDS potrebne korake. V neobveznih razgovorih je g. Ogrin naznačil zahteve SLS. ki so šle za tem. da mora obrtni odsek imeti klerikalno večino ter načelnika (podpredsednika), ki je pristaš SLS. V trgovskem odseku pa naj bi se napredni trgovci zadovoljili s 7 mandati. Ker je g. Ogrin izjavil, da je pooblaščen od SLS se pogajati za volilni kompromis s SDS, je g. Petovar sporočil zadevo svoji stranki ter predlagal, da tudi SDS delegira posebnega pooblaščenca. SDS je od vsega začetka stala na stališču. da naj zbornične volitve izvedejo in kandidate postavijo stanovske gospodarske korporacije. S to predpostavko sem prevzel mandat za razgovore s pooblaščencem SLS g. Ogrinom. V ooetovanih sestankih sva z gospodom Ogrinom razgovarjala o možnosti sporazuma za enoten nastop pri volitvah. Jaz sem se postavil na stališče, da dogovor med strankama seveda ne izključuje aranžmana še z drugimi grupami. Izrecno sem povdaril, da bomo naprednjaki se prav gotovo med seboj domenili in nisem nikogar izključeval, t di g. Jelačina ne. Kot pogoj sem stavil še to, da moralo biti volitve nepolitične in da imajo kandidate postavljati zastopniki interesiranih strokovnih organizacij. Nadalje sem predlagal, da naj se sestavi poseben odsek, ki naj že v naprej sporazumno določi delovni program nove zbornice, povdarjajoč, da je treba ustvariti trdno podlago za bodoče skupno, stvarno nemoteno delovanje novega zastopstva niše trgovine, obrti in industrije. Res je, da sem odklonil zahtevo SLS, ki je reklamirala v trgovski in obrtniški skupini od 32 mandatov polovico za svoje pristaše, a da ne raz-bijem pogajanj, sem končno pristal na 14 in se obvezal na zahtevo g. Ogrina še, da bomo, ako pride v industrijskem odseku do kompromisne liste, se zavzemali za to, da dobi SLS tudi tu 2 mandata. Pri pogajanjih sem stalno povdarjal, da na naši strani ne bodo iz-kliučno pristaši SDS, ker se bodo vzeli na listo tudi pripadniki drugih skupin, kakor bodo pač določile stanovske organizacije. G. Ogrin je na vse te moje propozl-cije pristal. Jaz sem jih formuliral 28. junija še pismeno, nakar je po enem tednu, t. j. 4. julija zahteval glede treh točk pojasnila in mi pisal: «Ker torej Vaših propozicij radi njih (gori omenjenih) nejasnosti v tej obliki ne morem predložiti v definitivno odobritev vodstvu naše stranke. Vas prosim, da bi mi čimpreje sporočili, kako si v gori omenjenih točkah predstavljate kompromis ali pa, da mi daste v najkrajšem času priliko, da se o tem ustmeno pogovoriva, Cas za volilne priprave urno mineva, zato si dovolju-iem prositi za odgovor v najkrajšem času.» G. Ogrina sem takoj drugi dan in pozneje še opetovano telefonično iskal, a se mi ni posrečilo ga dobiti. Zato sem mu 10. julija poslal pismen odgovor, v katerem sem vse dozdevne nejasnosti pojasnil docela v smislu stališča SLS. Na to moje pojasnilo se g. Ogrin ni več javil. Čakal sem osem dni ter končno z dopisom z dne 18. julija (nedelja) prosil g. Ogrina. da mi do srede ali četrtka (22. ali 23. julija) sporoči svoje mišljenje. Tudi na to nismo nisem prejel nobenega odgovora. Naravno sem sedaj videl, kako stvar stoji. Čakal sem še do konca tedna in sem končne javil g. Ogrinu: ep» po, industrijalec, Brežice; Jožef Hafner, trt govec, Skofja Loka; Jernej Lozar, krojaški mojster, Ljubljana: H in ko Lebinger, trgo» vec, Litija; Anton Bučar, trgovec, Brežice; Matej Gogata, mizarski mojster, Bled: Ivan Grosek, trgovec, Trebnje: Jožef Toporii, krojač, Tržič; Josip Lavittar, trgovec, Kranjska gora: Janez Lsnčič, klepar. Gor. Radgona; Anton Bule, trgovec, Mokronog; Frane Zavodnik, mizarski mojster, št. Vid: Anton Ceror, lesni trgovec, Kamnik; Mar. tin Plut, trgovec, Črnomelj Josip Borišek, trgovec, Litija; Andrej Čufer, trgovec. Je. senice; Janez Vrečar, mizar, Domžale; Stan ko Florjančič, trgovec, Ljubljana; Franc Breznik, pekovski mojster, Prevalje; Dra. gotia Kcroiec, stavbenik. Gorenje, Rečica ob Piki; Dragotin Stupan, zidarski mojster Slovenska Bistrica; Anton Kralj, sodarski mojster, Brežice; Leopold Bruderm&n, tr« govec, Konjice; Franc Pavlin, trgo\'ec, Ljub. ljana; Rudolf Kovačič, trgovec, Ljubljana; Ivan Čadež, trgovec mlinskih potrebščin, Ljubljana; Franc Žan, mesar Ljubljana; Vinko Vidic, čevljar, Višnja gora; Franc Pustotnik, trgovec, Blagovica; Ivan Ronko, zidarski mojster, Cerknica; Jože Sitar, mi. zarski mojster, Križe pri Tržiču; Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Žusmu: Vid Muri ko, trgovec, Maribor: Maks TurnSek, tr» govec, Zlaber pri Mozirju; Josip škafar, trgovec, Beltinci; Jakob Jaš, mlinar, št. Ilj pod Turjakom: Franc Koražija, dimnikar, Maribor; Štefan Litrop, čevljar, Turnišče; Anton LekSe, mizar, Mozirje: Peter Zadrat vec, Žagar, Ormož; Ivan Srebot, čevljar, Ljubljana; Florjan Rebernik, kovač, Pre. valje; Franc Pelko, krojač. Novo mesto. Poleg g. Ogrina Ima sedaj v volilni borbi SLS glavno besedo g. Jelačin. ki je povabil na sestanek k Štrukiju kot predsednik zbornice samo klerikalce in samo one. ki lahko služijo njegovim osebnim ambicijam. Niti enega naprednega člana dosedanje zbornice se mu ni zdelo vredno in potrebno vabiti. Kako pa naj bi to tudi storil, ko je bil sestanek pri <Štruklju» najordinarnejši politični shod, na katerem je Jelačin, ki je slaven po svojih trakuljastih frazah, s sekiro mahal samo po SDS. Navzočim je celo razlagal, da je SDS oropala Slovenijo ogromnega premoženja z relacijo 1 : 4, a vsakdo ve. da nosi dotičnl sklep ministrskega sveta podpis dr. Korošca in SLS. Največji «hec» je bil, ko so govorniki radi lepšega divjali proti davkom, korupciji in slabi upravi, t. J. proti vladi RR. To pa je bila le komedija, ker so se vladinovcl in klerikalci takoj objeli ln skupno dejali na listo. Moramo reči. da je sodelovanje SLS ob divjanju proti vladi, centralizmu ln ustavi z radikale! in radičevci cirkus, ki ga niti naši mnogopisani politični svet ni še videl. Mi samo dostavljamo, da take politične neiskrenosti in hinavskega licemersrva je zmožna le SLS. Seveda ji gre le za profit. Tako računa: če bo zmaga, je komora klerikalna in se radikalov in radičevcev otresemo! A da teh poslednjih ni sram biti hlapci in privodniki SLS, to je Iznenadilo one, ki niso poznali, kakšna družba so voditelji naših radikalov in radičeveve. Tako torej misli SLS popraviti svojo skrahirano politiko. Trgovska zbornica naj se zategadel uniči in ubije. Račun brez krčroarja! Politične beležke Avtonomija ali smrt Zadnji »Domoljub« je prinesel članek, ki trdi, da se »liberalci« za žive in mrtve bore za centralizem, aa bi potem lahko z njegovo pomočjo preganjali katoliško vero po mehikanskem vzorcu, zapirali verske šole, izganjali krščanski nauk iz šol, Izstradali duhovnike in da se za centralizem tudi zato navdušujejo, ker dobijo v Beogradu iz raxnln kupčijskih afer milijone za svoje brezversko časopisje. Članek se končujs z vzklikam: »Avtonomija ali smrt!« Pripominjamo, da Je tudi na »Domoljubu« kakor na iSlovincu« podpisan kot lastnik katoliški duhovnik posl. dr. Kulovec ki se našega lista ni npal tožiti, ko smo mu očitali, da nesramno laže. S tem bi bilo dovolj povedano. Pripomniti bi bilo samo" še to, da se klerikalna stranka že precej časa bori za avtonomijo, pa ni s svojimi 20 poslanci še ničesar priborila. Zato pa tudi umira ln če se bo še nadalje na dosedanji demagoški način borila za avtonomijo, lo v resnici ničesar drugega ne čaka kakor — smrt S svojo brezplodno avtonomistično gonjo Je že dovolj škodovala gospodarskim Interesom Slovenije ln vsi tisti, ki nočejo poginiti ž njo vred, beže od nje kakor od kuge. Kdo se bo tudi bratll z neizogihno smrtjo? Kar se pa tiče tistega »brezverskega časopisja«, ki se navdušuje za centralizem, ker dobiva Iz Beograda iz raznih kupčijskih afer milijone, pa pozivamo »Domoljuba«, naj točno pove, kdo se navdušuje za centralizem in kdo dobiva v Beogradu Iz raznih kupčijskih afer milijone, da ga bomo lahko pozvali pred sodišče, če pa to ne bo mogoče, da bomo lahko obračunali z nJim, kakor smo z dr. Kulovcem, ki smo mu očitali, da nesramno laže, pa se nas nI upal tožiti. Kriza parlamentarizma in potreba močne vlade V uvodniku »Samouprave« št. 178, ki je vzbudil v beograjskih političnih krogih precejšnjo pozornost, razpravlja dr. L. Markovič o krizi parlamentarizma v evropskih državah ter Izvaja: Tendence prot! parlamentarizmu imajo vzrok v pojavi, ki se Izgublja !z v!da, a je prvovrstne važnosti. To je potreba močne upravne oblasti, ojačenja eksekutive, ki se danes nahaja pred velikimi in resnimi nalogami — potreba močnih vlad glede na njihovo sestavo ter glede na njihovo odločnost, energijo ln pripravnost za delo. Karakteristika, ki mora odlikovati vlado, Je ambicija, da se nekaj stvarnega dovrši, ter pripravljenost, da se ohran! !n obran! avtoriteta vlade ln države, avtoriteta reda in zakona. Danes se čuti, da ni dovolj, ako kna vlada večino v parlamentu, marveč se od nje zahteva, da zares v!ada po ustavi ln zakonih, da postane glavna po-kretnica javnih poslov ter središče celokupne Javne akcije. Radi slabosti vlad v mnogih državah se je pojavilo napačno stališče, da je parlamentarni režim kriv sla-i bost! imravne oblasti. Taka generalna oce-i na se ne more akceptirati. Parlamentarni režim lahko da držav! I močne 1 šibke vlade. Delovati Je pač treba v tem pravcu, da se skladno s parlamentarnim režimom ior-mira močna vlada, ki se bo ravedala svojih nalog ter bo voljna in sposobna uspešno vršiti svolo funkcijo. Oni faktorji, ki po ustavi sodelujejo pr! formiranju vlad, morajo upoštevati tudi to stran vprašaija o krizi parlamentarizma. Pri nas je parlamentarni režim proglašen za ustavni režim kot edini sistem vladavine. Toda to ne ovira niti kralja niti parlamenta, da se pobrigata tudi za kvaliteto vlade, za njeno sposobnost, moč In odločnost Čas zahteva vlade z avtoriteto ln močjo, in to mora upoštevati tudi naš parlament, ker to ni v škodo parlamentarizma. — Pravijo, da Je dr. Markovič ideolog radikalske stranke. Njegova izvajanja povedo Jasno, da današnja vlada ni močna in delavna. A dr. Markovič Je ostal dolžan odgovora na vprašanje, kako pribavlti vladi in parlamentu avtoriteto. Glasil bi se kratko: Z novimi svobodnimi volitvami. 'Poslanec Božovič o naši zunanji politiki V uvodniku beograjske »Politike« razpravlja poslanec Gligorije Božovič o rezultatih dr. Nlnčičeve zunanje politike ter Izvaja: Velika Britanija, četudi ni naš odkriti sovražnik, je vendar velika prijateljica in pokroviteljica Bolgarov. Dr. Ninčičevo pohajanje v Rim je storilo, da nam danes tudi Francija in francoski tisk dajeta ne povsem zavezniške nasvete. Po naših konvencijah z Italijo se mora še obistinlti ženitev kralja Borisa z Italijansko princeso, pa bo nai zunanji minister že! poln uspeh tudi na tej strani. Z Grčijo ne moremo biti iskreni prijatelji tudi če uspešno zaključimo pogajanja zastran Soluna. A glede Albanije Ima naša zunanja politika ta uspeh, da je ta deižela postala italijanska gubernija. Nedvomno največji uspeh dr. NInčiča pa so naši odnošaji napram Bolgariji. On je zapustil pokojnega Stambolljskega, se oprijel Cankova, omogočil vlado Ljagčevu, velikemu mojstru makedonskega komiteja, ter Je sijajno sprejel v Beogradu ministra Bu-rova, člana tega komiteja, ki mu tako bratsko vrača posojilo z zažiganjem in ubijanjem po naši Makedoniji. Dr. Ninčič In nihče drugi je povzročil, da se makedonsko vprašanje, slavno s krvjo pokopano, zopet stavlja na mednarodni dnevni red. Balkanska politika Italije Smernice italijanske diplomatske akcije na Balkanu. 1 Milan, 12. avgusta »Corrlere della Sera« piše, komentirajoč italljansko-špansko pogodbo, takole: Pozornost, trenotno osredotočena na Zapad, nas ne sme odvrniti od dogodkov na Vzhodjj. Dežele ob dolenjem toiu Donave la balkanske države so po svetovni vojni pridobile na važnosti za Italijo. Italija Ima že po svoji zemljepisni legi možnosti gospodarskega razvoja v teh deželah, bogatih na naravnih darovih in potrebnih Industrijske zamenjave. NI si pa mogoče predstavljati gospodarskih sporazumov brez političnih zvez zlasti v takih deželah, ki se zavedajo svojega suverenega položaja in so radi tega nekako ljubosumne. Razmotrivajoč aktualen političen poloižai Italije, Jugosiaviie In Grške so v zadnjem času mnogi tuji listi pisali nesimpatično o naši diplomatski akciji na Balkanu. To so bili neupravičeni predsodki. Nihče ne more danes reči, da hoče Italija iztisniti druge radi sebe. Italija Je vzdrževala ln še vedno vzdržuje z evropskimi velesilami naj-prlsrčneiše odnošaje. Značilno Je, kako Iščejo v zadnjih letih srednje države prijateljstva v več pravcih. Balkanske ln donavske države se skušajo po vojni vsestransko osigurati. S tega stališča si je treba tudi razlagati francosko-jugo-slovensko ter francosko-rumunsko pogodbo. Baš z ozirom na politiko Male antante Je Pariz vedno mnogo politiziral v Beogradu ln Bukarešti. V bistvu so pogodbe, ki so bile sedaj podpisane, bile že sklenjene. Sedaj so bile le še formalno sklenjene in podpisane. Oblika teh pogodb je ista kakor sllčnlh sporazumov med Francijo Ln Poljsko ter med Francijo ln Češkoslovaško. Prva pogodba med Francijo in Poljsko Je bila sklenjena 19. februarja 1931. Ta pogodba je tip prave zavezniške pogodbe In vsebuje določilo o nevtralltetl, kakor Je to slučaj v madridskem paktu. Radi tega nI mogel bitf ta sporazum vključen v locarnski pakt ter Je ostal pogodba zase, na katero niso vezane niti Nemčija, nit! Anglija. Pogodba med Francijo In Češkoslovaško od 27. januarja 1924 vsebuie med drugim določilo, da nasprotujeta obe državi morebitni restavraciji Hohenzolleracev. Tudi ta pogodba je v ostalem sporazum prijateljstva ln kon-c IlUam tnostl To, kar je sedaj Francija sklenila z Jugoslavijo, ne more zavzemati napram Italiji nič drugega kot priiatelisko stališče, kateremu ne bo mogoče nasprotovat! v nobenem slučaju. V ostalem je važen ob sklepanju pogodb duh, ki preveva voljo, katera Jih Je sklenila. Za nas je najbolj važno dejstvo, da ne postanejo stare In nove balkanske simpatije ekskluzivne. Balkanski državniki, ki so bogati na Izkušnjah, se predobro zavedajo, kaj pomeni Izročati se zaprtim zvezam. Sodobna Izmenjava materijalnih in moralnih dobrin med Italijo, ki Je Balkanu najbližja velesila. In med balkanskimi deželami, pa se ne da prekiniti brez splošne nevarnosti In tudi škode. »Madridska pogodba" v francoski luči Kavalirski komentarji francoskega tiska. Pariz, 12. avgusta, 1. Listi objavljajo nove komentarje k italijansko-španski pogodbi in ne pozabljajo povdarjati velikega uspeha, ki ga je s tem činom dosegla italijanska zunanja politika. «Temps» piše: Dasi Še manjkajo podrobnosti o sporazumu, ki se je sklenil med Italijo ln Španijo, se da sklepati iz poročil, ki so na razpolago, da gre v ftalijansko-španskem dogovoru za sporazum. ki ni agresiven, marveč ima zgolj namen posredovati, če bi kdaj prišlo do skrajnosti. S francoskega vidika more biti človek !e zadovoljen, ko vidi, da se je zopet sklenila zveza med dvema latinskima narodoma. Španija je naša zaveznica in ž nio se strinjamo v vseh recipročnih vprašanjih. Italija pa je bila naša zaveznica v svetovni vojni in ž njo smo v prisrčnih odnošajih, kakor nam to svetuje že sorodnost krvi. Ne da bi se pri tem podcenjevala važnost te pogodbe, ki zasleduje obojestransko spoštovanja ravnotežja v Sredozemskem morju, pa je treba povedati. da je Francija bila prva, ki je uvedia načelo obvezne arbitraže, ki edina lahko zaščiti vse konvencije, urejujoče dobre odnošaje med državami. To je najboljša pot za ureditev razmerja v mednarodni politiki. Brez nje bi bilo vse delo za medsebojno zaupanje brez pomena. Itaiijansko-španska pogodba pa ima še drug pomen. Povdarjalo se je. da predstavlja čin, ki ie bil posvečen z obiskom španskega kralja Alfonza in Prima de Rivera v Rimu. Tedaj se je govorilo o sporazumu in o prijateljstvu, pozabilo se je pa na dejstvo, da je pozicija Italije drugačna kakor pozicija Španije Zato predstavlja itaiijansko-španska pogodba v prvi vrsti sporazum. ki je ugoden današnjemu času. List zaključuje s konstatacijo. da se Španija polagoma rine v ospredje in se začenja zanimati za splošna evropska vprašanja. «Ouotldien» piše. da je treba italijansko-španski sporazum le pozdraviti ne glede na vzroke, ki so ga rodilL S to pogodbo Je prijateljstvo med Italijo in Španijo zagotovljeno in se bo v bUžnji prihodnosti še bolj poiskrenilo. «Actl-on Francalse« se pritožuje nad domačo diplomacijo ln povdarja, da je Italija danes eden najtrdnejših faktorjev v zunanji politiki. Senzacionalna vest o po-vratku razkralja Ferdinanda Kralj Boris naj bi postal guverner .Makedonije? — Italijanski predstavniki na svečanostih makedonstvujuščih. Beograd, 12. avgusta p. Današnja »Pravda« poroča iz Sofije, da ie bilo doslej že večkrat postavljeno vprašanje povratka bivšega kralja Ferdinanda na bolgarski prestol in da so se tudi sedaj še našli ljudje, ki se za to stvar posebno eksponirajo. V tem trenotku ie največja senzacija dejstvo, da so se tudi nekatere velesile pričele vmešavati v to zadevo. Res ie, da se je Italija v zadnjem času začela močno zanimati za dogodke na Balkanu. Razen tega se zatrjuje, da prijatelji bivšega kralja Ferdinanda vživajo mnogo podpore pri dveh velikih državah, od katerih se prva (Anglija) bavi z vso svetovno politiko, druga pa se zanima predvsem za balkansko. Vesti o akciji za povratek razkralja Ferdinanda sicer ne učinkujejo toliko senzacf. jesalno kakor vest. ki io širijo mnogi ugledni sofijski politiki, da bi tmel kral) Boris postati v tem slučaju guverner Makedonije. Te kombinacije so senzacija posebne vrste za vse diplomatske kroge v Sofiji, ki se zanje zelo mnogo zanimajo. Dopisnik »Pravde« poroča, da ie v razgovoru z nekim poslanikom, ki je znan kot prijatelj Bolgarske, spoznal, da vzbujajo pozornost pogosti poseti Italijanskih predstavnikov v Sofiji na svečanostih makedon-stvujuščih ta sploh na bolgarskih nacijonal-nih svečanostih. Brezdvomno je, pravi »Pravda«, da se te kombinacije čujejo zeio čudno v času, ko je kralj Boris izven Bolgarske. Seja glavnega odbora DS Nove pritožbe radi volilnega terorja. Beograd, 12. avgusta, p. Danes dopoldne je imel sejo glavni odbor Davidoviceve stranke, ki je razpravljal največ o volilnem terorju radikalov. G. Ljuba Davidovid je prečital pismo predsednika Narodne skup« ščine Marka Trifkoviča s sporočilom, naj odpošlje opozicija v delegacijo za interpar« lamentarno unijo v Ženevi tri člane. Go« spod Davidovič je razložil, da on ne more odgovoriti na to pismo v imenu celokupne opozicije, temveč samo v imenu ožjega blo« ka, misli pa, da pripadajo ta tri mesta, ki so rezervirana za opozicijo, ožjemu bloku. Sicer pa prepušča to predsedniku skupšči« ne, da sam stopi v zvezo z ostalimi stran« kami v opoziciji. Kot delegat demokratske stranke za interparlamentarno unijo je bil določen g. Voja Marinkovič. Od muslima« nov pojde v Ženevo Šalih Balič, za kierikaJ« ce pa dr. Kulovec. Demokratski poslanski klub je publici« ral nov komunikč o terorju radikalov v vo« lilnem boju za občine, ki navaja, da je klub dobil iz Kavadara naslednji brzojav: »Poli« cijske oblasti v srezih ksvadarskem, nego« tinskem in gjevgjelijanskem so aretirale do mala vse kandidate demokratske stranke. Trije policijski pisarji z orožniškim oficir« jem in 15 orožniki iz Negotina hodijo od sela do sela, izganjajoč naše pristaše iz nji« hovih domov in jih pretepajo. Nikar ne protestirajte, ker nimate kje. Ignac Stefa« novič, narodni poslanec.* To postopanje policijskih organov neposredno po govoru predsednika vlade je sprejel demokratski poslanski klub z največjim ogorčenjem. De. mokratski klub vloži posebno interpelacijo na ministra vojne in notranjih del. Zdravstveno stanje Ljube Jovanoviča Beograd, 12. avgusta, r. Po izjavah zdrav« nikov se je zdravstveno »tanje Ljube Jova. novi da, ki je bilo sprva zelo kritično, sedaj že znatno popravilo. Aretacija dalmatinskih Orjunašev Spht, 12. avgusta, n. Danes je zaključena preiskava radi dogodkov v Kaštel.Sudurcu, ki jo je vodil sodnik Polič in ki je odredil aretacijo čelnika Valentina Žica ter Orju« našev Oparida in Grgina. Vsi trije so bili tekom popoldne prepeljani v zapore okrož* nega sodišča v Splitu. Del Hrastnika v nevarnosti, da ga zasuje plaz Položaj v Hrastniku nad deško ljudsko šolo je postal od nedelje sem tako nevaren, da sta si ogledala teren poleg drugih čini« teljev tudi še .»krajni glavai Pinkava in gerent okrajnega zastop« dr. Roš. Vsled nedeljskega deževja so se pričeli vzd:gO"ati velikanski kompleks' zemlje po« čenši od stolpa falske elektrarne visoko go« ri v hriba Posledice se poznajo v obsegu več sto metrov. Prekrasni sadni vrt posest, nika Roža je docela uničen, drevje je iz» ruvano in kjer je bil« poprej plodna zem« lja, tečejo potoki kalne vode. Pri Pintar« jevi hiSi je igraje uničilo mccan obrambni betonski zid, sesulo kamenito škarpo v su« terenu s cementnim obokom vred in poru« šilo vogal hiše, katere stene so vse v raz. pokah. Nižje doli pri gospodarskem poslop« ju je prav tako omajalo »tene, tako da iz. padajo velike skale. Obširni prostor pred šolskim poslopjem, kjer telovadi šolska de. ca, je dvignjen že 8 m pred zidom; enako je dvignjena na več krajih stranska cesta, ki vodi na okrajno cesto. Krajevni faktorji so spričo nevarnosti, ki grozi podsuti več poslopij in zajeziti potok Boben, s čimer bi bila katastrofa popolna, skoraj brez moči. Včeraj so vozrrki ves dan vozili deske in delavci postavljali žie« bova, • katerimi nameravajo ujeti vodo in jo odpeljati na drug kraj, kjer ni tolike ne« varnosti. Na enem kraju se jim je to po« »ečilo, na drugem, bolj eksponiranem, p« bo najbri ves trud zastonj. Med plazovi po Slovenskih Goricah in Halozah Obupne posledice 36urnih nalivov v ptujskem okraju__Njive in travniki polni plazov. — Porušena gospodarska poslopja. Menda nI okraja v mariborski oblasti, kjer bi bilo letos toliko nezgod, kakor v ptujskem okraju. Najhujša vsekakor pa je bila zadnja katastrofa, ki je ostavila vse polno plazov po njivah in travnikih in napravila naravnost strahovita opustošenja. Ze v četrtek, dne 4. avgusta, so se valili preko Haloz na Dravsko polje težki temni oblaki. Popoldne se je začelo bliskati in zamolklo grmeti, nakar se je v črti Dravinjske doline od Turnišč proti Ptuju In proti Sv. Trojici v Halozah vlila grozovita ploha, da je bilo hipoma vse pod vodo. čim je naliv ponehal, se je vsula še za lešnik debela toča, ki je pobelila tla 2 cm debelo. Žalosten je bil zlasti pogled na občine Ju-rovce, Podlehnik in Sv. Trojico v Halozah. Toča je imela smer od Pragerskega ob Dravinji proti Spodnjim Halozam v črti 40 do 100 m. Pobila ie do malega vse. V petek popoldne, dne 5. avgusta, se je nebo zopet začelo temniti. Zbirali so se težki oblaki in kupičili v ogromne grozeče plasti. Veter jih je gnal proti severu, vendar nI bilo dežja. Zato pa je v soboto popoldne pričelo liti kakor iz škafa in je deževalo celo noč ter potem še v nedeljo ves dan. Drr'va, Pesnica in Dravinja so naglo naraščale. Pesnica je že v nedeljo poplavila v.'o okolico od Pesniškega dvora do Izliva v Dravo pri Sv Marjeti nižje Ptuja. Grajena je prestopila bregove med Ptujem in Vurbergom in poplavila ceste. Rogoznlca je že v soboto prestopila svojo strugo ter se razlila po vsej okolici na levi strani Ptuja. Rogozniški župan ln mlinar, g. Franc Rašl, je šel odpirat zatvornlco nad svojim mlinom. Skoro bi pri tem smrtno ponesrečil. Čim je namreč hotel dvigniti zatvornlco višje, se je podrl ves les ln potegnil Re-šla s seboj v valove. Le z največjo težavo se je župan rešil iz deročih valov in ruševin ter se priplazil k bregu. Po Ptuju so se že razširjale vesti, da Je utonil, kar pa k sreči ni bilo resnično. Ptuju samemu je Grajena to pot prizanesla, čeprav nI prestopila svojega obrežja, pa so vendar stanovalci ob Grajeni prebili vio noč v strahu in bili vsak hip pripravljeni, da »topijo v reševalno akcijo. Tudi drugi potoki, kakor Polskava, Ro-gatica, Tajna Brnca itd. so se spremenili v hudournike ter drli preko svojih strug po poljih, travnikih in njivah. S ptujskega grada ie bil pogled na Dravsko polje kakor na velikansko jezero z umazano rjavo vodo. V ponedeljek, dne 9. avgusta, ko je posijalo na vedrem nebu gorko solnce, so pričela prihajati poročila o velikih nezgodah, strahotah in plazovih, ki so pričala o silnih posledicah 36 ur trajajočega deževja. Takih poplav, kakor tokrat, ne pomnijo najstarejši ljudje. Posebno plazovi so napravili v vinogradih po Halozah ogromno škodo. V Maj-bergu se je tik pod hišo utrgal plaz ter se potegnil nad pol kilometra daleč proti Dravinji. Poleg hiše je sedaj 20 m globok prepad. Plaz je vzel s seboj vinograd, sadno in gozdno drevje in uničil vse pridelke v svojem tiru. V veliki Vamici se je med hišnim in gospodarskim poslopjem potegnil 8 metrov širok in do 5 metrov globok plaz tn se zrušil z vso silo v dolino proti Leskov-cu. Gospodar sedaj ne ve, kako bi zamašil tako globoko jamo, da si napravi zopet zvezo med obema poslopjema. Vrh tega ie neprestano v strahu, da potegne ob prihodnjem nalivu še breg s hišo vred v dolino. Posestniku Šoštarlču je v Majbergu podrl in zrušil plaz gospodarsko poslopje. Posestnik Osterberger v Domajni ima na svojem posestvu sam nič manj kakor 10 večjih in manjših plazov. Deroča voda je podirala in odnašala mostove. Komaj novo zgrajeni železobetonski most v Gornji Pristavi stoji zdaj sam v deroči Dravinji. Na obeh straneh si je Dravinja izkopala novo strugo. Na desnem bregu si je izrezala globok in do 10 m širok jarek, po katerem drvi sedaj mimo mostu nazaj proti stari strugi. Kakor nam poročajo, so na okrajnih cestah plazovi ogromni. Na okrajni cesti Ptuj-Turnišče-Cvetlin-Trakoštjan so plazovi zasuli nad 4 m visoko cestišče. Tamkaj leži po vrsti v dolžini enega kilometra tako, da je promet zaprt najmanj za osem dnL Sploh so poškodbe na cestah velikanske. Voda je namreč odnesla cestišče, Izpodkopala škarpe, na- pravila globoke jame na cestah, razdrla ograje, izruvala betonske propuste, izpodkopala betonske stene železnih mostov itd. Kdor se vozi po cestah, bodisi v katerikoli smeri, naj vozi previdno in samo podnevi, da se ne ponesreči. Zlasti velja to svarilo avtomobilistom, ki vozijo iz Ptuja proti Ormožu, Zavrču, Varaždinu, Krapini in Rogatcu. Samo na okrajnih cestah se ceni škoda nad pol milijona dinarjev, na občinskih cestah in mostovih nič manj, druga kulturna in gospodarska škoda pa znaša preko 2 milijona dinarjev Po Slovenskih goricah, še bolj pa po Halozah, prebivalci, posebno viničarji, jočejo in tarnajo. Na kamenitem svetu so si komaj pripravili nekaj rodovitne zemlje. To so odnesli sedaj plazovi s pridelki vred. So viničarske družine, ki nimajo danes niti za en dan živeža doma; vse je namreč odnesla premikajoča se na-pita zemlja s seboj v dolino. Bukve, do pol metra debele v premeru, so s poljskimi pridelki drvele s plazovi v dolinico. Nekatera drevesa so se postavila v dolini tako pokoncu, kakor bi rasla tam že od svoje mladosti. Vendar izdaja okolica, da je bila tam še tik poprej rodovitna njiva ali dober travnik. Ptujski okraj je na vsak način nujno potreben državne pomoči. Raznim družinam se mora preskrbeti živež, sicer ne bodo preživeli zime, temveč pomrli od lakote. To velja najbolj za uboge Haložane. Davki in doklade se morajo znižati, kajti prebivalstvo ne zmore več neznosnih bremen. Dolžnost države Je, da tu pomaga. Okrajnemu zastopu naj da, kar mu dolguje, baje nad poldrug milijon dinarjev. Posestnikom naj se znižajo davki, ubožnlm družinam pa daruje živež in obleka. Le na ta način bo mogoče preboleti katastrofalni udarec, ki Je zadel letos prebivalstvo ptujskega okraja. V Slovenski Bistrici je v nedeljo narastel potok v silno deroč hudournik. Ogrožene so bile hiše, odneslo je grajski jez in napravilo velikansko škodo na žatrah, zlasti na grofovski, Antoličevi, kjer je voda vdrla v kurilnico, razdrla plot ln odnesla s seboj velikanske plohe. Voda Je vdrla tudi v tovarno bučnega olja, kjer je napravila znatno škodo. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo in ogrožencem so pomagali gasilci. Šele pozno zvečer je pričela voda padati, nakar so se razburjeni meščani pomirili. Od 1. 1919 namreč še nI bilo take poplave. Poplava Završnice Iz Most pri Žirovnici nam pišejo: V besen hudournik spremenjena Završnica je navdajala v nedeljo prebivalstvo z grozo ln trepetam pred uničenjem. Oglušujo/če bobnenje od težkega kamenja, ki ga je gnalo valovje s seboj, Je naraščalo od ure do ure. Proti večeru je začela voda izpodjedatl bregove, uničevati Jezove, ter ogrožati hiše, žage, mline in mostove. Hišo, v kateri so nastanjeni uslužbenci deželne elektrarne, so morali Izprazniti, ker Je bila nevarnost, da se zruši vsled silnega butanja valov ob njene stene. Voda je odnesla več vrtov, razdrla tri jezove, razrušila komaj dograjeno betonsko škarpo ob železniškem mostu, iztrgala več težkih kvadrov iz mostu, preko katerega vodi državna cesta, radi česar je videti še sedaj razpoko čez celo širino ceste. Voda ie Izpodkopala zlasti desni breg in temelje žag, odplavila veliko lesa ter zasula rakve s peskom In kamenjem. Da nI začela voda po polnoči upadati, bi bila katastrofa lahko usodepolna. Škoda, povzročena vsled poplave ln opustošenja, gre v stotisočake in je želeti, da bi si Jo ogledale tudi merodajne oblasti. Na Koroški Beli Je bila poplava tako strašna, da je narastla voda odnesla eno hišo, razdrla občinsko pot, da jo je nemogoče uporabljati ter ogrožala železniški ln državni most. Baje je tudi en mož utonil. Škoda v Beli Krajini Škoda v Beli Krajini je ogromna. Vsi mlini od Preloke nlzdol so trpeli. Zlasti velika škoda je bila v Tržakovem mlinu v Bo-govcih In v Pobrežju. Tam je naredila Kolpa mlinarju In Žagarju Kuzml tako ogromno škodo, da je siromak skoro obupal. Voda mu je odnesla mnogo lesa na žagi, nanesla blata in peska v mlin, pokvarila stro- Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. io 9. uri: Senzacijonalni film: Kača Pariza Ljubavni roman kurtizane Pariza v 7 velikih dejan ih v glavni vlogi nailepši čiovek sveta RAMON NOVARRO. Izven sporeda: Odkritje spomenika Nj. V. kralju Petru I. v Kranju. Velike svečanosti v Kianju t. avgusta 192b. KINO ,.LJUBLJANSKI DVOR" — Najmodernejši kino Slovenije. ? ? ZAVRŽENI t t ? ? ZAVRŽENI ? 1 je in mu zmočila pol vagona cementa, ki je postal neraben. Živina je bila ves dan izolirana, ker niso mogli do nje. Hrvatske Loke so bile vse pod vodo in Kolpa je prišla do Spodnjih Gribelj na Krasinec in v metliški mestni log, ki je bil tudi ves v vodi. Splavar utonil v Zidanem mostu Včeraj dopoldne sta priveslala iz Savinj« ske doline splav 601etni 2onta in njegov 711etni tovariš. Na Zidanem mostu je splav zadel z veliko silo ob joho kamenitega mo« stu in se razbil. Splavarja Žonta so zakrili valovi in ga odnesli v Savo. Nesrečnež je utonil, ne da bi mu mogel kdo priskočiti na pomoč. Drugi splavar se je rešil. Somborski župan skočil v studenec Ogromno senzacijo je vzbudil v sredo v Somboru samomor tamkajšnjega župana dr. Gjorgja Gjuričiča, ki je skočil v stu« denec, kjer je utonil. Njegova smrt je iz« zvala tem večje presenečenje, ker se je po« kojnik šele pred dvema mesecema poročil s 231etno mladenko, dočim je imel on 66 let. Kaj je pognalo nesrečneža v tako tra« gično smrt, ne ve nihče, domneva pa sc, da je izvršil svoje dejanje najbrž v trenot« ni duševni zmedenosti. Predigra te težke rodbinske drame je ne» dvomno pokojnikov zakon s 231etno lepo Gizelo Maršal, ki jo je dr. Gjuričič strast* no ljubil. Njegovi prijatelji so mu namreč strašno zamerili, da je vzel deklico, ki je bila nič manj kakor 43 let mlajša od njega. Usodnega dne popoldne je bil dr. Gjuričič še na seji odbora neke somborske banke, nakar se je takoj vrnil domov in odšel pre« cej razburjen spat. Ponoči je nenadoma vstal, se oblekel in odšel z doma. Na vpra« šanje mlade žene, kam gre, je odgovoril, da ga močno boli želodec in da se kmalu vrne. Bilo pa ga ni več nazaj. Njegovo truplo so potegnili naslednjega dne iz 5 m globokega studenca. Jutri* dan veličastne preaujere orjaškega pustolovnega velefilma: nji. Nenadoma pa mu je stopil za hrbet stražnik, pomagalo ni nič, plemeniti lopov je moral na policijo. Razumljivo je, da je njegova aretacija povzročila med številno njegovo druščino, čije člani so bili raztre« seni vsepovsod naokrog po klopeh, dokaj« šnje razburjenje. Nikdo bi si ne mislil, k;i» ko hitro so bile prazne klopi. Kam vse so se razpršili, je težko reči, vendar pa je upati, da jih bo kmalu zbranih lepo številu med štirimi stenami za zamreženim oknom. Zvezda se zdi sedaj kar nekam prazna, kajti ptičkov, ki jih je bila že vajena, ni. Le včasih zvečer prifrfota še kaka veščica nočna, ki jo zamoti luč, odsevajoča s Kra« peževega vrta in pa svetlikajoče se moške oči, ki obljubujejo denar. Ivan Mihelie ft eni Poplava ob Izlivu Krke v Savo pri Brežicah. Podrta hiša pri Zagrebu, katero je razrušil narasli potok Černomerac. Kulturni pregled Režiser Pregarc ostane v Splitu. Z ozirom na vesti, da je režiser Rado Pregarc podpisal pogodbo z upravo mariborskega gledališča, nam poročajo, da so bili vsi tozadevni glasovi preuranjeni. Gosp. Pregarc, ki se mudi trenutno v Zagrebu, se vrne v prihodnji gledališki sezoni na svoje dosedanje mesto v Split. Predstava «Cavallerie» in «Bajazza» pod vedrim nebom na Dunaju. Ker je v sredo zvečer prirejena predstava Bizetove opere na dunajski Hohi Warti imela velikanski uspeh, se je uprava teh prireditev odločila, da se bosta prihodnje dni izvajali italijanski enodejanki . Predstave prireja osobje Volksopere. Povratek Zlatka Balokoviča v domovino. Po petletni odsotnosti iz domovine ee pripravlja v Ameriki nahajajoči se violinski virtuoz Zlatko Balokovič na povratek v domovino, kamor dospe še letos koncem poletja. Po svojem povratku priredi Baloko-vič koncert v Zagrebu in Beogradu; 20. novembra nastopi kot solist na orkestralni produkciji berlinskih filharmonikov (dirigent Fiirstwangler) s programom Beethovna in Čajkovskega, potem pojde na veliko koncertno turnejo (35 koncertov) po evropskih državah. Koncertiral bo na Nemškem, Y Skandinaviji, na Angleškem ln drugod. Nova dela Evgena 0' Neilla. Ameriški dramatik O.' Neill dramatizira sedaj «Apo-kalipso>. Drama pride na oder meseca januarja 1927. Pred njo se uprizori delo v Stockholmu dramo v treh dejanjih cDrugb, ki obravnava zelo zanimive probleme iz sodobnega življenja. Bergova opera «Wozzek» v Ljeningra-du. Opera tWozzek . delo nemškega komponista Albana Berga, ki se je izvajala že v Berlinu, pride v prihodnji sezoni na repertoar Akademskega gledališča v Ljenin-gradu. Smrt dunajskega igralca radi bede. Na Dunaju je izvršil samomor igralec in bivši član Burgtheatra Arpad Kramer, ki je bil v zadnjem času član Reinhardtovega ansambla na joselstadtskem odru. V smrt ga je gna>a beda, ker ni mogel nikjer dobiti angažmana. Pregled dela Češke filharmonije v Pragi t sezoni 1925. '26. objavlja dnevnik . ki ugotavlja, da je vodil dirigent Talich v prošlem letu samo 14 koncertov, dočim so ostale produkcije (po številu šest nastopov) vodili inozemski kapel ni!-: i (med njimi: Vincent d'Indy, Otokar Ostr-čil, Jan Kruipka, Fr. Neumann, Jar. Vogel ln K. B. Jirak). Pred praškim koncertnim občinstvom pa so se pokazali tudi inozemci: R. Batou iz Pariza, Fritz Busch iz Draždan, Erik Kleiber iz Berlina, B. Molinari iz Rima, Adolf Pick iz Curiha, R. S. Saradžev iz Moskve ter Feliks Weingartner z Dunaja. Poročevalec očita Češki filharmoniji, da je baš z nastopi inozemskih dirigentskih sil pokvarila sistematičnost koncertov ter onemogočila šolanje domačega koncertnega občinstva. Ker je Talich v bodoče angažiran za mnogo nastopov v inozemstvu, se je bati, da bo nivo Češke filharmonije zanaprej padal, kar bi utegnilo imeti za zavod naravnost usodepol-ne posledice. Nova dela Felisa Weingartnerja. Felis Weingartner, skladatelj enodejanske opere ■cVaška šola», ki je v zadnjem času dovršil novo opero, pripravlja sedaj večje delo koncertnega značaja za pihala. Toscanini se vrne v milansko Scalo. Artur Toscanini, sloviti dirigent milanske Sca-le, se je v lanski gledališki sezoni predčasno umaknil s svojega ravnateljskega mesta radi i esoeiasii z vodstvom zavoda, Govorilo se je celo, da kani sivi mojster za vselej odložiti taktirko in da ne bo več dirigiral v Milanu, kar bi zelo zmanjšalo ugled Scale. Kakor sedaj javljajo, pa se je Toscanini s svojimi uporniki spravil in se s prihodnjo sezono zopet vrne na svoje prejšnje mesto ravnatelja. Sprejel je v novosezonaki repertoar gledališča novo Ferrarijevo opero » za svoj refugium tudi taki tipi, čijih fotogra« fije so skrite v kriminalnih razvidnicah ne samo ljubljanske marveč tudi zagrebške, beograjske, sarajevske policije. S klopic se nasmeškujejo mimoidočim ali vis«a=viju na drugi klopi lahkokrile sladke punčke p.i tudi že odevetele bolj rejene «ženskosti», ki imajo za seboj že dolgo, greha polno živ« Ijensko pot. Vmes 9e prismukajo do klopi ter jim delajo druščino stari poznanci sod« nih zaporov, tipi najrazličnejših zločins'<;h kalibrov, razcapani in elegantni, s pravkar v zaporu oprano dušo pa tudi taki, ki tre« pečejo, ako zagledajo stražnika na nekaj sto metrov daleč. Kakor majhen kralj, se je gibal že nekaj tednov med tem pisanim svetom Radivoj Ratuž, eleganten prebrisan lopov, zmožen danes vlomiti, jutri otipavati tuje žepe, da« nes ljubiti lepo dekle, jutri pa obiskati nje« no mater ali gospodinjo v stanovanju, ople« niti njo in pobasati v žepe kar se odnesti da. Kadar si je zamislil kako novo pod« jetje, ki je ni zmogel izvršiti sam, si je znal med moškimi s klopic pa tudi izmed žensk izbrati primerno moč, pa hajdi na delo zdaj v mesto, pa zopet v okolico in tudi daleč ven na deželo. Zorganiziral je počasi celo družbo, ki mu je bila vsak hip na razpolago in mu je sledila na vsak mig. Največjo srečo je imel v Dvoru nad Št. Vi« dom, kjer je s pomočjo svojih komplicev pred nekaj dnevi ponoči oplenil celo hišo nekega posestnika in odnesel veliko zlat« nine, srebrnine in veliko množino r.ajrsz« ličnejše obleke. To so zločinci prodal: v mestu Bosancem, nekaj plaščev pa so veli« kodušno podarili dekletom, ki 90 jim bila všeč. Ratuž je bil v sredo nekoliko nepreviden in se je zopet hladil na klopici pod kosta« Božo Stilinovič Glavna krivca v kokainski in ialzifi-katorski aferi v Zagrebu, ki sta ponarejala dvodinarje, šilinge in dolarje. Miha iz Medvod je s tovarišema Jožo iu Francetom na Telovo robantil na hribcu ia zaklinjal meglo, da bi izginila. Megla ?e je res malo razkadila in zasvetilo se je ban !e-ro, procesija je šla po fari. Miha in tovariša so jeli hitro streljati s topičem. V prevelikem navdušenju niso opazili, da se kadi iz škatlje, kjer so imeli smodnik in vsi rri=e so steknili poštene opekline po obrazu in rokah; smodnik 6e je vnel. Jožu je >ror:il par tednov v bolnico. Zdaj so že vsi zdravi in sami ne vedo, kako se je pripetila nesreča, saj so dovolj pazili, a smodnik se je naenkrat vnel. Pri sodniji so bili oproščeni, a zgrabila jih bo za vrat politična oblast, ker si niso za streljanje izposlovali dovoljenja. • «Saj sem ga moral, hudiča,» se je pridu-šal rudar France iz Jastrobleka. -Bilo je ravno 16. marca letos, ko sem doma nekaj delal. Hudo je. ko človeka zapusti baba in mora za vsako delo sam prijeti! Ali vam ni tedaj sama prišla pod nos; pa to ji še ni bilo dovolj. Friceljna, svojega novega možiceljna je privlekla s seboj. Zahtevala je svojo obleko, malo sem se branil, potem me je zgrabilo. Pograbil sem brezov okle-šček in usekal, da sem mu zlomil levo nod-lehtnico. Vprašate me. če vzornem "klešek, ki je pri vas kot . Kar sam naj ga ima; dajte mu to leseno klobaso, naj jo sne za prikuho. Pa vprašate me, če sem s kaznijo zadovoljen? Nisem ne! Veste kaj, gospodje? Tako-le naj narede: jaz naj dobim nazaj babo. a Fricelj naj gre sedet, pn bo še naibolie!» • Postrešček Jože je vlekel po Petrovi cesti v Ljubljani kinkež. Na vozičku ima p.ir vreč orehov. Vročina pritiska. Jože stisk': zobe in hiti svojo pot. Zdajci vidi v bližin: avtomobil, cesta je ozka. karambol neizig-ben. Jože je zapeljal voziček h kraju, stopi! na tlak in čakal. Avto je pribrnel in bla nik je zadel Jožev kinkež. Orehi so zropo tali po tleh. kinkež se ie zasukal in udari) v okno hiše gospoda Princa, ki je baš obiral mastnega kapuna. Kapun je padel n > Prinčevo naročje. Gospo-1 je skočil kvišku in že je brnel telefon in prišla je policija. Vsa krivda pade na avtomobil, oziroma na njegovega voznika Matevža, ki je poravnal škodo, doplačal 200 Din globe in rentn-čil ter godrnjal kot njegov avto, kadar najbolj brni. Domače vesti Korigirana Amerika No bom vam danes citiral, kako *o go» spod škof v Ameriki Sli sedet na preprosti prezidentov stol in kako so zlezli v velikan« »ki kip Svobode. Pomenili so bomo r*)e ie naspložno o Ameriki, ki so jo gospod škof predvčerajšnjim proglasili za tako brezbožno in tako orjunsko, da sem včeraj kar s skominami čakal nadaljevanja o trama sonskih grozotah povodom čikaškega evharističnega kongresa. Toda so me gospod škof hitro in teme« ljito «potegnili». Kar v prvem odstavku včerajšnjega nadaljevanja namreč povedo tako prisrčno: ^Amerika se vsakemu hitro priljubi. Za« kaj? Radi ustave, ki je zares mojstrsko de« lo, po katerem so nekatere določbe strogo zapovedane, drugače pa vlada popolna pro« stost, posebno v kulturnem in verskem ozi« ru. To vpliva na srce, ako je svoboda le v toliko omejena, v kolikor zahtevajo ob« ziri na neobhodne skupne, državne potre« be. Dozorel narod ne more mirno prenašati nepotrebnih strankarsko usmerjenih omeji« tev svobode.® Da, da, to se pa čisto drugače čita in sli« ši. Škoda, da niso gospod škof za pol ure skočili še v Mehiko, pa bi morda korigirali še »Slovenca*-in «Domoljuba» in pridigar« je, ki so zadnje čase bolj goreči Meksikaj« narji, kakor tisti nesrečni vojščaki, ki »o šli branit Maksimilijana I1 'turškega. M. A. C. * Oškodovanci po poplavi bodo oproščeni davka. Kakor javljajo iz Beograda, namerava vlada odrediti, da se oškodovancem v poplavljenih krajih za neko dobo odpiše davek z dokladami vred. Da se izravna diferenca v budžetu, namerava finančni minister znatno zvišati uvozno carino na blago, ki se smatra za luksus. Uvozna carina r.a tako blago naj bi se zvišala za 25 odstotkov. * Bitoliskl veliki župan upokojen. Povodom umora urednika »Južne zvezde«, Spa-soja Hadži-Popovida v Bitollu. in aretacije zaupnika bitoljskega velikega župana, znanega Londreva, je bil predvčerajšnjim podpisan ukaz, s katerim je upokojen veliki župan Bude Borisavljevič, za njegovega naslednika pa imenovan dosedanji veliki župan v Šabcu Vaso Aleksič. Veliki župan Ratkovtč pa je h Bihača premeščen v * Konferenca železniških direktorjev. Po poročilih iz Beograda se bo tekom prihodnjega tedna vTŠJla v prometnem ministrstvu redna konferenca direktorjev posameznih železniških direkcij pod predsedstvom pomočnika prometnega ministra Bore Popoviča. Na konferenci se bo razpravljalo o ukrepih za zavarovanje železniških prog za »tučal elementarnih nezgod ter o novi železniSki tarifi. * Izstop iz naše državljanske zveze. Iz državljanske zveze naše kraljevine so izstopili: Anton Veronflc, mlinar v Wildonu, pristojen v Marenberg; Ludovik Kociper, lončar v Jodenbttrgu, pristojen v Runeč pri Ptuiu; Ivan Sitar, usnjar v Gradcu, pristojen v Št Jorli ob Južni železnici in Matija Ambrož, rudar v Judendorfu pri Leob-nu, pristojen v Gornjo Velko v mariborskem okraju. Vsi so si izposlovali avstrijsko državljanstvo. * Izlet Sarajevčanov v Slovenijo. Sarajevska sekcija turističnega društva »Prijatelj prirode« priredi prihodnjo nedeljo izlet svojih članov na Triglavsko pogorje ter na Bohinjsko in Blejsko jezero. * Nova direktna telefonska linija Zagreb-Split. Prihodnjo nedeljo se otvori novozgrajena direktna telefonska linija Zagreb-Split, ki bo brez dvoma dobro služila gospodarskim in kulturnim potrebam našega Primorja. * Odvetniška vest G. Mihael Gabrijelčlč, odvetnik v Ljubljani, se je odpovedal izvrševanju odvetništva. * Natečaj za poštno službo. Ljubljanska peštna dir-ekcija razpisuje službo starešine pri naslednih poštah: Dobrna (U-2), Št. Vid pri Stični (11-2), Žužemberk (H-l), Roga-ševci (II-2),Črna pri Prevaljah (II-l), Mežica (II-2), Loka pri Zidanem mostu (II-l), Planina pri Rakeku (H-2) in Križevci v Prekmurju (II-2). Rok za natečaj Je 14 dni. Prošnje naj se vlagajo na direkcijo pošte ln telegrafa v Ljubljani. * Tujski promet vzdolž jugoslovenskega Primorja. Četudi nekoliko pozno, ker se kopališka sezona že bliža svojemu koncu, je društvo za potniški promet »Putnik« v Splitu izdalo knjigo o tujskem prometu vzdolž jugoslovenskega Primorja. Knjiga »Adria-Verkehr« ie spisana v nemškem jeziku, ker je v prvi vTsti namenjena tujcem, ki prihajajo v naše kraje. Knjiga nudi pregled vseh voznih redov in tarifov, popis hotelov, podatke za lokalne proge, tarife avtomobilov, hotelske cene in druge za potnika važne pedatke za celo Primorje od Sušaka do Ko-tora. Cena knjigi je 10 Din, s poštnino vred 13 Din; dobiva se v vseh potniških pisarnah, dobi pa se lahko tudi naravnost pri »Putniku« v Splitu. * Narodni poslanec dr. Pivko ima v prihodnjih dneh sledeča zborovanja v Prekmurju: Petrovci v soboto 14. avgusta ob 18 na kolodvoru, v Križevcih istega dne ob 20. uri V nedeljo 15. ob 8. uri v Fokovcih, ob 11. uri v Murski Soboti, ob 13. uri v Prodanovcih, ob 15. uri v Bodoncih, ob 18. uri v Cankovi. V pondeljek 16. avgusta se bodo vršila zborovanja ob 8. url v Braton-c;h, ob 11. uri v Gančanlh, ob 15. uri v Bakovcih, ob 18. uri v Dokležovju. Organizacije v dolnjelendavskem okraju obišče narodni poslanec dr. Pivko 25. ta 26. sept 4 Slušatelji višjih pedagoških io! v Zagrebu in Beogradu kakor tndl vsi absolventi iz mariborske in ljubljanske oblasti imajo svoj počitniški sestanek v soboto, dne 28. avgusta v Rogaški SlatlnL Vabijo se tudi vsi tisti tovariši In tovarlšlce, Id so prosili za sprejem. Prijave (radi skupnega obeda) Je čimprej poslati na Klub slov. slušateljev višje pedagoške šole v Zagrebu, LJubljana, Ilirska ulica 27-I-d, kjer dobe tovariši, zlasti novinci, event. informacije glede študija in dr. * Članom Slov. lovskega društva sporočamo, da smo založili za znižano vožnjo po železnici nove članske izkaznice, ki so izdelane na trpežnem kartonu v majhni obliki. Kdor želi dobiti tako izkaznico, naj vrne sedanjo letošnjo izkaznico, ter nai Javi sledeče razločno napisane podatke: Ime in priimek, rojstni datum, poklic, bivališče, cesto (ulico ali trg) hišno štev., pošto in politični okraj. Na novi izkaznici je tudi prostor za članov podpis kakor na orožnem listu. Za poštnino in za izstavo nove izkaznice je poslati znesek 5 Din. Člani, ki prebivajo v LJubljani, lahko dobe Izkaznice od 17. avgusta dalje vsak torek in petek od 18 do 20 ure v knjižnici Slov. lov. društva, Komenskega ulica št. 19, (Šola na Ledini). — Odbor SLD. 1135 * Kongres pravnikov v Ljubljani. Od 8. do 12. septembra se bo vršil v Ljubljani kongres jugoslovenskih pravnikov. Že doslej je priglašenih nad 1200 udeležencev. * Za rezervne oficirje. Na prošnjo Sre-dišnje uprave je gospod minister saobračaja z odlokom M. S. Br. 219®8 od julija odobril, da imajo rezervni oficirji, ki niso državni uradniki ali vpokojenci, pravico trikrat na leto na 50% popust na državnih železnicah, ako se izkažejo z legitimacijo Središnje uprave udruženja in pri nakupu vozne karte ter v vlaku pokažejo društveno člansko karto s fotografijo, da so člani Udruženja. Brez članske karte in fotografije ter našega znaka ne veljajo legitimacije za vožnjo. Ako bi v toku časa, postal državni uradnik ali vpokojenec, mora vrniti legitimacijo pododboru Udruženja. Te legitimacije se bodo izdajale samo onim članom rezervnim oficirjem, ki so poravnali vse članske pristojbine, naročnino za glasilo »Ratnički Glasnik« i. dr. Pozivajo se člani rezervni oficirji, ki se žele poslužiti te ugodnosti, da čim preje pošljejo podpisanemu pododboru prijavo s sledečimi podatki: številka članske legitimacije, čin v vojski, civilni poklic, ime, začetna črka očetovega imena, in priimek, točen naslov ter izjavo, da je v celoti poravnal vse obveznosti napram Udruženju in da je plačal za leto 1926. naročnino za »Ratnički Glasnik« v znesku 36 Din. Rezervni oficirji pa, ki še niso člani Udruženja, pa žele postati člani, naj se z dopisnico obrnejo do podpisanega pododbora, da jim pošlje pristopne tiskovine. — Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana. * Mednarodna razstava psov v LJubljani dne 8. in 9. septembra. Interesentom sporočamo, da je nasloviti vsa informativna vprašanja in prijave na naslov: »Razstavni odbor, J. K. S. Ljubljana, Poljanka c. št. 3. * Slovenski fantje, nahajajoči se v rudo-kopu (Nikel Mine) pošiljamo pozdrave vsem čitateijem, prijateljem in znancem iz mesta Levack Ontaria v Kanadi: Ivan Merhar, (Prigorica), Ivan Oblak, Karol Zvašnik, Tone Centa, Avgust Demšar. * Predsedstvo Društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani obvešča vse kronske in dinarske orožniške vpokojence, da je Državni svet v Beogradu na tukajšnje prošnje in pritožbe z razsodbo z dne 7. maja 1926 Br. 43.425/26 in 14. junija 1926 Br. 19.446 razsodil, da naj vsi orožniški upokojenci, ki se čutijo na svojih dohodkih iz kakršnegakoli vzroka prikrajšani, vlože prošnjo vsak zase na pristojno ministrstvo, opremljeno s sodno potrjenim prepisom pokojninskega dekreta in kolkovano s kolkom za 5 Din. Za formalno rešitev je priložiti kolek za 20 Dta. Kako naj se prošnje napravijo, so dobili orožniški upokojenci, ki so se pridružili društveni akciji, že potrebne pismene Informacije, ostali pa jih dobe, ako pristopijo k društvu kot redni člani. Pri stopnina znaša enkrat za vselej 3 Din, članarina mesečno 2 Din, ki se mora plačati za celo leto ali vsaj za 6 mesecev naprej. * Požar v ptujski okolici. V starodavnem gradu v MuTetincih pod Ptujem, ki ga preurejajo sedaj v hiralnico, je te dni v podstrešju severozapadnega stolpa izbruhnil požar, ki je uničil streho v znatnem obsegu. Energični gasilski akciji se je zahvaliti, da ni celo poslopje postalo žrtev požara. Požar je nastal vled slabe izpeljave dimnika. * Naši v Ameriki V Betlehemu v Zedinjenih državah se je ponesrečil naš rojak 18 letni Josip Prelec, ki je letos dovTŠil srednjo šolo in se je nameraval na jesen vpisati na vis. šoli v Liberty. V počitnicah je bil zaposlen v tovarni »Steel Co.« Poleg pltaove cevi Je nekaj čistil. Ker ie iz cevi uhajal plin, ga je omamilo, tako da je nezavesten obležal. Ko so ga skušali spraviti zopet k zavesti, je bilo že prepozno. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt. * Mlad uzmovlč. Na trgu v Novem Sadu je bila te dni nekemu seljaku ukradena listnica s 3000 dinarji. Policiji se je posrečilo, da je izsledila tatu v osebi mladoletnega Marija Antivca, ki le bil že lansko leto zaradi tatvine izročen poboljševalnici pa je pobegnil iz zavoda. Na vesti ima že več žepnih tatvin in je tekom letošnjega leta že pokradel približno 100.000 Din. * Eksplozija v pirotehničnem zavodu v Kragujevcu. V pirotehničnem zavodu v Kra-gujevcu se je prošli torek pripetila težka nesreča vsled eksplozije. En delavec je obležal mrtev, dva pa sta bila smrtnonevarno ranjena. * Samomor orožnika. Orožnik Josip Mahe 4. čete beograjskega orožniškega bataljona je predvčerajšnjim skočil pri Beogradu v Donavo, ki ga je po treh urah naplavila na obrežje. Pri njem niso našli ni-kakega pisma. Vzrok samomora ni znan. * Velika defravdaclja v Sarajevu. V Sarajevu je bil preteklo sredo aretiran Franjo Ncvoselec, uradnik bolniške blagajne za-Tadi defravdacije, ki dosega baje svoto 400 tisoč dinarjev. * Žrtve povodnji v Fruški gori. V torek popoldne .n zvečer se je nad občino Beočta v Fruški gori utrgal oblak. Posledice so bile katastrofalne. Tamkajšnji potok je na-rastel za tri metre; voda se je razlila po vsem selu, ruvala drevje in izpodjedala stavbe. Odnesla je nad 200 kubičnih metrov drv, last beočinske občine. V Čeroviču je voda porušila deset poslopii. Deroča voda je odnesla 3 letnega dečka in njegovo še mlajšo sestrico. Seljaki so hiteli na pomoč, a niso mogli rešiti nesrečnih otrok. Na cesti so našli truplo približno 17 letne deklice Njena identiteta se ni mogla ugotoviti. * Samomor živčno bolne žene. V Zagrebu je v torek zvečer v svojem stanovanju izvršila samomor 26 letna Slava Martinčič, soproga mesarja. Slava po poklicu šivilja, je bila zaposlena v salonu Kisinger. Ko se je ob šestih zvečer vrnila domov, je zvedela od moža, da se je petletna hčerka nekam izgubila. Slavo Martinčič je to silno razburilo. Jokala je in vpila, da je otrok gotovo utonil. Nenadoma je šla žena v kuhinjo in izpila večjo količino oetove kisline. Ko je njen mož to opazil jo je dal takoj prepeljati v bolnico, a bilo je že prepozno: nesrečna žena je v silnih mukah dve uri pozneje umrla. Medtem pa se je tudi pogrešana hčerka vrnila sama domov. Zdi se, da je dogodek s hčerko bil le povod tragičnega pripetljaja. Pravi vzrok je bila pač Ie živčna bolezen nesrečne žene. * Odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani na Miklošičevi cesti štev. 13 (za sodiščem) g. dr. France L o k a r. * Volno ln bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. V nedeljo, 15. avgusta 1926 Igrii6e S. K Ilirije Finale za kraljeo pokal mei reprezentancama Hruafske in Srbije Predtebsna S. E. Slavila (Zagreb) : Ž. 5. S. Hermes. m iii—im imii' j šota. Tla so bila že popolnoma izžgana, gorela pa je tudi že šota. Ženski sta se takoj lotili gašenja in kmalu ogenj zadušili. u— Poskušen vlom. Dne 10. t. m. med opoldanskim odmorom ie poskušal neznan svedrovec vlomiti v drogerijo »Sanitas« v Prešernovi ulici. Pri vratih, ki vodilo z dvo rišča v lokal, je odtrgal železno ključavnico vendar pa vrat ni mogel odpreti, ker so bila poleg navedene ključavnice zaprte še z dvema ključavnicama. Odtrgano visečo kiju čavnico je tat odnesel s sebol. Iz Ljubljane 197 u— Prošnja na mestni magistrat. Pišejo nam: Hvala in čast gerentskemu svetu, ki je naše ceste in ulice v zadnjih letih tako lepo uredil, da smo lahko ponosni nanje, nekaj pa bi še prosili: Ako ima že ves Kongresni trg asfaltov hodnik, naj'se asfaltira tudi hodnik od Kazine do Wolfove ulice, kjer so hodniki naravnost predpotopni zlasti pred Trgovsko šolo. Tu ie poleg Knaflje ve ulice tudi edina netlakovana cesta v sredini mesta. Ker je tu najlepši mestni del, bi bilo zelo umestno, da bi se tudi ta cesta asfaltirala, kar bi bilo velikega pomena za šetalce zlasti ob slabem vremenu po zimi, ker ie ta cesta ena najbolj solnčnih, najbolj mirnih in brez voznega prometa. u— Vidovičev klub v Ljubljani sklicuje za soboto dne 14. t. m. ob 8. zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne svoj članski sestanek. Z ozirom na pogovor o šolskih tečajih, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Tajnik. u— Kolo Jugoslovenskih sester v Štepanjl vasi proslavi dne 29. avgusta v Štepanjl vasi na »Špekhilglu« krstno slavo Tavčarjeve sobe z odkritjem slike. Proslava se bo vršila v narodnem stilu. u— Vse prijatelje in somišljenike ponovno opozarjamo na veliko vrtno veselico, ki jo priredi »Edinost« v nedeljo 15. t. m. ob 16. na vrtu gostilne »Kolezija« v Trnovem. Preskrbljeno je za izborno kapljico, kakor tudi za vsa ostala okrepčila. Seveda tudi zabave ne bo manjkalo, tako da bo vsak prišel na svoj račun. Zato vsi, ki ste z nami, obiščite »Kolezijo«! u— Drobne policijske vesti. Policiji je bilo včeraj in danes prijavljenih zopet več slučajev neprevidne vožnje s kolesi, 1 telesna poškodba, 1 cestni napad, ki so ga Izvršili v sredo ponoči aa Dušana Hrovata trije moški v Trnovem, dalje več slučajev kaljenja nočnega miru znanih krokarjev, ki iščejo zabave na ulicah s tem, da razbijajo na vrata tujih hiš, premetavajo v parkih klopi itd. Nekateri lastniki psov se ne zavedajo, da je razglašen kontumac ter puščajo pse na cesto brez nagobčnikov, ali jih ne vodijo na vrvici. Včeraj je bilo prijavljenih več takih brezbrižnih lastnikov psov, ki bodo morali seveda plačati globo. Aretovana sta bila včeraj bivši mesarski pomočnik Pavel Prepeluh, ki ga je zante-valo sodišče radi deležnosti tatvine in Andrej Kovač tudi radi tatvine, ponoči pa se jima je pridružil še dobrovoljček znani de-lomržnež Miha Švegell, ki Ima a vesti že nad 80 policijskih kazni. u— Idealen vnuk. Ko Je v sredo popoldne pospravila žena gostilničarja Jakoba Bol-čiča na Glincah na Tržaški cesti št. 11 točilnico, ie našla v nekem kotičku skrit velik lestenec precejšnje vrednosti. V zavesti. da ne spada v gostilniški inventar, ga je poslala na viško stražnico, kjer so tgc-tovill, da je lestenec ukradel znani postopač Leo Likar svoji stari materi trgovki Mariji Likar, Odnesel ga je v gostilno ter ga zastavil iz službe odpuščeni natakarici Ljudmili Kalinger za pijačo. Marija Likar je bila pozvana na stražnico, kjer so ji lestenec zopet -izročili obenem pa je nesrečna stara žena prijavila, da ji je vnuk ukradel še več drugih predmetov, ki iih ;e prodal po raznih gostilnah samo za pijačo. u— Zopet ti preklicani kolesarji. Kronika beleži skoro sleherni dan vsaj po eno nesrečo, ki jo povzroče na ulici neprevidni kolesarji. V sredo dopoldne je podrl na Grudnovem nabrežju hlapec Anton N. 6 letnega Teodora Cvirna. stanujočega v Rožni ulici 39 s kolesom na tla s tako silo. da ie obležal težko poškodovan. Po dečka je prišel rešilni voz in ga odpeljal v bolnico. Eraka nesreča se ie pripetila malo pozneje na Marijinem trgu. Tamkaj je zadel vrtnarski vajenec Josip Č., ki ie pripodil s kolesom iz Prešernove ulice, posestnikovega sina Antona Kopitarja iz Podutika ter ga vrgel na tla. Kopitar je padel vznak tako nesrečno, da je dobil zadaj na glavi veliko, krvavečo rano. u— Ogenj v podstrešju. V podstrešju Marije Bizovičarjeve v Frankopanski ulici št. 12 je nastal v sredo dopoldne na dosedaj še nepojasnjen način ogenj. Prva je opazila nesrečo domača hči Josipina. Videla je, da se vali oblak dima iz podstrešnega okna, nakar je takoj opozorila mater. Tlela so lesena tla, pod katerimi ie bila zložena Iz Maribora a— Zopet kriza v olepšavanju mesta. Letos je votirala mestna občina večjo vsoto subvencije Olepševalnemu društvu, ki se je vsa leta po prevratu borilo s finančnimi težkočami ter moralo radi tega na vse stra rti štediti in s tem zanemarjati park In druge nasade. Krasne ceste, ki so svoj čas zvab-ljale meščane na prijetne izprehode po Kal-variji, so še vedno vse križem razrite, tako da je ponekod že težko priti na senčnat hrtb z divnim razgledom po Ptujskem polju v Dravsko dolino. Obsežna popravila tekom let zamujenih adaptacij pa požiralo »edai toliko denarja, da Olepševalno društvo kljub zvišani mestni subvenciji ne z nore težke naloge. Pravkar so renovirall zanemarjena trga Zrinjskega in Slomškovega, kjer ie pomagalo mesto, a društvena blagajna je vedno prazna, tako da mora često b'a gajnik sam posojati, da plačuje nainujnejše mezde. In tako nastaja zopet vprašanje, če se more mesto Maribor s svojimi 30.000 pre bivalci in obširnimi nasadi še nadalje r«-prezentirati s takšnim diletantizmom, ki nam ogroža sloves štajerskega Merana. Občina mora svojo subvencijo zvišati ali pa polagoma prevzeti agende Olepševalnega društva v popolnoma svoje roke. To jo bo seve še več stalo, ker bo treba gotovo posebnega uradnika že za blagajniške posle, ki jih sedaj z vzgledno vzornostjo požrtvovalno vodi svetnik g. Knop. Kakor smo zvedeli, je tudi pri tem društvu znatno čutiti rezerviranost katero so sklenili po redukciji plač napram društvom državni uradniki. To pa obenem dokazuje, da vele-podjetje, kot je danes s svojimi številnimi agendami mariborsko Olepševalno društvo ne more floriratl, če je navezano na društveno članarino uradništva. Naši komunalni politiki bodo torej morali zadevo v interesu higijene meščanstva in tujskega prometa čim preje preštudirati. a— Mariborski klerikalni gospodarski kandidati V Mariboru so se strokovne organizacije trgovcev in obrtnikov njsdtalle, da postavilo za volitev v Trgovsko-obrtno zbornico popolnoma nestrankarsko listo, na kateri bi kandidirali le sposobni strokovnjaki in nesebični agilni delavci Iz teh organizacij. Kandidati so bili nato soglasno določeni in pripadajo po prepričanja različnim strankam, tudi SLS, samo Izrazitih poli tikov ni na njej. V obče presenečenje pa le prinesel včeraj »Slovenec« svojo kandidatno listo, kjer prevladujejo vsaj iz Maribora samo izraziti fanatični klerikalni politiki ta vodje klerikalne stranke z nekolikimi kalini drugih strank, radikalne in radičevske, proti katerim se ravno »Slovenec« istočasno toliko bori radi baje pogubne gospodarske politike sedanje RR vlade. Iz Maribora torej kandidirajo: Ivan Lorber, večkratni klerikalni mandatar ta vodja klerikalnih obrtnikov v Mariboru, trgovec Vid Murko iz Melja, SLS obč. svetnik, dimnika; Franc Koražija iz Slov. Bistrice znani klerikalni zidarski mojster Dragotin Stupan, iz Ormoža propadli klerikalni kandidat Peter Za-dravec, iz Prevalj klerikalec kovač Reber-nik, vodja mariborskih radikalov Janko Tavčar ta vodja mariborskih radičevcev, gostilničar Anton Lipovšek, proti kateremu so se klerikalci pravkar Izredno nudo zagnali, ker Je postal naslednik dr. Leskovar-ja v okrajnem zastopu. Mnogo kalinov torej med razsodnimi mariborskimi trgovci ta obrtniki ta mešanica ne bo nlela. a_Smrtna kosa. V sredo Je umri Mariboru 77 letni upokojeni nadučltelj Ivan Paušek, ki je dolga leta služboval v Račah in bil znan posebno kot izvrsten čebel tr. Zadnja leta ie živel kot upokojenec v Mariboru. Pogreb rajnega se bo vršil danes ob pol 17. url s pokopališča na PobrežJu. a— Sokol v Studencih priredi v nedeljo 15. t. m. v svojih prostorih društveni nastop in prosi vse narodno občinstvo, da po-seti prireditev polnoštevilno. zlasti še, ker prireja istočasno nastop tudi »Svoboda«. a— Zahvala. Dramatski odsek literarnega krožka mariborskih realcev kot prireditelj Funtkove igre »Tekma« v Rušah, se naj-iskreneje zahvaljuje g. Staniju, nadučitelju v p. in predsedniku Bralnega društva ta vsem onim, ki so na katerikoli načta pripomogli do lepega uspeha. — Odbor. a— Mariborski socijalisti se prav pridno gibljejo. Po neuspelih volitvah Imajo vsak mesec kak shod ali druge prireditve v mestu in okolici. Sedaj javljajo zopet dva dneva delavskih slovesnosti, ta sicer 14 ta 15. t m. v Studencih pri Mariboru, ko bodo imeli tudi klerikalci v mestu svoje kmečke dni. Socijalisti bodo na tej prireditvi proslavili 25 letnico ustanovitve Jugoslovenske socijulistične stranke. Nastopila bodo tudi pevska društva z dežele in godbe. Za 18. in 19. t. m. pa sklicujejo izredno deželno strankino zborovanje v Celje, kler bodo razpravljali o organizaciji stranke, tisku, občinski politiki in volili nov deželni strankin odbor. a— Iz policijske kronike. Radi vedno večjega avtomobilskega prometa v Mariboru, prihaja na policijo vedno več prijav radi cestnih prestopkov in prehitrih voženj. Zadnja dva dneva ie bilo aretlraata več različnih elementov, ki se preživljajo z razgrajanjem itd. — Našla se je včeraj zlata ura. Izgubitelj Jo dobi na policijskem ko-misarijatu. «— Rizik o dela. 1« letni mizarski pomočnik Marjan Štoik se je včeraj ponesrečil pri opekami Terbušek. Cirkularna žaga mu je odrezala dva prsta leve roke. a— Delokrog zidarskih mojstrov. Pod gornjim naslovom je priobčila zadruga zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru članek v »Jutru« z dne 1. t m. zadevajoč delokrog zidarskih mojstrov. K tem navedbam je treba pripomniti, da imajo zidarski mojstri v smislu § 3 zakona o stavbinskih obrtih pač pravico voditi ta izvrševati gradnjo visokih ta drugih sorodnih stavb, toda le v neizvzetih krajih. V izvzetih krajih pa smejo zidarski mojstri samostojno izvrševati v njih stroko spadajoča dela le pri stavbah, ki ne zahtevajo sodelovanja različnih stavbinskih obrtov. Izvzeti kraji so: Ljubljana glasom min. naredbe z dne 27. dec. 1893, drž. rak. št 194; Maribor, Ptuj in Celje glasom naredbe min. za trgovino ta industrijo od meseca julija 1922 ffl. št. 3282, št 234/77 Ur. list iz leta 1922. — Zadruga stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani. Iz Celja e— Vandalizem na celjskem okoliškem pokopališču. Šele nedavno je naš list kritiziral razne nedostatke na celjskem mestnem pokopališču. Nič boljše nI na okoliškem pokopališču, kjer se često dogaja, da razni zlikovci razdirajo pota okrog grobov, razmetavajo po grobeh pesek ter sploh pustošijo to, kar bi moralo biti na prostoru mrtvih vsakomur sveto. Ako grobar sam ne more vsega nadzorovati, naj bi ga podpiral pri tej službi vsak, ki ima aa pokopališču kak opravek. Treba je končno seči po samopomoči. o— Vprašanje regulacije Savinje ln njenih pritokov. Krajevna organizacija SDS v Celju se je na svojem rednem članskem sestanku dne 11. t m. obširno bavila z vprašanjem, kateri ukrepi so potrebni na podlagi Izkušenj zadnjih poplav v celjskem okoliša, da se v bodoče take škode kolikor mogoče omejijo. Pri tem se je ugotovilo, da le bila na predlog demokratskega kluba v obč. svetu ustanovljena permanentna anketa celjske mestne ta prizadetih okoliških občin v zvezi z okrajnim zastopom ta s sodelovanjem srezkega poglavarstva z nalogo da ugotovi vzroke posameznih poplav in sestavi regulacijski načrt za ves okoliš ter podvzame vse potrebne korake, da se za izvedbo tega načrta polno zainteresira državo in vse dTuge poklicane javne korpora-clle. Kr. organizacija SDS poziva nujno regulacijski odbor, da nemudoma nadaljuje in izvrši svoje delo, ker le škoda, katero ima prebivalstvo Celja in okolice, tako občutna in velika, da moTamo v tem vprašanju preiti od posvetovanj do dejanj. Od-pomoči je pričakovati le od intenzivnega ta stvarnega dela kompetentnih domačih faktorjev, ki pa morajo v to svrho pridobiti tudi državne oblasti. Kr. org. opozarja davkoplačevalce, da naj pravočasno predložijo dobro utemeljene prošnje za odpis davka v tekočem letu in da se na; sklicujejo v bodočih davčnih napovedih na nastale škode. Pričakuje od davčnih oblasti, da bodo v pclnl meri upoštevale, da je vsled velikih elementarnih nezgod ne le oslabljena davčna moč prizadetih, temveč je tudi spremenjena podlaga za odmero davkov Ta resolucija je bila sprejeta tudi na sestanku krajevne organizacije SDS za Celje-okoli-ca dne 12. avgusta. e— Razni načrti Vsled zadnje katastrofalne povodnji krožijo po Celju vesti o raznih načrtih za delno regulacijo dotokov Savinje. Predložen le načrt za izpeljavo kanala od Teharlj do Celja, ki naj bi odvaial Voglajno v ravni črti. S tem bi v slučaju poplave bilo sicer pomagano krajem ob dolnji Voglajni, prizadeto pa silno Celje in bližnja okolica, ker bi Savinja nikakor ne mogla požirati te ogTomne množine vode. Pomisliti je treba, da bi voda, ki se ob poplavah zaustavlja po obrežnih travnikih in poljih, pridrvela namah v mesto. Vsi načrti in predlogi morajo biti usmerjeni za tem, da pomagajo splošnosti in ne škodujejo nikomur. Po našem mnenju je treba vzeti v pretres in dovesti do realizacije celokupen projekt Savinje in njenih pritokov, ker je drugače vsaka pomoč brezuspešna. e— Nov Ust S prvim septembrom začne v Celju izhajati humorističen list »Muha«, katerega bo izdajal neki ljublianski konzorcij. List bo dvomesečnik. Želimo, da bi bil dober in da bi Imel dolgo življenje. e— Mestni kino. Od četrtka 12. t. m. do nedelje 15. t. m. se predvaja najboljši in največji francoski film »Le miracle des loups« (čudeži volkov), od pondeljka do srede pa »Lovci za ženami« slika življenja lepe prodajalke. Vesela vest za obiskovalce kina je. da se je odpravila naklada 2 Din in so cene zopet iste, kakor preje. e— Dva požrtvovalna gasilca. Pri reševalni akciji ob zadnji poplavi sta se odlikovala posebno gasilca Štrubej ta Teržan s Teharlj. e— Zopet slepi alarm. V sredo zvečer ie dala straža na Miklavževem hribu znamenje s topom, da gori v daljni celjski okolici Požarna bramba, ki ie bila prejšnji večer brez vzroka alarmirana, se je takoj infer-miiala o smeri ta kraju požara, pri čemer se Je dokazalo, da ga sploh ni. Stražnik je opazil v isti smeri kakor v torek žarenje. Dognati bo treba, od kod to žarenje izvira. Nepotrebni alarmi povzročajo zmedo med gasilci. Pri tej priliki omenjamo pohvalno celjsko požarno brambo, ki pridno sodeluje na izpraznitvi poplavljenih kleti. osi onstran granit p— Preganjanje učiteljev. Nikdar nima« jo miru naši učitelji. Razni varnostni orga« ni so jim vedno za petami, najeti so ljudje, ki jih zasledujejo in ovajajo, slovenskemu učitelju vedno preti zapor in odpust iz služ he. Poročali smo o hišnih preiskavah pri dveh učiteljih in eni učiteljici v Gorici. Orožniki iz Ajdovščine so izvršili pieiska« vo pri učitelju v Dobravljah g. Mermolji in pri učitelju v Lokavcu g. Pajku. Te pre« iskave so v zvezi z razpustom učiteljske zveze. Preiskave so bile zelo natančne, to« da spravile niso na dan nič prevratnega in državi nevarnega. G. Mermolja je bil pozvan tudi na orožniško postajo v Ajdov« ščini. Tam so ga zaslišali in izpustili. p— Nova avtomobilska zveza za osebni in tovorni promet je uvedena med Bovcem, Kobaridom, Čedadom in Vidmom. p— Preureditev tržaških župnij želi od škofa Fogarja fašistovsko glasilo. Župnije bi morale dobiti izključno italijanska ime« na, kakor bi jih diktiralo fašistovsko vod« stvo. p— Sedež patrijarha v Trstu. Fašistov. sko vodstvo hoče imeti v Gorici in Vidmu navadne škofije. Obnovil pa naj bi se oglej ski patrijarhat, ki bi imel svoj sedež v Tr. stu. Tako zahteva zopet fašistovski «11 Po. polo di Trieste« v članku o cerkveni pre. ureditvi. p— Deželno poslopje v ulici Cavour v Gorici, kjer so bili pred vojno deželni ura« di, se odstopi goriški občini, kakor se za« gotavlja s kompetentne strani. p— Za vpokojence. G. Rojic, predsednik druftva vpokojencev, bivajoč v Trstu, je dobil iz Rima obvestilo o definitivnih di* spozicijah za vpokojence: do šestega čina 140 odst. na prvih dva tisoč lir, 50 odst. na ostanek: za šesti činovni razred isti odsto« tek toda s poviškom ne nad 4500 lir, ra peti razred največ 2500, četrti in tretji naj. več 1500 lir. Draginjske doklade se dvig« nejo do višine onih v starih provincah ter se po slučaju višajo ali nižajo. p— Iz vlaka je skočil blizu Miramara pri Trstu mlad človek, kateri je hotel v vla. ku okrasti trgovca Frana Roškarja, jugo« slovenskega državljana. Neznanec je bežal pred Roškarjem, ki ga je zalotil pri tatvi« ni. Onega mladega človeka so prijeli var« nostni organi. Pravi, da se imenuje Teodor Varlavanis. Na policiji ga smatrajo za čl a« na mednarodne tatinske družbe. p— Kriza v tržaški bolniški blagajni je že rešena z imenovanjem komisarja R. Fle« ga rja, ki je prevzel vodstvo zavoda. p— Istrska kmetijska izložba je bila otvorjena pred par dnevi v Puli. Vidi se raznovrstno žito in razno kmetijsko orod« je. Razdelile so se premije, ki so jih dobili največ kmetovalci iz gor. Istre. p— Kaj bo s pomočjo po toči prizadet tim? Goriški kmetijski urad je razposlal na županstva okrožnico, ki priporoča po tc.či prizadetim posestnikom, da naj nemu« doma predlože davčnemu uradu prošnjo za odois davkov. Poškodovane zemljiške par. cele morajo biti natančno naznačene. Ta okrožnica pravi, da ima posestnik pravico do odpisa davka, kadar je poškodovana več kot četrtma pridelka. Občine, ki so najbolj trpele, naj se obrnejo za posebno nujno pomoč na videmskega prefekta. Pre« fekt je zastopnikom kmetijskega urada ob. ljubil, da bo podpiral akcijo za pomoč po toči poškodovanim kmetovalcem in za od« pis davkov. Prvotno niso hoteli na mero« dajnih mestih nič slišati o kaki podpori za nesrečne kmete in o kakem odpisu davkov. Sedaj pa se vendar že čuje, da morda le pride kaka pomoč! Neodpustljivo bi bilo, ako bi se vlada ne ozirala na potrebe kmet« skega ljudstva, kateremu je toča napravila tako strašno škodo! p— Zavod Nazario Sauro. Istočasno s proslavo kapitana Nazaria Saura, ki je bil pred 10 leti obešen v Puli, je bil otvorjen zavod za zapuščene otroke Julijske Kraji« ne, ki nosi ime po njemu. p— Vojaški nabori za letnik 1907. se prično 16. t. m. in se zaključijo 27 februar« ja 1927. Visok mora biti vojak najmanj 1.50 m, mera čez prsi mora znašati 80 cm najmanj. p— Maršala Cadorno, ki prihaja na vzhodno mejo, sprejemajo v Furlaniji zelo slovesno. V Kaprici je gost grofa Segre« Sartorija. Tam so mu napravili slavolok, ljudstvo ga je z navdušenjem pozdravljalo, navzoči pa so bili pri sprejemu tudi visoki gospodje: tržaški prefekt Gasti, tržaški škof Fogar, senator Bombig in drugI Do nedelje ostane Cadorna v Furlaniji, potem se odpelje na nekdanja bojišča in do vzhod ne meje. p— Umor in samomor. V Rajblju se je zaljubil 361etni rudar R. Erlach v 281etno ženo V. Musaja. Mož je skladiščnik pri ru« dokopu. Musajeva žena ni hotela poslušati Erlacha, ki jo je zasledoval in ji ponujal svojo ljubezen. Slednjič je prišel v odsot« nosti moža v njeno stanovanje. Ona se je branila, ko jo je napadel. Pričela se je lju« ta borba. Erlach je potegnil revolver in ustrelil. Žena je bila takoj mrtva. Potem je ustrelil še sebe in obležal mrtev. p— V Vrtojbi pri Gorici so pokopali mla denko Slavko Gorkičevo, ki je bila vodite« Ijica tamkajšnje ženske telovadne skupine. Pogreb je bil jako lep Naj počiva v miru! p— Podtaknjen ogenj? V Dolenji Tre« buši je zgorela Ignacu Podgorniku kopa po« žetega žita. Orožniki so sumili, da je bil ogenj podtaknjen. Osumljen je T. Šinkovec, pri katerem so našli pri preiskavi tu« di nekaj orožja. Iz Laškega 1— Rudniški konzum nameravajo prese« liti v Rečico poleg ravnateljske pisarne. Vse se tako odteguje iz Laškega ip kljub temu bomo ostali, kar se tiče stanovanj, le še pri tem, da niti našemu uradništvu ne bomo mogli dati tistega, kar mu gre. V tem pogledu pač ne bo boljše, dokler bo« do samice in samci imeli stanovanja z eno do treh sob in kuhinjo, četudi imajo hra« no po gostilnah, in dokler bodo naši mo« gotci držali prazna stanovanja, jih uniče« vali ter uporabljali za svoje familije po 10 in več ali manj sob. Nehajmo s tem in malo soci.ialnega čuta imejmo, če druge« ga ne. K čisti obleki rabite čisto obutev Moški 99*- Ženski 55 -Otroški 49*" $at'a K beli obleki kupite belo obutev Moški 99'- Ženski 55 * Otroški 49 " ga t'a K platneni obleki kupite platneno obntev Moški 99 - Ženski 55*- Otroški 49'- $ a t'a Spori Iz Trbovelj t— Škoda občine po deževju. Občina je plačala do danes okoli 80.000 Din za na« pravo škarp in popravila na občinskih ce« stah po prvem večjem nalivu. Od te vsote odpade 60.000 Din na Hrastnik, ostalo pa na Trbovlje. Toda navedena vsota bo še znatno prekoračena, ker dnevno dospevajo računi t— Pri steklarni v Hrastniku je razbil potok Boben pravkar dograjeno betonsko škarpo. O škarpi ni več sledu. t— Oškodovani mlinar. Mlinarju Luk« marju ob potoku Bobnu je razljučena voda prebila več metrov visok jez iz kamenja, železa in betona in ga odnesla s seboj, da ni več sledu o njem. Škode je okoli 40 000 Din. Poleg tega mu je razrušilo kameniti žleb, s katerim si je reguliral dotok vode. Na mestu, kjer je bil jez, delajo sedaj rud« niški delavci zasilni obrambni zid, da pre« preči trganje in odnašanje zemlje, na ka« teri stoji Kavškova hiša in je izpeljana rud« niška železnica. t— Nabiralna akcija ^Rdečega križaa». »Rdeči križ» v Trbovljah je nabral za po« plavljence 10.000 Din. Od te svote so dali samo rudniški nameščenci 6000 Din. Ljud« stvo apelira na »Rdeči križ«, da ostane ta denar v Trbovljah, kjer je vse polno po« sestnikov, ki imajo veliko škodo. t— Umrla sta Frane Marin, rudar, 29 let, oženjen, Retje 48 in Rozalija Kovač, kmet« ska delavka, 70 let, Knezdol 39. t— V Hrastniku se bo vršil v nedeljo po« poldne, dne 15. t. m., ob štirih, ustanovni občni zbor Narodne strokovne zveze. Ru« darji, narodni delavci iz steklarne in ke« mične tovarne, pridite! Na občnem zboru poroča delegat ia Ljubljane. bremensko poročilo isteoroioški Qas laium. Temoer. Rei. «18- 88 «% Smei vetra m brzina v m Ooiai nos 0—10 Vrsta padavine j aoazovani mm 'C ure opazovanja . / 7 7613 15 8 81 ENE 0.5 10 škrop 0.4 Ljubljana .1 8. 7ol-2 16-2 81 N 0.5 10 dež (dvorec^ j 14. 759 3 188 76 NE 1 10 21 761 4 15-6 90 NW 1.5 10 dež Maribor . . . & 761 2 16-0 97 SW U 10 dež Zagreb ... 8. 761-7 16-0 91 N 3 10 dež 0.5 Beograd . . . 8. 761-5 200 74 mirno 5 Sarajevo ... 8. 7636 17-0 75 E U 10 Skoplje . . . 7. /646 19-0 63 NE 1.5 0 Dubrovnik . . 7 7636 200 57 mirno 0 5.0 Praea .... 7 759-5 15-0 — SW 3 2 Finale za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra V nedeljo dne 15. t. m. ob 16.30 se sesta« neta nogometni reprezentanci zagrebškega in beograjskega nogometnega podsaveza v odločilni borbi za kraljev pokal. Ljubljana ski športni publiki sc bo nudila prilika, uj spozna najboljše nogometaše naše države. Imeli bomo priliko na eni strani občudo« vati mirno igro reprezentanta Ivboviča po« leg vseh ostalih ljubljencev beograjske športne publike, na drugi strani pa se bo« mo divili hitri in elegantni igri igralca Gil« lerja in vseh ostalih zagrebških «kanonov». Zagrebčani se bodo potrudili podati ra« cionalno in hitro igro z dolgimi pasi Beo« grajska reprezentanca bo predvedla mirno kombinacijsko igro katero smo videli pri Amaterjih. Ob 15. se vrši predtekma med SK Slavijo iz Zagreba in ŽSK Hermes Obe tekmi se vršita na igrišču SK Ilirije. Kolesarski mateh Ljubljana-Zagreb Ljubljanski dirkači, in sicer gg. Josip Šo« Iar, Jugosl. prvak za leto 1925/26, član ko« les. kluba »Ilirija* ter Srečko Zanoškar in Gorazd Hvala člani koles. sek. ASK Pri« morje, so napovedali mateh celokupni re« prezentanci, ki je startala za svetovno pr« venstvo na progi Milano«Torino, in to sle« dečim gg. Gjuro Dukanovič (Gradjanski), Koloman Sovič (Motokoturaški), Ivan Kranjc (Orao), Banek in Koržinek (Sokol) vsi Zagreb. Namen tega mateha jc, da nam Zagreb« čani pokažejo, ali resnično ni bil vreden noben ljubljanskih dirkačev, da zastopa na« šc državne barve na dirki za svetovno pr« venstvo. Kakor znano, se je naša kolesar« ska reprezentanca sestavila brez pravilnih izbirnih dirk in to samovoljno od strani saveznega vodje g. V. A. \VeiIlerja. Naj. bolj obsodbe vredno pa je bilo to, da že v Milanu nahajajočega se državnega prva« ka Šolarja niso pripustili k startu, kljub temu, da je bil odposlan tja od Kolesar« skega podsaveza za Slovenijo na lastne stroške, h katerim so prispevali razni ko« lesarskemu športu naklonjeni meceni. Mateh se vrši v okviru koles, dirke, ka« tero priredi koles, sekcija ASK Prirnorje, dne 15. t. m. na progi: Ljubljana « Grosup« Ije » Krka « Stična » Ljubljana = Kranj « Mengeš » Ljubljana (km 145). Start ob 7. uri na Kongresnem trgu. Cilj približno ob 11.30 na Dunajski cesti pri km 1.200. Več kot sigurno je, da bodo pozvani boj sprejeli, vsled česar se obeta ljubljanske« mu športnemu občinstvu izvanreden šport« ni užitek. Gospodarstvo Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 2.5 mm. -olnce /.naja ob 4*58 ^ah-iia ob 1^-11 luna vzhaja ob 0928 '.ahaja ob 21-39. Dunajska vremenska napoved za petek: Pretežno nejasno in deževno, hladni zapadni vetrovi. V Južnih Alpah se bo vreme najbrže izboljšalo. Tržaška vremenska napoved »a petek: Lahki vzhodni vetrovi, nebo pretežno oblačno, nato spremenljivo in pretežno jasno, temperatura od 20 do 25 stopinj, morje skoraj mirno. Službene objave LNP.-a. (Seja u. o. dne 11 VIII. 1926.) Naprošajo se gg. revizorji LNP«a, gg. Kovač, Samuda in Gregorič, da izvrše revizijo blagajne LNP.a dne 14. VIII 1926, od 14.30 dalje v Narodni kavami, zadnja soba. Sporoča se vsam odbornikom LNPa, da morajo po odredbi JNS«a vršiti vsi rediteljsko službo dne 15. VIII. ob pri« liki finale«tekme za pokal Nj. Vel. kralja. Opozarjajo se ponovno vsi klubi LNP«a, da se vrši dne 15. VIII. 1926. redni občni zbor LNP«a v restavraciji «Zvezda» ob 9.30 uri. Vzame se na znanje dopis ZNP»a št. 500« 26 z dne 30. VII. 1926, dopis Uprave sp. prostorov SK Ilirije z dne 4. VIII. 1926. in Uprave sp. prostorov Akad. SK Prirnorje z dne 3. VIII. 1926. — Tajnik I. Službeno iz LNPta. V nedeljo, dne 15. VIIL 1926. ob 8.30 uri seja u. o. v restavra. ciji «Zvezda». Lahkoatletski miting SK Jadran. Za lahkoatletski miting, ki se vrši v soboto, 14 t. m., na igrišču Ilirije je določen sle. deči sodniški zbor: Kandare B., Lukežič, Gnidovec, Oblak, Pelan, Vilhar, Pevalek, Stepišnik, Vodišek, Bloudek, Baltesar, Ro» tar. Posamezne funkcije se razdele gospo« dom na sestanku, ki se vrši danes dne 13. t. m. ob 8.30 v kavarni Evropa, kjer se vrši tudi žrebanje. Vsi tu navedeni gospod« je se naprošajo, da se sestanka sigurno in točno udeleže, kakor tudi, da so v so« boto najpozneje pol ure pred pričetkom mitinga na igrišču. Gospodje, ki imajo stop ure se naproša, da prinesejo iste s seboj. Tekmovalci morajo biti v garderobi naj« kasneje pol ure pred početkom mitinga. — S. K. Jadran. LLAP. Danes ob 20.30 seja u. o. v ka« varni «Emona». Točno. Kolesarska sekcija ASK Prirnorje ima danes ob 20. v restavraciji pri Uranu odbo« rovo sejo in sestanek dirkačev. Vsled važ« nosti udeležba strogo obvezna. — Tajnik II. Kolesarska dirka «Peruna». Ker je bi« la radi slabega vremena prošlo nedeljo dir« ka odgodena, se bo vršila na progi Maribor. Št. Ilj prihodnjo nedeljo 15. t. m. Startale bodo tri skupine. Pri senijorjih pridejo v poštev kot najhujši konkurenti predvsem Kosič, Pahor in Moravec, pri juniorjih pa imajo največ izgleda Petan in Šibenik. Naj. bolj zanimiva pa bo glavna dirka, ki se je bodo udeležili vsi najboljši klubovi dirkači Nabergoj, Škraber in Ferkanec. Po dirki se bo vršila v Št. Ilju veselica. ISSK Maribor, rokometna družina bo šla prihodnjo nedeljo v Opatijo, kjer bo odigrala tekmo proti tamošnji prvakinji v hazeni. Ker so potni stroški jako veliki, pobirajo hazenašice po Mariboru denarne prispevke. Nadejamo se, da bodo naše sportašice častno zastopale svoje barve. Nogomet v Krškem. Preteklo nedeljo se je vršila v Krškem nogometna tekma med SK Grič (Zagreb) in SK Krško, ki je s 4 : 4 ostala neodločena. Zagrebčani so predvedli lepo kombinacijsko igro. Tudi njihova igra z glavo je bila dobra. Zaslu. žili bi bili zmago. Krško moštvo, ki je bilo ojačeno s štirimi igrači Primorja, je bilo razven branilcev slabo. Kolesarska sekcija ASK Prirnorje na« znanja vsem koles, in športnim klubom, da se v nedeljo povodom kolesarskih dirk vr» ši športno družabna zabava v restavracij, skih prostorih g. Mikliča v Kolodvorski ulici z sledečim sporedom: 1. Pozdravni nagovor- zunanjim udeležencem. 2. Razgla. sitev rezultatov in razdelitev daril. Prosta zabava, ples, šaljiva pošta, tekma za nagra* do, dotični dami, katera bo v posesti naj. več dopisov potom šaljive pošte. Svira pr« vovrsten salonski orkester. Vstopnina pro« sta! Začetek ob 19. uri. Vljudno vabi k obilni udeležbi odbor! Mlečni proizvodi na ljubljanski razstavi Pri vseh kulturnih narodih sta sir in presno maslo važna činitelja ljudske prehrane. Pri nas konsum sira in masla med kmetskim ljudstvom ni nič kaj razvit; največji je po mestih in industrijskih središčih, kar pač ne pomenja večjega blagostanja v teh krajih, marveč le povprečno višjo kulturnost tod naseljenih ljudi. Pospeševanje mlekarske industrije in višanje konsu-nia mlečnih izdelkov koraka često istočasno s pospeševanjem kulturnosti naroda; ni ta zveza obeh činjenic absolutno pravilna, vsekako pa so države z močno razvitim mlekarstvom kulturno in gmotno na visoki stopnji. Konsum masla in sira bi se kmalu prav znatno zvišal, ako bi nam trgovci in gostilničarji postregli z res okusnim blagom. Kako često si postrežen z žaltavim maslom, ko zahtevaš sveže, in tc boli po njem želodec več mesecev. Zahtevaš dober sir, pa ti prineso na mizo neko neslano brezoku-sno stvar, o kateri moraš trezno razmišljati, ali bi jo mogel prebaviti železen želodec. Sodba konsumenta se zaradi tega glasi: Kdor ima denar, seže zato po dragem, toda vedno prvovrstnem, iz tujine uvoženem blagu, kdor pa je gmotno slabše 6ituiran, se pa mlečnim izdelkom enostavno odpove. Da je taka splošna obsodba izdelkov naših mlekarn nepravična, naj se vsak konsument prepriča na letošnji mlekarski razstavi. Tudi naše mlekarne lahko zadostijo vsem finesam okusa konsumentov, ako bodo kon-sumenti s posredništvom trgovcev in gostilničarjev smotreno vzgajali producenta — mlekarne, za kar nudijo najboljšo priliko mlekarske razstave. Pred vojno so trgovci v Sloveniji poznali n. pr. izmed trdih polnomastnih sirov švicarskega tipa ementalski, polementalski in tirolski sir, ki so ga dobivali vsakega po drugi ceni večinoma od mariborskih vele-trgovcev 6 sirom; v Beogradu so zbog tega često označevali švicarski sir kot mariborski, čeprav Maribor še ni produciral niti enega hleba trdega sira. Danes poznajo bohinjski sir in pa hlebe sira, ki ga vsakdo ob izključitvi veletrgovine najraje sam naroča naravnost iz sirarn. Toda ementalski, polementalski in tirolski sir niso značili v predvojni veletrgovini kraja, odkoder dotični hlebi izvirajo, marveč izključno le kakovost zbog bolj ali manj uspele izdelave v sirarnah (prav često tudi v domačih kranjskih) in zbog dalje ali manj časa trajajočega zorenja v kleti veletrgovca. Tudi v bodoče bodo morali naši trgovci razmišljati, kako bi bilo sire ene vrste kakovostno na najenostavnejši način razpredeliti, dati vsakemu razpredelku gotovo domače ali tuje ime, jasno določiti vsakemu kakovostne odznake in nato tudi v prometu s sirarnami odločno zavrniti vaak hleb sira, ki prihaja v promet z gotovim imenom raz-predelbe, ne da bi bil v posesti kakovostnih odznakov iste. Najlepšo priliko za poučevanje kakovostnih razlik sira v svrho določitve končnoveljavnih odznakov za trgovino nudi mlekarska razstava, ki bi jo zato moral posetiti iz osebnih in stanovskih interesov vsak trgovec. Na razstavo bi morali priti tudi vsi gostilničarji, osobito podeželski. Kolikrat sem jim že budoval, ko sem zahteval sira, pa ga nisem dobil ali pa takega, da sem ga pozabil jesti. Vsak gost rajši žrtvuje nekoliko denarja več za dobro blago, nego meče stran denar za ničvredni sir. Gostilničarji po deželi naj ne kupujejo tmačka v žaklju> po reklamni ceni; da nimajo nobene vreče od soli, s katero bi sir ovili in preprečili njegovo izsušenje in plesnjenje, ni zadostna opravičba za slabo postrežbo. Na letošnji mlekarski razstavi naj si zato vsak izbere vrsto in kakovost sira, ki je za njegove razmere in njegove goste najboljši in naj ne prezrejo, da delimo nele polnomastne, marveč tudi polmastne in četrtmastne sire v prvovnstne, drugovrstne in v škarto. Izbire je torej dovolj za najrazličnejše goste. Vsi posetniki razstave naj pazijo na razlike presnega masla iz pasterizirane in iz sirove smetane. Za uživanje na kruhu je priporočljivo predvsem maslo iz pasterizirane, umetno okisane smetane, iz sirove pa le, če zanesljivo vemo, da je prizadeta živina popolnoma zdrava. Anton Pevc. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Pšenica: baška, nova, 2.5 vagona 262.50; banatska, nova, 76 kg, 2 %, Begej, 3 vagone 269. Tendenca zelo mlačna. Dunajska borza za kmetijske produkte (11. t. m.). Povišani ameriški in budimpe-štanski tečaji niso vplivali na dunajskem tržišču. Nerazpoloženje za nakupovanje se je zaradi boljših vremenskih poročil poostrilo. Pa tudi ponudbe niso velike. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih ab Dunaj: p š e-niča: domača (Winer Boden) 37—40, madžarska potiska 42—43; rž: 25.50—26.50; ječmen: domač.i 30—40; turšSica: 25—26; oves: jugoslovenski ali rumunski 26—27: krompir: domači, rameni 20 do 21, beli ali rdeči 15—17; moka <0> (v ve-letreovini): domača 80—82. madžarska 76 do 80. = Vinski sejem v Krškem se bo vršil v nedeljo 15. t. m. To je najboljša prilika, da si gostilničarji in drugi konsumenti nabavijo dobrega cvička in lažjega belega vina. Na sejmu bo na razpolago obilno dobrih vzorcev. Vožnja za posetnike na vseh progah polovična. == Pred zelo slabo hmeljsko letino v Vojvodini. Iz Petrovca v Bački. ki je središče baškega hmeljarstva, poročajo: Vreme se še vedno ni zboljšalo. Noči so hladne in meglene. Uši se izgubljajo, zato se pa tem bolj širi peronospora. Hmeljska rastlina je hržljava. Po izjavah hmeljarjev bo znašal letošnji pridelek komaj eno četrtino lanskega pridelka. V predprodaji se plačuje 1 kg po 70 Din. = Vprašanje gradbe Jadranske^ železni ce. Iz Beograda poročajo, da ni točna vest, ki se je razširila po listih in ki_ pravi, da se je komisija, določena za proučenje načrta o gradnji jadranske železnice, izjavila nepovoljno o načrtu. Komisija še sploh ni začela delati. = Nova podružnica zagrebške Prve »r-i vatske štedionice se je pred kratkim usta-1 novila v Velikem Bečkereku = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Belihar & Ve-lepič, trgovina z damsko konfekcijo in izdelovanjem te konfekcije v Ljubljani (Spodnja Šiška); dndukt», družba l o. z. v Ljubljani (prodajanje elektrotehničnega materijala, radijskih aparatov in njihovih sestavnih delov); Razpošiljalnica galanterijskega blaga cGalanta», družba z o. z. v Ljubljani; mariborska podružnica ljubljanske Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic; «Maros», tovarna za obleko, družba z o. z. v Mariboru; Adolf Orel nasledniki, trgovina z mešanim blagom v Šoštanju. — Izbrisala se je trgovina \Yinter & Zupan v Ljubljani, ker se je obrat opustil. — Redni občni zbor ima «Petovia>, usnjarska industrija, d. d. s sedežem v Ljubljani, dne 11. septembra t. 1. ob 11. dopoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. = Konkurz v Ljubljani. 0 zapuščini Emila Malhapa, trgovca v Ljubljaani, umrlega v lanskem letu, je razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani bo 17. t. m. ob 10. dopoldne. = Likvidacija. Konfekcijska tovarna eštanskih tekstilnih ivrdk v plačilnih težkočah, tako Fer-mes & Fischer, Abraham Ungar & Braun, Schwarz & Hirschberg ter Ungar & Ko-vacs. Borze 12. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74—76, Vojna škoda 295—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska kreditna 175 do 195, Merkantilna 90—0, Praštediona 866 do 868, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 0—110. Vevče 102—0, Stavbna 55 do 65, šešir 103—0. — Blago: Samo dva zaključka, in sicer: Temeljni (smreka, jelka), I., II., III., monte, od 3 do 6 m dolžine, fco meja, 10 vagonov 540—545 (540); trami, merkantilni po noti, fco meja, 1 vagon 310—310 (310). Povpraševalo se je po hrastovih frizih (od 4 do 10 cm, od 25 do 60 cm, fco meja 1150) in po lanenem semenu (fco slavonska nakladalna postaja 380). Ponudbe so bile v hrastovih in bukovih drveh, raznobarvni glini, sirovi in suhi kot prah, ter v pšenici, turščici, rži, otrobih, ovsu, belem fižolu in ranem krompirju. Rani krompir se je ponujal po 95. ZAGREB. Bančne vrednote brez zanimanja. Enak je položaj v industrijskih vrednotah. Tendenca za Vojno škodo je mlač-nejša. Promptna se je začela trgovati po 293 ter je tekom sestanka dalje padla na 292, dočim se je proti koncu zopet dvignila na 293. Promet malo večji kakor včeraj. — Dinar je v Curihu malo poskočil. Te majhne oscilacije, ki se opažajo pri dinarju, nimajo večjega pomena. Francoski frank je ostal prilično na včerajšnjem nivoju, dasi je zjutraj precej omahoval. Lira je v Curihu močneje nazadovala, pa je zato tudi v Zagrebu padla na 186.5 do 187.5 proti 190.50 včeraj. Celotni devizni promet v Zagrebu je dosegel 7.5 milijona dinarjev. Nolirale so devize: Amsterdam izplačilo 2275.7—2285.7. Dunaj izolačilo 799.25—803.25, ček 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1349.25 — 1353.25, Budimpešta 0.0792—0.0796, Italija izplačilo 186.49 do 187.69, London ček 275.037 —276.237, New York ček 56.467—56.767. Pariz izplačilo 153.75—155.75. Praga izplačilo 167.3S do 168.38, ček isto, Švica ček 1094.8—1098.8; valute: dolarji 56—56.3, avstrijski šilingi 802—806. lire 188.4—189.6; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Litorale 0—12, Narodna 3900—4100. Pol jo 13.5—J 5, Sveopča 101—103. Hipo 54.5—0. Jugo 91 do 92, Ljubljanska kreditna 175—190. Obrtna 55.5—57, Praštediona 867.5—8(59. Slavenska 50—52: industrijski: Isis 51—54. Gutmann 195—200, Slaveks 112—115. Slavonija 32 do 33, Trbovlje 310—345, Vevče zaključek 105, Eksploatacija 9.5—11; državni: investicijsko 74.5—75, agrarne 39—41. Vojna škoda 293 do 294, za avgust 294—295, za september 296—298. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 0 —2284. Dunaj 800.25—800.75. Berlin 1349.75 do 1350.5, Bruselj 155—157. Budimpešta 0.07945—0.07955, Bukarešta 0—26, Italija 187.5—188. London 275.45—275.5, New York 56.58—56.59, Pariz 154—155.5, Praga 167.75—167.8, Švica 1095.75—1096.25. CURIH. Beograd 9.125, Berlin 123.075, New York 517.125, London 25.14375, Pariz 14.20, Milan 16.95, Praga 15.3125, Budimpešta 0.0072325. Sofija 3.7425, Varšava 57, Dunaj 73.0625. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 00 OI IO J Mali oglasi, ki slutijo » posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—* Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 * —. Najmanjši »oeseU Din Kontorist Mlada natakarica zmožen francoske m hrvat- I leij prem«niti sedanje me- ske korespondence se takoj : st0. gje Dajraje v kakšen (prejme. Prošnje na naslov prometen kraj v mestu. — Iran Kraker, Ljubljana, Nastop a 1. septembrom. Kolodvorska ulica it. SS. 22052 Pop. aviia! fipecijalni mehanik Disam. strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Tel int 434 173 V Semiču bo r nedeljo, dne 15. avg. javna telovadba in velika ljud. veselica na prostem, km m » nedeljo. dne 8. t. m. ni vršila radi slabega vremena. Sosednja društva in prijatelje sokolstva prosimo, da nas posetijo in prisostvujejo pri zabijanju tebljev v prapor, ker je izostalo ob razvitju. Začetek ob 15. pop. Za polovično rolnjo zaprošeno. — Zdravol 21988 Čevljarska zadruga * Ljubljani naznanja interesentom, da se bo vrlila prihodnja pomagalska preizkušnja v nedeljo, dne 29. avgusta ti. — Prijave, katerim je priložiti nino izpričevalo ter izpričevalo o obftno-nadaljevalni Soli, se sprejemajo najkasneje do 25. t. m" v zaiiruinsm lokalo. Hrenova ulica itav. 4. — Načelstvo. 22014 (dobe> Godbeniki! Imperlal ln A polo kino t Sarajevu potrebujeta malih za dve prima ta dva sekunda violini. 2 za kla-vir in dva za čelo Nastop 1.—15. septembra. Ponudbe z zahtevkom plače na .Kimenu*, i d., Sarajevo. Stenograflnjo ia strojepisko, tudi začet-nico, iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* pod .Vestna*. 220S4 Učenka M sprejme v manufakturno trgovino v LJubljani. Pogoj: 2 mešč. šoli. zdravje, starost ne pod 14 let. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod cMann-faktura*. 2208« Trg. pomočnik mlad, vojaščine prost, do-ber prodajalec, verziran v Špecerijski stroki ln poljskih pridelkih, dob! takoj ali kesneje trajno m*sto v Ljubljani. Prednost Imajo oid, ki majo veselje In sposobnost do potovanja. Ponudb« pod .Pridt." t 21* na oglasni oddelei '*itra. 137 Brivski pomočnik dober delavec, ki tna striči •udi .Rubikopf*, se sprejme Flrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ivan Liaae, Drivec, Trbovlje. 22048 Šofer-mehanik ie »prejme takoj k novemu Peugeot avtomobilu v stalno sinžbo. — Ponudbe s zahtevo plače, pri hrani in stanovanju v hiši, se naj pofiljejo Razborše n* naslov: Ivan iazboršek, Šmartno pri Li-tiJL 22044 Kočijaža treznega ln zanesljivega, spretme Kolinska tovarna v Ljubljani. 22018 Fotograf, vajenca sprejme Hugon Eibšer, fotograf, Ljubljana, Valvasorjev trg. 21406 Kotlar. pomočnika miaJSega, samostojnega delavca, »prejme Gustav Dit-trich, kotlar, Murska Sobota. ....." Potnike dobro vpeljane, • p r • J m e vinska trgovina. Ponudba in zahteve naj se pošljeji na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova št. 21/IH pod »Vinska trgovki*». 22020 Natakarica mlad* ta spretna, ttara do 20 let, k iS!« za kavarao ta gostilno. Ibrabim riju-<*, Novela. 21816 Deklica pridni, resna In pošten«, i dobrimi spričevali, vsa domače dela lo ki sna kuhati, je sprejme takoj. Ponudbe na naslor Emil HirscM, Novska. 21989 Učenec s primerno kol sko izobrazbo, se sprejmi v Ljnbljani t trgovino » 6pec. blagom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra* pod «Učenec li. 50». 22016 Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šfro »Vestna 51». 22051 Potnik pletenlsske in čevljarske stroke, vpeljan po Sloveniji ta Hrvatskem, išče stalne namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek .Jntra* pod .Vpeljan štev. 1884». 22015 Zobotehniško učno mesto Iščem. Sem resnega značaja, star 16 let, imam S mešč. in trg. šolo. — Ponudbe na: Avgust Zupet, p. fikocjan pri Mokronogu. 21986 Gospa Jugoslovan ka. boljše družine. ki govori B Jezikov, želi mesta gospodinje aB kaj primernega Naslov pri nodruinici .Jutra* v Mariboru. 21997 Mladenič v 28 letu teli službe kot izurjen zdravniški pomočnik v kakšni bolnišnici — najraje v Ljubljani. Spričevala na razpolago. — Naslov: Karo! Divjak, Magdalena, Sv. Pavel pri Preboldu. 22004 Mlad natakar ki govori tudi nemško, Išče službe. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra* 21981 Trg. sotrudnica špecerijske, mešane ter ma-nufakturne stroke popolnoma Izvežbana. teli pre-meniti službo v mesto ali na deželo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 21917 Zastopnik Vrio poverlzivo, iča zastop-ništvo ta Beograd za pose*. lekarn, drogerij. kavam in slaščičarn. Cenjene ponudbe je poslat! na: Budimir S. Radosavljevič, Beograd — hotel .Moskva*. 21892 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke Kupujem za menjavam Popravila vseh znamk hitro poceni in — eksaktno Specialni mehanik Jos Pukl. Celje. Kralja Petra cesta 4. 183 Mesnico s koncesijo vzamem na račun ali v najem. Psm&ne ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Mesnica 96». 22047 Pekarijo na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod ■cPekarija 22». 22050 Trgovski pomočnik zmoten tudi samostojno voditi trgovino, želi mosta. Gre tUdI kot potnik, skladiščnik al! kaj primernega. Poloti kavcijo. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek * Jntra* pod .Kakršnakoli služba*. 21936 Namestitve t uradu ali pri boljši obi-telj! k otrokom lell Inteligentna gospodična, absolventka trg. loia b prakso. Je perfektna v nemščini, deloma r srbohrvaščini in nekoliko v ItalijanščinL — Igra klavir. Fonudbe na oglasnj oddelek .Jutra* pod «Yaatna — taiojv ZSMS Kandidatinja iz 3. ali 4. letnika učiteljišča, ki bi pomagala trem deklicam v popol^an-kih urah pri učenju, dobi brezplačno hrano. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod «1926/27». 22031 Kdo kupi sveto pismo starega testamenta. letnik 179"., prvi in drugi del. Mlakar Marija, Ormož. 21961 Več steiaž ln pudelnov po ugodni eenl prodam Ogleda se v trgovini H Šenda. Ljubljana. Mestni trg 17. 21646 Prodam knjižnico Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21509 Iščem odjemalca za sveže slive, jabolka, krompir in smrekove hme-IJevke proti takojšnjemu plačilu. Ponndbč na oglas-nI oddelek .Jutra* pod .Vagonske množine*. 22048 Pobištvo Radi selitve se ceno proda omara, miza s 4 stoli, eta-žera, umivalnik ln 6toJalo za rože. Naslov v oglasnem odJelku cjutra>. 22003 800 kg žrebljev različnih novih, prodam po 2.50 kg Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22011 Motor na bencin i ETr\ na vozu, i dobrem stanju, proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška. 22010 Damsko kolo radi odpotevanja prodam za 800 Din. — Sp. Bižka, Dcrmotova ulica It. 44/1 £1980 Sveže slive namizna ln prečna jabolka, krompir ter smrekove hme-ljevke kupim Ponudbe na oglasni oddelek pod «Do sto ragonov». 22042 V Trbovljah se proda ob glavni cesti pri trgu žaga s vsem inventarjem in zemljo žaga ima dobro vodno silo. opremljena je pa tudi 8 pogonom na elektriko V bližini gozdov, dela se naj-več za domačo prodajo lesa, ravno tako tudi za izvoz v Italijo. — Pojasnila daje lastnik g. Ivan Orei-nik. posestnik in zaloga piva, Trbovlje 67. 21971 Maihno posestvo se zaradi smrti po ugodni ceni proda in sicer s dobro onranjeno hi8o. gospodarskim poslopjem, vse t op*ko krito. dvori&fte i novo ograjo, vrt za zelenjave. sadovnjak ln 2 njivi. Ob slavji cesti v prometnem kraju. 5 minut od le-nižke postaje ln cerkve, ugodno za vpokojence. — 8tanovanje takoj na razpolago Naslov in pojasnila v gostilni pri Križih, nasproti kolodvora v Pe-trovčah pri Celju. 21987 Hišo z gostilno trgovino, gosp poslopjem ln vrtom, na Gorf>nj*kem zamenjam ca hlfto po motnosti r hlevom v Ljubljani (tudi na periferiji) Ponndbe pod »Vrednost «50.000» na oglasni oddelek «Jutra> 21826 Posestvo 28 oralov — 150 00G Din; hiše, vile, j gostilne, žago. mita. posestva !n gozdno pcestvo proda Zagorski Maribor, Tatieabachova ulica it. 19. Sobo s polno oskrbo iičem za »edmoiolca pri boljši družini Ponudbe na .Kendovo grajsko upravo* na Bledu. 21896 Veliko solnčno sobo z električno razsvetljavo ta posebnim vhodom is predsobe. ze'o zračno, s balkonom oa cesto oddam solidnima akademikoma s 15 avgustom Event s zajtrkom Ogleda se lahko v*ak dan Naslov pove oglasni oddelek .Jutra* 21813 Sobo (event 2) čisto, tračno, dobro opremljeno, išče po motnost! a 15. Avgustom mlajši zakonski par brez otrok za stalno, bopise pod značko .Doctor Inris* na oglasni oddelek . 22041 Dijaka-sostanovalca z vso dobro oskrbo v lepo zračno sobo v bližini tehnike Iščem Cena 600 Din. — V poštev pridejo samo dijaki ti nižjih razredov ter boljše družine. Naslov T oglasnem oddelku .Jutra*. 2 visokošolca mirna ta solidna, sprejmem na stanovanje Soba je velika, solnčna in zračna, s posebnim vbodom iz predsobe. — Event se da tudi zajtrk. Ogleda se lahko od 12.—14 in od 16 —17. ure. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 21813 Dijak humanistične gimnazije išče stanovanje pri profesorski družini. — Naslov: Alojl Lah, Maribor, Splavarska ulioa 6. 21622 Dijaka •prejme na hrano ta stanovanje strok učitelj v Mariboru, Koroščeva uL tU, levo. 21998 Klavir poučuje gospodična po zmerni ceni. Gre tudi n» dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22019 T. RAB1Č Ljubljana 'orskaj Motor 500 ccm prodam za 5000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 22017 Hrastove sode od 50—1501 (tržeče, rab-ljene, kupim. Pismene po-nudbe pod .Vinski 100» na oglasni oddelek .Jutra*. 22039 Dobavo 120 m* jamskega lesa razpisuje podpisana direkcija. Natančneji pogoji na željo. Dirckcija državnega rudnika Zabukovca, pošta i Griže, dne 11. avg. 1926. i 21981 Kupim hišo aH vilo ** mestu ali na periferiji. Ponndbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .150.000 do 250.000». 2200« Šupo, hlev ali kak podoben prostor za snrambo iščem v najem. — M. KasteUo, LJubljana, Za gradom S. 22018 Majhno stanovanje z 1 sobo ta kuhinjo, event. samo 1 pralno sobo s posebnim vhodom, Iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Učiteljica*. 21943 Prazno sobo srnino in mirno, a posebnim vhodom ter z elektr. razsvetljavo, išče za takoj mirna ta solidna, vea dan odsotna gospodična — Ponndbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Snažna 5». 21845 Prazno sobo s posebnim vhodom iščeta zakonca brea otrok s i. septembrom, event takoj. Ponudbe na oglasni odd«. lek .Jutra* poa .Tabor — okolica*. 22087 Sostanovalec se sprejme takoj r podstrešno sobo z elektr rai-svetijavo in posebnim vhodom. proti mesečni najemnini 100 Din Naslov pove oglasni oddelek .Jntra* Tri dijake sprejmem t v s o oskrbo v zračno sobe i elektr ra*. svetljavo, poleg Tabora. — Naslov v oglaanem oddelku .Jutra*. 21969 Kot sostanovalec s« sprejme gospod ca ita-novanjs ln orano Naslov v oglaanem oddelku Jutra. 22045 2—3 dijake sprejmem na hrano ta et»-novanja. Naslov v ogla*, nem oddelku .Jutra*. tam Dijaka sprejme na hrano ta stanovanje profesor. — Doplae pod .Profesor* na podrut-nico .Jutra* t Mariboru. tl996 Stanovanje ■ hrano ta uporabo klavirja 11 i e m ta dijakinjo VI. gimnazij« lz boljše rodbine. Ponudb« na oglasni oddelek .Jutra* pod ilfro .Gimnazija*. 22085 Opremljeno sobo % elektr. razsvetljavo oddam 1 ali t gospodoma na Starem trga Sl/L 22032 Opremljeno sobo »dn Iku 22028 poleg opere oddam Naslov ▼ oglaanem .Jutra*. Stanovanje 2 sob ln kuUtajs, i vodovodom tn elektr. razsvetljavo dobi hiinik. Zakonski par brez otrok trna prednost. Predstaviti ee od 3—H4 popoldne. Naelov ▼ oglasnem oddelka »Jutra*. Boljše stanovanje se Išče za dijaka trgovske akademije. Ponudbe pod šifro .Strogo nadzorstvo* na oglaenl oddelek Jutra. 22008 Dijaka sprejme aradni&ka rodbina na vso oskrbo — Strogo nadzorstvo, klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 21982 2 dijaka (inji) sprejme »troga ln poštena uradniška družina za 650 Din mesečno Hrana dobra, stanovanje zračno ta soinfi-no. V bližini realke in li-oeja. Naslov v oglasnem oddelka .Jutra*. 22009 Oradnik 99, Ogodno ta zanesljivo, Volk 91, Vereeai, Vzgojitelj, Vrnitev zajamčena 45, Zdrava, Zobotrebec, Zora 12, Zmoien 5, Zamena 86, Zmožna samostojno voditi. Akademik 38 let star, išče znanja z mlado, neodvisno damo čedne zunanjosti. Zenitev izključena. — Dopisi pod .Cupido* na oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani. 21983 Tatjana Podignite pismo kod oglas-nog Odeljka .Jutra*. 21985 Dve gospodični Opremljena soba se odda samo solidnemu, boljšem« gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22007 Opremljena soba s posebnim vhodom se takoj odda Naslov v oglaanem oddelku ,«Jutra*. 22001 Iščem stanovanje 2 al! 8 sob. kuhinje, kopalnica ta prttiklln v sredin! mesu (Miklošičeva, Dunajska. Aleksandrova «.. Kongresni trg. Gradišče ali Selenburgova al.) aa takoj. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Najem*. 22012 Stanovanje z 2—5 sobami, kuhinjo ta pritiklinami v Ljubljani ali bližnji okolici iščem Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Cisto 5*. 22005 Dva dijaka nlfjetolea lz boljše rodbine se »prejmeta na hrano ta stanovanje. Pomoč v pouku Naslov v oglasnem Jutra*. V oglasnem oddelku «Jutra» naj M dvignejo sledeča pisma Antikvitete, 15 avgust-najemnina, Avto 62, Dobre sroe, Dobro vpeljan, Dobra moč 85, DUkretnoat 77, Drva, Dobra prilika, Dragica GorUek, Horvat, Jugoslavija, Ivka 821. Kavcija 91, Kapital ali Jam- 67, Obrtnik in posestniki Quo vadiš, S. Perko, Priden ta pošten. Poštenost 24, Resnost ia harmonija, Resnost, Rečna kupčija. Srečen zakon 82, Stanovanje 1000, alulba 88. Sreča 88, 8eptember 18, Silva 2, Spa-eavajte duše, Šofer 14, Tr- Kvka 15, Tatjana, Karak-Trgovina 8S, Trgovina v Juiiu SrbUL Takoj 64, Takoj vn, Ubogljiv* 98, veselega piaovatl spodoma. trgovci. oddelek .Blanka značaja, želita do-z iatotakima go-Prednost Imajo Pisma na oglasni .Jutra* pod šifro in Doroteja*. 22000 Posojilo ali družabnika do 200.000 Din iščem za lesno trgovino blizu Maribora Zelo rentabilno podjetje — se vknjiži takoj. Ponndbe na podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Industrija*. 21995 Družabnik s 100—150.000 Din gotovine se lite za takejšnjo udeležbo pri dobro idoči veletrgovini. Pismene ponudbe ua podružico Jutra v Mariboru pod .Družab. nik*. 21992 Posetnikom Maribora se priporoča obisk restav-raoije GRAJSKA KLET ki nudi pod novim vodstvom zopet prvovrstna vina, izborno kuhinjo ter vzorno postrežbo. Dnevno umetniški koncert GJURO VALJAŠ, lastnik. 5918 a » DR. BENO SABOTHV, odvetnik , * v Krati.u išče J i KONCIPIJENTA I f za takojšnji nastop. 5996 a ruEiiniiimniunmHinuaiinHmij Harmonika trivrstna, Lubasova, malo rabljena, se proda za 2200 Din. Frane Beno, Domžale it 24. 22080 'JJ&LU, Jazbečarje (daklje), 8 tednov stare, čistokrvne, prodam. — Mirje št. l/L 22027 Restaurant «Alle Viole® Trleste, Via O. Carducel 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina: terana, istrljana. fri-julca, vlpavea, chianfl — Lastnik: FraBceaehtai & Al-legretto. 200 Penziou «Ideale» v znanem morskem kopališču Kiccione Mar« pri Rlmlni nudi od 1. septembra dalje stanovanje, hrano, kabino za kopanje, a postrežbo 25 lir dnevno. 21585 Abonentje se sprejmejo na dobro domačo hrano od 12.50 Din naprej na Starem trgu 84, n. nadstr. levo. 21928 DEKHPEROfl iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiim Prevel di>. Andrej Bodal U KflJIGS. Broširana Slo 66- — , platno Dto 72'— taksno« Izdaja n« bolj šetn papirja, polfraneoska vezave Din 100- — Z ilustracijami, a Kit JI Ca Broširana Din S6-— . platno Din 72-—, luksosna izdaja n« boljšem papirja, poitrancoska vezava lin 100-—. Z ilustracijami. flaroča se pri Tiskovni zadrugi V LJubljani, Prešernova olica 54 P II pip > Hjlj m ^□□□mnnprtinddnrrodaixojlaji N J" toplo priporočamo II MI Žrtve Roman iz političnih bojev na Slovenskem Cena broi. 24 -, v platno vez. 34--, pošt 2. Izdajiteljica: L. ^sJ! Veliko inoz. podjetje išče dame in gospode z velikim poznanstvom za razpečavanje priljubljenega predmeta pri privatnikih za vso Jugoslavija Minimalni zaslužek Din 10.C00 mesečno. Reflektira se samo na dostojne, podjetne in resne Interesente, ki sistematično obiščejo vsako bivališče v mestu ta provinci — Pojasnila daje: Hotol Slon, soba 87, LJubljana*-^, a Oevre Richter Frich: 11 Rdeča megla Roman. XIV. Jacques Delma. »To srečanje ni karsibodi,« je rekel Fjeld, sklanjaje se k majhnemu temnolasemu možu, čigar obraz je kazal vidne sledove tropskega solnca. Kdor ga je videl, kako je sedel s prekrižanimi nogami in pušil črno cigareto, ni opazil na njem ničesar posebnega. Takih pariških dandyjev srečavaš v Rue Royale nebroj. Temeljitejši motrilec bi bil kajpak odkril pod malomarnostjo njegovih črt izraz čuječe odločnosti, ki se je zdela vsa osredotočena v ušesih. Ta ušesa so bila pravo čudo. Stregla so na vsak najtišji glas in skoro neprestano, kakor bi živela svoje posebno življenje. Med tem ko so izražali ostali deli obličja brezbrižen mir, sta uhlja stražila kot dva neuspavna vojnika. Zgodovina zločinstva ne pomni veliko takih mož, kakor je bil Jacques Delma. Jedva tridesetletnik je pred malo leti razburil ves svet s svojo udeležbo pri veliki zlatodelski aferi, zaradi katere so morali odpraviti zlato valuto. Mimo tega je bilo znano dejstvo, da je bil mladi francoski novinar eden najbolj delavnih članov mednarodne zločinske tolpe »črnih jastrebov«, ki je omajala Evropo do njenih najbolj trdnih temeljev. 2e majhen del njegovih grehov bi ga bil spravil na morišče. Toda policija je bila dandanes Over- jena, da je mrtev. Vsa zadnja leta ni dal nobenega znamenja o sebi in nihče si ni mogel misliti, da bi živel tak človek križemrok. Policija ni slutila, da je Delma zapadel sili, ki ga je priklenila k vsakdanjemu življenju in zbudila v njem častihlepje, ki se nikakor ni strinjalo s tem, da bi se otepal s policijo in kazenskimi zakoni Ko se je Jacques Delma poročil z lepo Natašo Saimlerjevo, hčerjo svojega nekdanjega poglavarja, je bil podoben levu na vojki. Od tistih dob se je skrival v najtemnejšem kotičku Mehike, kjer si je pridobil pod imenom Giafferi toliko spoštovanja, kolikor si ga vobče moreš pridobiti v tej obljubljeni deželi razbojnikov. A ta trenutek je sedel v Parizu in sopel zrak svojega rodnega mesta. Morda je užival tudi nevarnost, ki je tu neprestano prežala nanj, zakaj za njegove zločine ni bilo zastaranja. Toda Jacques Delma je bil vedno otrok naključja. In kot skitalec in pustolovec je veroval v to, da ie človeku vse usojeno. »Svet je zel majhen,» je rekel Delma. »Tisti, ki spadajo drug k drugemu, se vedno najdejo. Vi, doktor Field, ste bili nekdaj najina dobra zvezda. Srčno naju veseli, da vas spet vidiva. Danes se srečamo v hotelski sobi v Richelieujevi ulici, naše zadnje svidenje pa je bilo pod jutranjim solncem orizabskim, Zapatov smrtni krik mi ie še zdaj v ušesih.« Fjeld je sanjavo gledal predse. «Ali mislite našo drago Ebbo Toreliovo?« je tiho vprašala Nataša. »Da,« je odvrnil Fjeld. »Njenih ugašajočih oči ne pozabim nikoli...» Obmolknili so — vsak je tonil v svoše posebne misli. Vsi trije so v duhu videli zvezdnato noč, razpeto nad srebronosno Mehiko Z ulice se je zdaj pa zdaj zagnal v sobo daljni odmev hripavega kričanja. »Kaj pomeni to rjovenje?« je zdajci vprašal Delma. «Pa ne da bi spet strašili avtomobilski roparji?« Fjeld je naglo vstal in potegnil iz žepa posebno izdajo. »Izredno tajinstvena stvar,« je dejal. »Orjaška ameriška ladja -The Eagle', ki je pred šestimi dnevi prvič odplula iz Novega Yorka, je izginila brez sledu. Evo, sami poglejte.« Tako govoreč, je pomolil Jacquesu posebno izdajo. »To niso bile majhne vrednote,« je ravnodušno rekel Delma. ko jo je pazno prečital. »Gotovo kakih štirideset ali petdeset milijonov, kaj?« »De. i p ; /'i II M p, u V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalosino vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mamica in sestra, gospa Josipina Petek ros. Bizjak soproga trgovca v sredo 11. avgusta ob 6. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nepozabne se vrši v petek, 18. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v nadžupni in franč. cerkvi. Xa«nnik, dne 11. avgusta 1926. Žalujoči: • Ivan Petek, soprog, Ivica, hčerka, Branko, sinček, in ostali sorodniki. 6007 Mi J M JOS. SUCH\: Satirično psiimiosiJcj obrazi Kart Din 24—. Naroča ie pri Mm zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 5' Potrebujemo spretne zastopnike za mesto in okrožja za prodaio mno S žinskih predmetov — Ponudbe firmi 2 „KACKI" d. d. Zemun. Is Korotanabe zgodovine ie zajet roman Angelin Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1 "50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, piijateljem in znancem prebrldko vest, da je naš iskreno ljubljeni papa, soprog stric in svak NIK0 SRDAR brivski mojster v Kamniku po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 40. letu v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vi šil v soboto popoldne ob pol lb. uri iz hiše žalosti, Sutna 11, na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v kamniških cerkvah. 6009 V Kamniku, 12. avgusta 1926. Žalujoča soproga, otroci In ostali sorodniki. parketne dsšcice hrastovem bukove Jrstje za strope *Ja?aiboIjšaga gaknla (leseno pletivo) za strope in sterit Stresno lepenko in lesni cement dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje T Jos- R. Puh "T Lfnbliana, Gradaška ulica 22i ZAHVALAT , Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega I gospoda JOSIP HITTERJA žel. uradnika j izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Sokolu iz Stu-ienc pri Mariboru, pevskemu društvu Drava za k srcu sega:oče ža ostinke, da- i rovalcem prekrasnega cvetja ln vencev, ; sploh vsem. ki so scremili dragega pokojnika k večnemu počitku. S*. Lenart pri Vel Nedelj -Maribor. 5988 a Družina Koren. Zahvala. I Za izkazano sožalje ob nenadni, bridki izgubi našega ljubljenega DRAGOTA se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, za poklonjeno cvetje ter za poslovilne govore ob grobu, najprisrčneje zahvaljujemo Posebna zahvala bodi izrečena ASK. .Primorie" ter nogometašem istega kluba, sošolcem in njih gg. prolesorjem, dijaškima društvoma »Preporod« in .Zora", gg. zdravnikom in čč. sestram v bolnici ra skrb in tolažbo kakor tudi vsem sorodnikom in znancem, ki so nas tolažili v težkih urah. Bazovloa pri Trstu - Ljubljana, dne 12. avgusta 1926. Žalujoči rodbini: Gruntar, Urbanfiič. Urejuje Franc Puc, Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Rib nikar. Za Narod«/ tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jezecšck. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.