d&G&otcL
Urednštvo in upravništvo Kranj, Blei\veisova 7 — Cek. r a č. št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45.— — Inserati po tarifi
LETO II.
KRANJ, 25. JUNIJA 1938
ŠTEV. 26.
Zemlja naj postane last tistega, bi jo obdeluje
KONZUL ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE v Ljubljani, Stanislav Mi-nousky prosi vsa društva in posameznike iz okoliša Bled—Gorje—Zasip ter Radovljica—Lesce, ki so podpisali izjavo simpatii Čehoslovaški republiki od 1. maja t. L, da sprejmejo njegovo najprisrčnejšo zahvalo. Vsi čehoslovaški krogi so sprejeli s hvaležnostjo to bratsko manifestacijo in ne bodo nikdar pozabili svojih vernih prijateljev.
Mladina - za svoj narod in mir!
Pred kratkim so bili objavljeni podatki o ljudskem štetju, ki je bilo 1931. leta. Po teh podatkih imamo v jugoslovanskem delu Slovenije 154.628 kmečkih posestev, ki merijo skupno en miljon 278.638 hektarov zemlje. Ta zemlja je takole razdeljena:
obseg	število
posestva:	posestev:
0.01—002 ha	51.137
2.00—	5 ha	37.655
5.00- 10 ha	28.832
10.00— 20 ha	24.470
20.00— 50 ha	10.785
30.00—100 ha	1.264
100.00-500 ha	330
nad 500 ha	55
Med kmete, ki imajo premalo zemlje za preživljanje družine, moramo šteti vse tiste, ki imajo manj kot 5 hektarov zemlje. Takih kmetov je v Sloveniji 88.792 ali v odstotkih povedano 57.4o/o. Ti imajo v svoji lasti 169.246 ha zemlje, to se pravi samo eno osmino vse zemlje v Sloveniji (13.3%). K tem bi morali prišteti še tiste kmečke delavce, dninarje in viničarje, ki lastne zemlje sploh nimajo. Ce to upoštevamo, lahko rečemo, da imata dve tretjini slovenskega kmečkega ljudstva premalo zemlje. Pomanjkanje zemlje je izmed glavnih vzrokov slabega položaja slovenskega kmeta.
Poglejmo kako je z veleposestniki v Sloveniji. Med nje lahko prištevamo vse tiste posestnike, ki imajo več kot 100 ha zemlje. Teh je 385 in imajo 168.659 ha zemlje. Med veleposestnike pa lahko računamo še vsaj polovico posestnikov iz skupine 50 do 100 ha zemlje in to tiste, ki imajo boljšo zemljo in na boljšem kraju. Gornjim številkam moramo torej prišteti še 600 veleposestnikov, ki imajo približno 40 tisoč ha zemlje. Tako pridemo do zaključka, da je v Sloveniji 1000 veleposestnikov, ki imajo 210.000 ha zemlje.
Ce primerjamo te številke, vidimo, da ima 1000 veleposestnikov več zemlje kot 88.000 malih kmetov, ki sestavljajo večino slovenskega kmečkega prebivalstva. Ce pa primerjamo obe skrajni skupini, vidimo, da ima 55 veleposestnikov še enkrat toliko zemlje kot 51 tisoč bajlarjev.
Vzemimo v primerjavo še podatke iz vse naše države, Pra taki primerjavi opazimo, da obsegajo v Sloveniji posestva nad 50 ha zemlje eno petino ali točno 19.6°/o vse površine, a v vsej državi obsegajo taka posestva le 9.7°/o ali eno desetino vse površine. V Sloveniji je torej še enkrat toliko veleposesti kot v ostalih pokrajinah države.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je skoraj vsa ta veleposest nastala v tistih časih, ko so vladali še graščaki. Le-li so jo nekdaj dobili v last od vladarja, ki se največkrat ni oziral na to, kdo jo bo obdeloval. Podatki so iz 1931 leta. Tako imenovana agrarna reforma se je pri nas začela takoj po vojni in 13 let so razdeljevali zemljo tako, da je je ostalo v rokah veleposestnikov še zmerom več kot v rokag večine slovenskih kmetov.
Odkar imamo krizo, pa se vedno bolj pogosto primeri, da kmetije propadajo in da kupuje kmečko zemljo razna gospoda, ki je seveda sama ne obdeluje. Daje jo v najem ali pa celo orno zemljo spreminja v pašni-
Naš list jc prinesel v 23. štev. resolucijo glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet, ki poziva k združitvi narodnih sil in ustvaritvi narodno - obrambnega pokreta med slovensko mladino.
Mi nimamo v rokah možnosti, da bi pričeli uresničevati s pogajanji to izvrstno zamisel, imamo pa pravico — kot resnicoljubno in demokratično glasilo — pokazati možnosti skupnega nastopa in programa. Najaktivnejši del vsakega naroda je mladina in njene organizacije. Organizirana in delavna mladina je najboljše jamstvo za obstoj in obrambo naroda — brez ozira na katere svetovne nazore se deli. Kljub različnemu socialnemu položaju (najsi bo kmečka, mestna ali delavska) stoji mladina danes pred celo vrsto nevarnosti, ki groze vsem! Proti tem nevarnostim se postavljajo SKUPNE NALOGE, za vsakega poštenega mladega Slovenca sprejemljive: to je delo za mir, za narodno neodvisnost, za obrambo svoje države!
Kakšne so te skupne naloge? Maribor, Celje, Prekmurje, Kočevje so narodno ogrožene točke. V teh krajih je potrebno narodno-obrambno delo od hiše do hiše, od vasi do vasi, iz kraja v kraj! S predavanji, ljudskimi tabori, manifestacijami ob slovesnih prilikah in obletnicah je treba pokazati narodno zavednost. S
Tisoči naših delavcev, ki so v Nemčiji, živijo težko tam. Njihova pisma pričajo o tem. Tako-le je pisal fant svojemu dekletu prvo pismo:
Draga moja Micika! Grdo je od mene, da te tako dolgo pustim čakati. Sam sedim in premišljujem kaj sem napravil, a pomagati se ne da več. Trpeti moram, naj pride dobro ali slabo. Dela je sedaj dovolj; mlatimo žito in smo samo trije možje pri mašini,pa mora delo od rok, a pri nas pride celi regiment skupaj pa nič več ne rihtajo. Torej veš, da je delo težko in naporno. Tu ni kot doma. Mrzlo je, vedno piha veter od morja. Povsod ravnina in dostikrat dežuje. Pa delati moramo zunaj tudi v dežju. Kuhajo slabo ti ljudje tukaj: zjutraj kafo, opoldne kafo, zvečer kafo, pa še brez cukra. In krompir
ke, gozd in lovišča.
Tako se lahko še primeri, da pride sčasoma mali kmet ob vso zemljo ter postane najemnik gosposkih veleposestnikov. Ce pride tako daleč, bo tisti hip slovenski narod mrtev; zakaj proletarski najemnik zemlje ne more pokazali nikoli tiste gospodarske in duhovne sile, ki je narod za rast in življenje potrebuje.
Ce ima slovenski narod še voljo, potem mora predvsem zaklicati: Zemlja naj postane last tistega, ki jo sam obdeluje, in ne sme mirovati, dokler se to ne izpolni.
„Slovenska vas“
širjenjem slovenskih časopisov in knjig prepričati ljudi kam spadajo! Po naših šolah, gimnazijah, .strokovnih šolah zbuditi med ndadino duh zavednosti, dvigniti zanimanje za našo zemljo. V krajih, kjer izgleda, da ni tujega vpliva, bi našli mnogo sil, ki so proti narodu. Tani je treba ravno tako delati.
Političnih razlik tu ne more biti. Saj je osnova enostavna: SLOVENSKA MLADINA ZA SVOJ NAROD, ZA SVOJO DRŽAVO, ZA NEODVISNOST IN MIR!
Ena večja organizacija je že Izjavila pripravljenost za skupno delo. Tudi vse druge so poklicane. Tako kar po vrsti: Sokoli, katoliška prosvetna društva, gasilske čete, delov-ska kulturna društva, Ciril - Metodova družba, emigrantska društva itd.
Težko je še danes dobiti vsa ta društva k skupni mizi in narediti načrt dela za vse slovensko ozemlje. Mnogo preveč predsodkov je med njimi. In kar je glavno, premalo še občutijo nevarnost.
Možno pa je — in potrebno — v posameznih krajih pričeti z narodnoobrambnim delom. Posamezna društva sc lahko sporazumejo za nekaj prireditev, za narodni tabor, za pevski nastop, za izlet, za predavanje, ali podobno. Saj je toliko kulturnega dela, ki čaka.
O tem prihodnjič!
opoldan in krompir zvečer tako gre vsaki dan.
Pozdravim vse tvoje domače, ki so doma ali po svetu, in tudi tebe. Flensburg (Schleswig-Holstein)
18. 9. 1937.
Pozneje piše: „Sedaj sva ostala tu samo še dva domača in se nič ne svadiva kot brata na tuji zemlji. — ....Saj je lepa slovenska zemlja in ima vsega dosti, ali žalibog nam da premalo kruha vsakdanš-njega, nam ga drugi ne privoščijo. Mnogo ljudi se muči na tuji zemlji za poznejši obstanek, ki nam ga rodna gruda ne more dati.
Letos pomladi je spet pisal: „K nam je prišlo več Prekmurcev, s trebuhom za kruhom. Moj prijatelj je ženico sem poklical, pa jo je zaneslo v Meklenburg in tam cukrovo repo okopavlje. Tako mora človek vse potrpeti če je siromak, je pač božja volja taka.
.... Tu še vedno mrzel veter brije, šele oves sejemo, pri vas boste že želi. A živina je že vseeno zunaj na pašnikih noč in dan, se jim prav nič ne smili. Tedaj veš, da tudi delavca ne šparajo. —....Poletje se je že začelo, kmalu bo jesen, ko se vse seli, tudi mi. Ljubo doma, kdor ga ima! Ali nas bo še sprejela rodna gruda in vsi naši domači? ....Nisem verjel drugim, ki so pravili, moral sem izkusiti sam, kako grenak in trd je kruh v tujini. Ne bo mi žal, ko jim bom obrnil hrbet, saj me je že dosti izrabila. Posebno jesti se mi upi-
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvo jc v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izraiajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih...
Okrajno glavarstvo v Kranju je z odločbo Pov. No. 455/1 z dne 17. junija 1938., prepovedalo razširjanje in prodajanje „Sobole“ štev. 25 od 18. junija 1938., o čemer obveščamo s tem vse naročnike in prijatelje našega lista s prošnjo, da nam to nerodnost oproste.
JČ liga na Jesenicah
Ustanovni občni zbor Jugoslovansko čehoslovaške lige na Jesenicah SČ' vrši v pondeljek dne 27. junija 1938. ob osmi uri zvečer v mestni posvetovalnici na Jesenicah. Določen je sledeči dnevni red:
1. Poročila o delovanju pripravljalnega odbora in pripravah za ustanovitev društva.
2. Sklepanje o načrtu pravil.
3. Volitev organov društva za doba treh let.
4. Sklepanje o določitvi članarine.
5. Slučajnosti. (K tej točki namerava odbor povabiti g. dr. R. Ejevskega, sodnika v Novem mestu, da predava o „Položaju Nemcev v CSR“.
K ustanovnem občnem zboru so na splošno željo povabljeni tudi gg. konzul CSR inž. Minovsky, predsednik JC lige v Ljubljani dr. Stare, preds. JC lige v Kranju dr. Dolar in predstavniki J C lige Bled (za Radovljiški sodni okraj).
Ker hoče biti društvo brezpogojno nadstrankarsko, bo pripravljalni odbor na podstavi došlih prijav iz rednih članov sestavil za ta občni zbor tak seznam kandidatov za odbor, da bodo kolikor mogoče enakomerno zastopani v vseh organih društva vsi sloji in vse struje jeseniške javnosti kakor tudi važnejši kraji izven Jesenic v kranjsko-gorskem sodnem o-kraju, ki je društveno področje.
ra, ko je letos še slabše. Tista rjava voda vsak dan in pa krompir, pa malo mesa cuj. Zvečer pa zopet krompir, ki je opoldan ostal.
Taka so pisma naših delavcev iz Prekmurja in Slovenskih goric. Naši ljudje delajo tam pri veleposestnikih in velikih kmetih, ki plačujejo tako slajjo, da nemški delavec ne more shajati. Se naši, ki so vajeni garanja in stradanja, se pritožujejo.
V	popolnejšo ilustracijo zgoraj navedenih dejstev in da nam ne bi kdo podtikal pristranskega poročanja o obupnih razmerah, v katerih mora živeti navadno ljudstvo vNemčiji pa ponatiskujemo šeno-tico, katero je objavil „Slovenec“ od 11. t.m. in ki se glasi:
Sezonski delavci iz Nemčije se že sedaj vračajo v domovino, zlasti delavci iz Medmurja in donavske banovine. Vsi se pritožujejo, da je letos na sezonskem delu v Nemčiji izredno slabo. Hrana je nezadostna — dobivajo zjutraj prežgano juho, opoldne krompirjevo juho in zvečer mleko in par kosov krompirja, dopoldne pa še kos s krompirjem zmešanega kruha ter za prst dolgo klobasico iz ribjega mesa. Nekateri so prinesli kruh in te ribje klobasice tudi s seboj za vzorec, da dokažejo, da našim želodcem taka hrana ne u-gaja. Skoraj vsak dan se vrne po nekaj delavcev, ki so si z dosedanjim delom zaslužili jedva denar za povratek v domovino.
površ. vseh posestev;
43.437 ha 125.809 ha 207.704 ha 344.021 ha 306.579 ha 082.427 ha 079.001 ha 089.658 ha
Naši delavci v Nemčiji
Še enkrat — X. vsesokolski zlet v Pragi se bo vršil!
Praga, 22. junija — »Vedno znova se razširjajo zlonamerna poročila, ki naj javnost prepričajo, da se vsesokolski zlet ne bo vršil. Sokolstvo je baje samo uvidelo, da v taki resni dobi ni mogoče izvesti zlelnih prireditev. Cehoslovaška sokolska občina v Pragi odgovarja: Vse to je varanje, ki ni z ničemer potrjeno. Nasprotno. Sokolstvo povdarja, da se bo zlet vršil, dasiravno niti en trenotek ne dvomi, da je potrebno zlet izvesti predvsem zalo, da se pokaže v težki in odgovorni dobi vsestranska narodna pripravljenost in disciplina. Sokolstvo z delavskimi telovadnimi enotami in Cehoslovaški Orel so danes pravtako kot na 1. maja in 20. maja pripravljeni in hočejo prika-kazati to tudi na drug način. Vsesokolski zlet bo pokazal, isto kot proslave ob 60-letnici socialdemokratov, da je čehoslovaški narod na straži in da je pripravljen žrtvovati za svobodo in demokracijo vse.“
Ker se širijo tudi pri nas podtalne vesti o zletu v Pragi javljamo, da se bo zleta v Pragi udeležila poleg ostalih žup tudi gorenjska sokolska župa s 160 člani in članicami ter 20 naraščaja, ki je že odpotoval. Vsi navdušeni pa so se že vrnili srednješolci, ki so nastopili ob srednješolskih sokolskih dnevih v Pragi.
na sokolskem letnem telovadišču
v ponedeljek, 27. junija ob pol 9. uri zvečer.
Sodeluje godUa kranjskega glasbenega druHfva
ZDRAVOl
Nestrpnost reakcije
Znano je, s kakšnimi poročili o seenzacijah se morejo vedno ponašali časopisi totalitarnih režimov, katerim v brezglavi zaletenosti sledijo tudi nekateri naši »najboljše informirani*' dnevniki. Vsaka še tako neslana izmišljotina pride prav imperialističnim volkodlakom in njihovim lakajem. Po vesteh tega časopisja je bilo v Moskvi pobito že nešteto višjih osebnosti, generalov, komisarjev, znanstvenikov in drugih, kateri malo kasneje po poročilih istih listov dajejo izjave, prisostvujejo raznim svečanostim, vodijo politične dogovore, skratka svobodno izpolnjujejo svoje poklicne in državljanske dolžnosti.
Tako nesmiselno šalo si je privoščila tudi graška -Tagespost", ki je 6. t. m. poročala, da so v Moskvi ustrelili znanega polarnega raziskovalca O. J. Schmidta. Obdolžili so ga malomarnosti pri organizaciji reševanja v polarnem morju.
»Frankfurter Zeitung** z dne 10. aprila pa že poroča o netočnosti te vesti; in pravi, da je bil Schmidt pred dnevi navzoč pri sprejemu moskovskega diplomatskega zbora pri Lit\vinovu. Isti list poroča tudi o vstajenju od mrtvih slavnega režiserja Meierholda, katerega so ubili sovjeti v decembru prejšnjega leta. Sedaj je nastavljen kot režiser pri opernem gledališču, ki ga v Moskvi vodi Stanislavski.
POLOŽNICE SMO PRILOŽILI delu naklade prejšnje številke, ostalini pa jih prilagamo danes. Vse prijatelje lista, ki imajo naročnino že plačano prosimo, da izroče položnice znancem, jim priporoče naš list ter svetujejo, da postanejo naši naročniki. — VSE ZAMUDNIKE PA PROSIMO, da nam ne delajo nepotrebnih stroškov ter ogromnega dela in naj takoj brez odloga nakažejo naročnino, ki znaša celoletno din 45, polletno din 23, mesečno din 4. PLAČUJTE V REDU NAROČNINO. PRIDOBIVAJTE NOVIII NAROČNIKOV IN DOPISUJTE PRIDNO V »SOBOTO!“
Kako je
Po par mesečnem navdušenju sc omamljeni narod v Avstrji budi v resnično vsakdanjost. Pred meseci so pri nas mnogo želeli in govorili, naj Hitler zasede še preko Mure, da nam prinese blagostanje in srečo.
Danes vidimo, da je drugače. Naši znanci, ki pridejo preko meje, prinašajo slabe vesti. »Zmotili smo se, ampak sedaj je prepozno," pravijo. Toliko je bilo obljub, da bo brezposelnost bdpravljena. -Naredili pa so tako, da so brezposelne liit-lerjevce vzeli na delo in stare odslovili. Brezposelnost celo narašča. Po uradni statistiki se je v aprilu brezposelnost zvišala za 65.000. Prve dni so prihajali vagoni živil in vojaške kuhinje so hrano delile zastonj. Sedaj pa popisujejo vse prebivalstvo
Dijaški mirovni odbor je priredil v sredo zvečer v veliki avli beograjske univerze čehoslovaški republiki posvečeno akademijo, ki se je razvila v mogočno manifestacijo zvestobe za bratsko čelioslovaško državo. Orkan navdušenja je zajel dvorano, ko se je pričetkom akademije pojavila na odru slika prezidenta dr. Beneša, okrašena z zastavo, ki je nosila napis »Zvestoba za zvestobo!" Iz izvajanj posameznih govornikov je zvenelo, da je stvar ČSR stvar miru, civilizacije, pravice in svobode in da je vprašanje odnošajev med Jugoslavijo in Čeho-slovaško za večno rešeno v geslu »Zvestoba za zvestobo!"
Vse govore je večtisočglava publika sprejela z navdušenim odobravanjem. Govorih so univerzitetni docent dr. Dordevič, ki je posebno poudaril, da
na meji?
radi razdelitve kart za živila. Cene so narasle za 30c/o, plače pa prav malo. Danes se zdi vsem, da je bila Sušnikova vlada zelo dobra v primeri s sedanjim stanjem. Črtanje dolgov in druge stvari so se izkazale za lepe obljube. Vse dajatve so zvišane, posebno davki. Vojaška služba znaša dve, preje pa še eno leto „Ar-beitsdienst", torej skupno tri leta. Sedaj šele spoznavajo, kaj pomeni »glajhšaltung".
Po naših obmejnih krajih se širijo te vesti, obljubljeni raj se kaže kot velika laž. Če bodo naše organizacije na delu, bodo ljudem lahko pokazale, da je svobodna država le nekaj vredna.
Gornja Radgona, v juniju.
uživa ČSR simpatije celega sveta, nadalje pisatelj Bartulovič, ki ni mogel prehvaliti hladnokrvnosti in odločnosti češkoslovaškega naroda v zadnjih resnih dneh, jurist Ribar Ivan pa se je spomnil tistih čeških prostovoljcev, ki so leta 1914. prihiteli Srbiji na pomoč v prepričanju, da je usoda Srbov in Čehov povezana na vetino ter zagotovil, da jugoslovanska mladina tega ne bo pozabila in vrnila »Zvestobo za zvestobo!"
Manifestacije se je udeležil tudi rektor beograjske univerze dr. Jovanovič s skoraj polnoštevilnim profesorskim zborom, bivši min. preds. Ljuba Davidovič, b. ministri Jovanovič, Grol in dr., preds. skupšč. dr. Ivan Ribar, čehoslov. poslanik in mnogo drugih odličnikov.
sami. Mračnjaki dvigajo glave in dobivajo pogum smetiti tisoče in tisoče poštenega delovnega ljudstva, ter ga obmetavati z najbolj nečednimi psovkami. Kapital se
Naj je že razlog za tako upoštevanje strokovne organizacije ta ali oni, delavci bi se morali zavedati, da to ni praznik organizacije same ali morda celo njenih voditeljev, ampak da je to praznik delavske borbe, zavesti in hotenja. Ce doslej še ni bilo doseženo vse, kar bi moralo biti, bo pa z vztrajnim delom v bodoče gotovo: svet naj ve predvsem, da smo mi tukaj, ki smo strnjeni pripravljeni braniti svoj kruh in dom, svobodo in mir. Kako lep vzgled morejo biti v tem oziru našemu delavcu češki tovariši je povedal glavni govornik, ki se je pravkar vrnil iz Prage.
Želimo in upamo, da bo 15. in 20. obletnica proslavljena mnogo bolj veličastno, da bodo takrat naši delavci že pokazali disciplinirano zavest skupnosti in prave razredne borbenosti.
predlog ni bil všeč in njihov predstavnik je izjavil, da je predlagana nagrada prenizka, župan je pojasnil, da moramo z občinskim denarjem štediti in da projektant sani ne zahteva več. Sedaj se je zgodilo čudo. Drugi odbornik opozicije je naenkrat izjavil, da je nagrada previsoka in prvi odbornik je takoj potegnil z njim. Izgledalo je, da bo pri glasovanju celotna opozicija glasovala proti prec}Iogu uprave, pa to se ni zgodilo. Proti je glasoval samo en odbornik opozicije.
Precej govorjenja so vzbudila tudi poročila o našem šolstvu. Župan je poročal, da je Banska uprava izdala odlok, v katerem zahteva, da se morajo ukiniti na ljudskih šolah paralelke vsem razredom, ki štejejo manj
kot 65 učencev. Po tej odločbi, bi se v celem radovljiškem okraju ukinilo 14 oddelkov, trije samo na miši ljudski šoli. Prebivalstvo pri nas radi velikega razvoja industrije liiLro narašča in letos bo pričelo obiskovati šolo približno 40 učencev več kot lansko leto, oddelki pa bodo trije manj. Kakšne razmere bi vse to rodilo, se vidi iz tega, da bi bilo v tretjem razredu stlačenih 63 učencev, Sodbo o zdravstvenem stanju in učnem uspehu učencev tega prenatrpanega razreda si napravi lahko vsak sam. Proti takemu omejevanju našega šolstva se je že priložilo učiteljstvo naše šole in krajevni šolski odbor. Tudi občina mora podvzeti vse korake za zaščito našega šolstva, ker je zato poklicana. Večina je zahtevala, da se pošlje na .prosvetno mini-sterstvo in bansko upravo protest z zahtevo, da se odlok prekliče, ker z ozirom na porast učencev ni izvedljiv brez nepopravljive škode za učni uspeh in zdravje otrok. Opozicija je imela seveda svoje pomisleke k temu. Protest, to ne gre. Bolje bo, da se napravi vljuden apel. Po daljši debati se je vendar sklenilo, da se protest odpošlje. Napravi pa se tudi primeren aopis na našega narodnega pošianca m ona slovenska ministra. Za sklep so glasovali vsi odborniki razen »apelatorja".
Na zadnji seji pa je sklepal odbor o izrednem kreditu 20.000 dinarjev, ki naj bi se črpal iz proračunskega preostanka za leto 37/38. Denar bi se uporabil za počitniško kolonijo šoloobveznih otrok na morju. Občina je stavila ta kredit že v svoj proračun za leto 38/39., vendar proročun ni bil odobren. Zdravnik-špecijalist, ki je izvršil na naši šoli pregled otrok, je ugotovil 48 slučajev nagnjenja k tuberkulozi. Stariši teh otrok so v veliki večini tovarniški delavci in nimajo sami sredstev, da bi svojim o-trokom preskrbeli uspešnega zdravljenja. Zato se je občina čutila dolžno, da priskoči na pomoč. Kredit v predlagani višini bi zadostoval za večtedensko prebivanje na morju vseh 48 otrok. Kolonijo bi vodilo in organiziralo društvo Rdečhgtl Križa Vsak gotovo pričakuje, da je bil ta predlog soglasno sprejet, toda na žalost ni bilo tako. Trije odborniki iz vrst JRZ so se glasovanja vzdržali. Vprašamo te gospode odbornike, komu v ko-rlst vpdi taka politika v občinskem odboru? Bolehna deca in njih stariši si bodo to gotovo zapomnili. Mi pa kličemo: konec naj bo takega početja, korist občanov nam naj bo nad vse!
Klavern pojav
Nekateri vidni, vsem poznani in odgovorni funkcionarji napred-njaških in nazadnjaških nacionalnih društev se očividno vse premalo zavedajo velike odgovornosti, ki so jo s funkcijo sprejeli na svoje rame. S svojim slabim zgledom napravijo večkrat nepopravljivo škodo. N. pr. kako grenko te spreleti, če ti gospod predsednik tega in tega nacionalnega društva pripoveduje, kako prijetno je potoval po tej in tej državi, kako je tam vse fino, vse postrežljivo, vse kar pri nas manjka. Ali: Zelo poučno je, če vidiš, kako se muči prvak-nacionalist z nemškim časopisom in se dela važnega. Taki častiti gospodje navadno v svoji domišljavosti pozabijo, da ima u-bogo ljudstvo tudi oči, da vidi; pamet, da misli in jezik, ki strupeno zabavlja. Potem se celo čudijo, zakaj jih ta zabiti narod ne posluša in uboga na migljaj, kadar je treba. Vse vaše besedičenje o narodnih idejah je prazna slama; ker vaši zgledi so, ki uče ljudi, ki jim odpirajo oči in razum. Osrednje centrale raznih korporacij naj bi na razne predsednike in predstavnike malo bolj pazile in če bi bilo treba — brez usmiljenja in razgovorov črto čez ime!
Berite »Soboto*
Proslava, ki se je vršila v nedeljo, bi naj bila veličasten delavski praznik, bila naj bi pregled računov iz preteklosti in utemeljitev nove, sveže razredno-zaved-ne borbe ne le kranjskega, ampak vsega gorenjskega delavstva. Deset let obstoja organizacije, ki združuje in vodi delavce v njihovi borbi za kruh in deluje za njihovo prosvetno izobrazbo, je za Kranj še prav posebno dogodek, ki ga ni moči bežno prezreti. Tega so se dobro zavedali tovariši kranjskih delavcev doli v revirjih in po vseh krajih Gorenjske, ter so se v prav lepem številu udeležili proslave tega delavskega praznika. Zdi se, da so se tega najmanj zavedli kranjski delavci sami, ker bi jih sicer na dopoldanskem zborovanju ne bilo tako malo.
In vendar bi bila danes bolj kot kdajkoli potrebna strnitev delavskih vrst v enotno borbeno fronto, ki bi bila veličastna tudi ob manifestacijah. Umetno zaviranje ma-nifestacijskega razpoloženja (sprevodi se sploh niso vršili) na ta način podpirajo nezavedni delavci
Iz Koroške Bele
Seje občinskega odbora
Seje našega občinskega odbora so po navadi kar zanimive in tudi zadnji dve sta bili taki Občinski odbor, v katerem imajo večino odborniki izvoljeni na listi »Slovenskega delovnega ljudstva" je na predzadnji seji razpravljal vprašanje o podelitvi pri-jmerne nagrade projektantu načrtov za novo ljudsko šolo na Koroški Beli. Ti načrti so delo, ki zaslužijo vso pohvalo in bo nova šola ena najlepših na Gorenjskem. Proračunski znesek za novo stavbo, ki bo tvorila s starim, prenovljenim poslopjem lepo organsko celoto znaša 1,800.000 din. Občinska uprava je predložila odboru predlog o višini nagrade. Odbornikom iz vrst JRZ, ki v našem odboru tvorijo opozicijo in niso zastopani v občinski upravi, seveda
Beograjski študentje manifestirajo
10-letnica podružnice SDSZ v Kranju
Domače vesti
Cof Ivan
V	ponedeljek smo pokopali g. Ivana Cofa, kontrolorja mera v p. ki se je po krajšem trpljenju v starosti 83 let poslovil od tega sveta. Ranjki je bil tip pravega kremenitega Gorenjca, ki v svoji dosledni poštenosti ni krenil s poti, ki se mu je zdela pravilna in kakršnih v današnji težki dobi najtežje pogrešamo. Vsled splošno pgznanih vrlin njegovega neuklonljivega in nekompromisnega značaja ga je spoštoval in visoko cenil ves Kranj pa tudi cela Gorenjska.
"Blagi pokojnik je odšel že v mladih letih v Ameriko, kjer si je zelo razširil svoje obzorje. Le na dolgo prigovarjanje razžaloščenega očeta se je vrnil v domovino in potem prevzel očetovo posestvo. Ivan Cof se je od ustanovitve dalje aktivno udejstvoval pri gasilnem društvu, sodeloval tudi še v moški dobi pri čitalnici in v kranjskem bralnem društvu ter postal tako vsled svojega nesebičnega dela pravi vzor vsem someščanom. Tudi celo svojo družino, katere člani zavzemajo zelo vidne položaje v našem javnem življenju, je vzgojil v strogo narodnem duhu. Naj mu bo lahka zemlja domača, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Občili zbor „Glasb. šole v Kranju
se vrši 26. junija ob 11. uri v gimnaziji v pritličju z običajnim dnevnim redom.
Občni zbor društva „Branibora“v Kranju se vrši dne 29. junija ob 11. uri v gimnaziji v pritličju z običajnim dnevnim redom.
Zadružna veselica. V nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši pri Grajzerju na Primskovem zadružna veselica, katero prireja Tekstilna zadruga iz Stražišča in na kateri sodeluje priznana Kovinarska godba z Jesenic. Vsi prijatelji neprisiljene domače zabave najvljudneje vabljeni!
Stavbinci pozor! Zveza gradbenih delavcev ima v nedeljo 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani restavracije Semen jako važno zborovanje, katerega naj se udeleže vsi zavedni stavbinci polnoštevilno!
Odbor Nar. čitalnice v Kranju obvešča članstvo, da se vrši v četrlek 7. julija ob 8. uri zvečer v prostorih bivše kavarne v Nar. domu 75. redni občni zbor N. C. s sledečim dnevnim redom: poročila preds. in funkcijo-narjev, volitev odbora, določitev članarine in slučajnosti.
'Letošnji maturanti. Višji tečajni izpili so bili na kranjski gimnaziji zaključeni pretekli petek in so dali sledeče rezultate. Z odliko sta položila maturo Lampič Milan z Jesenic in švikaršič Marija iz Kranja; s prav dobrim uspeh.: Bajd Dana iz Kranja, Dolžan Miroslav iz Kranja, Hafner Pavel iz Zabnice, ^lobovs Anton Breznice in Modic Emilija iz Kranja; z dobrim uspehom pa Colarič Otmar iz Mraševa, Eržen Valentina iz Kranja, Istenič Marija iz Kranja, Kavčič Alojzij iz Kranja, Kosec Franc iz Železnikov, Schwab Fr. z Jesenic, šuc Emil iz Kranja, Zupančič Leon iz Kranja in Žumer Miroslava iz Radovljice. Popravni Izpit v avgustu 1.1. ima 12 dijakov, do-čim je bilo 5 zavrnjenih za celo leto. Tako poraznega rezultata — samo 16 pozitivnih uspehov pri 33 kandidatih — gotovo niso zakrivili samo študentje, temv. poleg bednih social, prilik večine našega dijaštva predvsem tudi — profesorji! Vse te nedo-stalkc si bomo skušali v eni prihodnjih številk ogledali „sinc ira et studio" malo pobližje.
V	trgovinski register je bila s 24. majem vpisana „Teza“ d. z o. z. s sedežem v Kranju. Predmet podjetja je izdelovanje tekstilnega blaga vsake vrste, zlasti pa tovarniško izdelovanje ter nakup in prodaja vsakovrstnih izdelkov in surovin, posebno tudi trgovina z manufakturo; nadalje pridobivanje neprimičnin in že obsto-
ječih industrijskih in trgovskih podjetij. udeležba na takih podjetjih ter ustanavljanje podružnic, agentur in ekspozitur. Visokost osnovne glavnice znaša 200.000 dinarjev, ki so že vplačani. Kot poslovodje so oblastno prijavljeni gg. veletrgvec Gorjanc, profesor Korbar, posestnik Bitenc iz Huj št. 17 in knjigovodja Pelicon iz Klanca št. 70. — Ustanovitev te družbe je napovedal „Gorenjec“ z dne 16. apr. 1.1. tako-le: Mislim, da ni treba tu omenjali, da nikogar pri tem delu ne vodijo oziri po lastnem dobičku! Naš cilj je idealen: domačemu človeku ustvariti več prilike za zaslužek na domači grudi, domačega človeka gospodarsko osamosvojiti in obvarovati ga pred nemoralnim ozračjem, ki tako pogosto vlada po modernih kapitalističnih tovarnah, ki so neredko prava kotišča nemorale in —" komunizma." Citirani članek je podpisan z M. Š.
CROBATH KRANJ
MODA ZA POLETJE
DELENI, SVILE, NOGAVICE, MOŠKO PERILO, KAMGARNI
Solidni vir za vsakogar!
Kranjski avlolaksiji se stalno in upravičeno pritožujejo, ker prevažajo privatni lastniki osebnih pa tudi tovornih avtomobilov potnike včasih res da zastonj, večkrat pa proti denarnim ali drugačnim nagradam. Ker je prevažanje potnikov vezano na; koncesijo in ker morajo lastniki teh koncesij plačevati visoke davke in vrsto drugih dajatev, zato opozarja-*, mo vse prizadete, naj ne odjedajo kruha poštenim in koncesijoniranim lastnikom avto taksijev, ker je tako i postopanje tudi kaznjivo in nikakor ne služi v čast lastnikom privatnih avtomobilov. Ce to opozorilo ne bi zaleglo, bo vsak brez izjeme prijavljen na okr. glavarstvo, ki sodi take prestopke.
„DINGAC“ originalno, zajamčeno, pristno, črno sladko zdravilno vino, priporočljivo posebno za slabokrvne in rekonvalescente, se zopet dobi pri PETERLINU!
Park kralja Petra. Lepi park pred Nar. domom, v katerega je svojčas mesto vložilo precej denarja, je postal zadnje čase pravcata indijska džungla. Za kolesarje je z g. Ketejem, ki je včasih komu navil ušesa, izginil zadnji strah, neženirano dirkajo po drevoredih, otroci se v gručah pode in love po nasadih, stanovalcem okrog parka pa greni življenje in stresa živce poleg tega še zvqčnik, ki z neznosno razklanimi glasovi tuli in hrešči, da se človeku lasje ježe. Mnenja smo, da je te vrste in tako ubrana reklama po zakonu nedopustna, zato prosijo stanovalci ob parku kar najodločnejše zvočnik, naj gre prehlad zdravit v kak sanatorij, če mogoče v Egipet, sicer bodo prisiljeni poklicati oblast na pomoč!
O novem mostu čez Kokro se je že
mnogo pisalo. Eno pa se je mogoče doslej prezrlo. Kdo je bil lastnik parcel na hujanski strani, kamor vodi most, predno se je sprožila ideja o zgradbi mostu in kdo so lastniki parcel sedaj, oz. koliko let že traja njihovo lastništvo. Ko bi se to ugotovilo, bi mogoče bolje razumeli, zakaj se je morala kapelica Matere Božje umakniti kot prometna zapreka.	„Delavska	politika"
Na zuilnji občinski seji smo zvedeli, da je g. dr. Megušar v kopališki zadevi zmagal na celi črti. Obč. odb. je že sprejel v načelu načrt arhitekta g. Vurnika za Strahečo dolino, da bomo za borili 1,383.000 dinarjev dobili najmodernejše kopališče. V tej svoti pa cena zemljišča, na katerem naj bi se gradilo, še ni zapopadena. Seveda to ni važno, ker bomo uvedli
enostavno razlastitveno postopanje, če lastniki ostanejo trmasti; za gozdno parcelo se zahteva namreč din 25, za skale in dolino pa din 15 po kvadr. metru, dočim občina nudi le
10	oz. 4 dinarje. Sicer pa vprašanje zemljišča ni tako važno, glavno je, da sta sprejeta načrt in proračun. Tudi glede kritja teh abnormalno visokih izdatkov je prišlo do malega nesporazuma. G. Fock je namreč trdil, da znaša kopališko posojilo din 700.000, dočyn je g. župan povedal, da imamo za kopališče na razpolago cel miljon. Seveda tudi ta stvar ni tako važna, ker za bančne ravnatelje vsota 300.000 dinarjev jiač ne pomeni bog ve kaj, posebno če jih morajo plačali drugi. Nadalje smo ob tej debati tudi slišali, da bo samo bakrena streha stala 221.000 dinarjev. Kopališče bo zavzemalo prostor 10.000 kvadr. m, dalo se bo pa z nakupom sosednega sveta še vedno povečati in je preračunano na kapaciteto 1.200 gostov. Ilirjansko kopališče v Ljubljani beleži povprečno dnevno le 400 obiskalcev, toda Kranj ima vsekakor večjo bodočnost in Kranjci drže tudi mnogo bolj na čednost, ker se od sklenitve znanega kompromisa naprej peremo vsak dan, pa še ne zaleže kakor bi bilo treba. G. podžupan Ivošnik je sicer vložil manjšinski predlog, • v katerem Mii, da bi bila „županova jama“ za kopališče mnogo prikladnejša in izvedba za nekaj slo-lisoč dinarjev cenejša, toda uspeha ni pričakovali, ker gotovi gospodje preradi pozabljajo, da tudi najlepše „rožice enkrat odcveto" in daje tudi bogati Slehernik, katerega nam 'je preti leti tako lepo podal g. Levar, moral po smrti polagati račun....! G. Fock je sicer zopet povedal nekaj težkih bridkih resnic in odločno zahteval zmanjšanje proračuna, čeprav ravno po rezultatu kopališke debate lahko sklepamo, da g. Fock ne jemlje prav resno lastnih besedi ali pa — kopališča v Slraheči dolini!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII
Razvijanje filma in 8 slik 6X9
Vam računamo samo din 101—.
Prvovrstna izdelava!
Drogerija B. Šinkovec, Kranj
Pri podrobnejšem ogledu kopaliških načrtov za Strahečo dolino smo opazili dvoje bitnih pomanjkljivosti, ki pa se bodo dale vsekakor še popraviti. V načrtu namreč ni nikjer predviden prostor, v katerem naj bi rezidirala nravstvena policija (morala bo gotovo v nevarnosti!), ravnotako pa pogrešamo stražnico, v i&te,ri naj bi noč in dan bdeli kopališki pazniki, da žejni kranjski meščani ne bi v poletni vročini krad-
li	— vode!
VSAKOVRSTNE OBLEKE, blago za obleke, nepremočljive suknjiče, klobuke, srajce Ud. nudi v veliki izberi ALBIN JAZBEC V KRANJU
Prihodnja občinska seja je zopet v petek, da doklade plačujoče občinstvo ne bi iz „Sobote“ zvedelo že v nedeljo, kako se gospodari z denarjem, ki ga meščani kasirajo v pondeljek, preštejejo v torek, odraj-tajo v sredo davkariji, ki ga v četrtek nakaže mestni blagajni. Prihodnja občinska seja je zopet v petek...
Adler — Fahrradcr.“ Taka reklamna deska, okrašena s simpatičnimi velenemškimi barvami se blesti točno nad vežnimi vrati znane kranjske trgovine s kolesi. Zadeva je popolnoma razumljiva, če pomislimo, da kupujejo kolesa v Kranju predvsem naši novi prijatelji z one strani Karavank in da v Kranju pazimo zadnje čase posebno na berače in „Soboto.“ Svoj k svojim!
Točno pred tednom dni je razkačen bernardinec (g’b’rnator!) s čisto klerikalne hiše renčaje prenašal po mestu kost, katero je obrala popolnoma liberalna familija, ki je iz strahu pred ljudsko fronto prečula že mar- j sikalero noč. Ob prehodu na novi le- I
seni most pa se je uboga žival vendarle spomnila, da je ta dan petek in post, zavrgla z velikim samozatajeva-njem liberalne ostanke in jo pobrala nazaj — v svoj kurnik! Gospodar je, videč, da se je mrcina spokorila in poboljšala zvišal svojim zvestim hlapcem, kljub njihovi dokazani duševni revščini, plače za 10o/o.
STRAŽIŠČE
Dne 13. L m. smo slavnostno praznovali 50-letnico našega priljubljenega župana g. Aniona Križnar-ja, posestnika in gostilničarja v Stražišču. Na predvečer so se zbrala društva s svojimi zastopniki na Pantah ter se podala z Gasilnim društvom na čelu proti hiši g. Križnarja. Točno ob 9. uri zvečer je počil prvi strel v počastitev jubilanta, nakar so sokolski pevci pod vodstvom pevovodje g. Keržiča prav ubrano zapeli par lepih narodnih pesmi in s tem dvignili razpoloženje mnogoštevilnega ljudstva, ki se je zbralo, da dokaže svoje simpatije do slavljenca. Potem so sledile častilke: v imenu gasilcev je spregovoril gasilski veteran g. Hafner Franc in v vznešenili besedah prikazal nesebično delo g. Križnarja; za športni klub „Savica“ je častital podpredsednik g. Tepina Evgen, za NSZ preds. Kavčič Tomaž, za Hran. in posojil! g. Bajželj Janez, v imenu Sokola pa se je jubilantu zahvalil starosta Benedik France in ga prosil, da vstraja v lem boju za resnico in pravico še nadalje tako trdno in neomajno kot do sedaj, ker so nam ravno laki možje — porok za zmago! Sokolsko društvo je izročilo v priznanje zaslug jubilantu tudi lepo diplomo. Prisrčne počastitve se je udeležila tudi večina občinskih odbornikov in s tem dokazala svoje veselje nad zadoščenjem, katero je prejel g. župan Križnar pred par dnevi. Pravda vitčzi! — pravica zmaga!
VOGLJE
Društvo kmet. fantov in deklet
priredi v nedeljo 26. t. m. v Vogljah tekmo koscev s sledečim sporedom: Ob 2. uri zbiranje koscev, grabljic, kolesarjev in občinstva; ob pol 3. uri odhod povorke na tekmovališče in ob 3. uri pričetek tekme. Po tekmi se vrši veselica s plesom pri lov. Molju. Razglasitev izida in razdelitev nagrad bo ob 7. uri. Vsi prijatelji kmelsko-delavske mladine najvljudneje vabljeni. — Dotičnim prenape-težem, ki trgajo vabila za naše prireditve pa zaenkrat samo povemo, da tako početje ni ne kulturno in ne krščansko, kajti Kristus je rekel: Ljubi svojega bližnjega...!
CERKLJE
12. t. m. je imel občinski odbor sejo. Glavna točka dnevnega reda je bilo revizorjevo poročilo. Radi nerodnosti bivšega tajnika izkazuje blagajna o-krog 9000 din primankljaja. Občinskim očetom svetujemo, da si ta nauk dobro zapomnijo, ker je bil drag!
Vse tiste fante, tudi slovenske, ki rabijo pri svojih nočnih pohodih lestve opozarjamo, naj iste po vporabi zopet spravijo, da ne bo nepotrebnih razburjanj.!
ŠKOFJA LOKA
Dva nova mostova. Namesto starega, lesenega puštalskega mostu so postavili novega iz železobelona. Ta je skoro dva metra višji, kot je bil stari, in se, brez opornika sredi struge, v velikem loku razpenja pi-eko Poljanščice. Dvignili so tudi cesto med Mlekarno na eni strani in gradom na drugi ter omilili nekoliko ovinke. — Podoben most so zgradili tudi pred vasjo Praprotno v Selški dolini. S kakimi tristo metri nove ceste so presekali prejšnji ovinek in klanec. Tu z delom še niso gotovi. Oba mostova je zgradila družba „Slo-grad.“
Ohčinški proračun. Banska uprava je odobrila občinski proračun, ki izkazuje din 673.323. — izdatkov, ki se bodo krili s pobiranjem raznih taks in 135o/o doklade na neposred. davke.
OTOCE
Od doma so jo popihali trije študentje. 2e od zaključka šole potujejo neznano kje. če se bodo ognili vseh nerodnosti, jim mal izlet po naši širni domovini ne more škodovati.
i I f i * Harm|i|Min želeji
OpeKta
Navaden zavojček M približno
| kg marmelade, cena Din 4*—
PODNART Proliplinska razstava je pripotovala ua našo postajo. 2e takoj po prihodu so si razstavo ogledale vse bližnje in daljne šole. Gospod voditelj razstave je nazorno razkazal razstavo in tolmačil mladini grozote in obrambo plinskih napadov. Posebno pozornost je vzbujal vagon, napolnjen s solzi-vimi plini. Le najbolj korajžni so si upali vanj.
Razstavo so posetili poleg šolarjev mnogi odrasli in nekatere gasilske čete. Razstava je za današnji čas silno važna in njenega pomena se ljudje v najvišji meri zavedajo. Zato moramo izreči vse priznanje prirediteljem, ki z veliko požrtvovalnostjo ohiskujejo krqj za krajem in pripravljajo narod, da bo znal odvrniti in omiliti vsaj nekoliko strahote, ki se nam bližajo.
LJUBNO
Solarji naše šole so se srečno vrnili s 4-dnevnega potovanja po Jadranu. Izlet, ki je bil lep zaključek šolskega dela, je pokazal, da že naši najmlajši s popolnim razumevanjem spoznavajo našo širšo domovino. Nad vse jih je očaralo morje, ki so ga prvič zagledali na Sušaku. Od tu so pohiteli na Trsat, popoldne pa s parnikom na Krk, kjer so preživeli ves naslednji dan v razgledovanju in kopanju ob ljubeznivi pozornosti in gostoljubnosti gg. direktorja in ekonoma dijaškega internata. Naslednji dan so obiskali Kraljevico, Bakar in končno Zagreb, odkoder so prišli sicer trudni a zdravi domov. Veselo razpoloženje med mladino je dvigala izredna gostoljubnost in po-strežljivost, katero so povsod uživali; ne smemo pa prezreti vzorne discipline, ki so jo - »vzdrževali izletniki dosledno. Finančno so podprli izlet razni dobrotniki in prireditve*, tako da je vsakega udeleženca stalo vse potovanje le 50 din. Vodstvo in vse priprave izleta sta imela v rokah gdč. Anka Torelli-jeva in g. šolski upravitelj.
BREZJE
V naši občini imamo ljudi, ki se
mnogo pečajo z najraznovrstnejšimi intervencijami in posredovanji. Radi vtikajo svoje prste v občinske in druge javne zadeve, ki jih prav za prav prav nič ne brigajo. Vsako komisijo iztaknejo in vsaki seji — če je le mogoče — osebno prisostvujejo dasi ne sede v nobenem odboru. Zelo hvaležni smo jim za trudapolno delo in modre nasvete, še bolj hvaležni bi pa bili, če bi odšli vsaj za nekaj časa na dopust, na počitek ali kamorkoli, da se nam ušesa shlade od njih modrosti.
Ureditev parka se bliža h koncu. Najvažnejše je že dokončano: To so stojnice za prodajalne. Stranišča pa lahko počakajo do prihodnjega leta. To ni tako važno. (Ubogi romarji!)
Sokol, telovadišče se ne bo podrlo. Komisija okrajnega glavarstva, ki so se je udeležili dne 20. t. m. okrajni podnačelnik, banovinski stavbni in-žener, župan občine Brezje in zastopniki Sokola, je sporazumno odločila, da telovadišče ostane v isti veli-
OllEBIIE SE!
elegantno dobro in poceni ob prihodu v Ljubljano.
Novosti za dame in gospode v ogromni izberi kupite vedno najugodneje
V MHNUFHHTURI NOVHK
LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15
PRI NUNSKI CERKVI
IKIHLIOGLHSI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7
Potnika
za živila za Gorenjsko, stanujočega na Jesenicah ali v Kranju, ki lahko tudi za drugo firmo potuje, sprejmem. Obširno javiti pod „Zasiužek“
Proda se
pet oleandrov velikih, košatih, rdečih. — Poizve se na TyrŠevi 9.
Vajenca sprejme
večja trgovina v Kranju. Biti mora popolnoma zdrav in močan, dobrih poštenih staršev ter imeti najmanj 3 razrede srednje šole. Vso oskrbo mora imeti pri starših. Naslov v upravi.
Kupujem
stalno steklenice od črnila in podobne. Ponudbe pod »Steklenice- na upravo „Sobote“.
	——
ČEVAPČIČE RAŽNJIČE dnevno od 6. ure naprej, v nedeljah že ob 3. uri pop. dobite V RESTAVRACIJI NARODNI DOM Vsak dan sveže pivo Prvovrstnavina Priporoča se MAKSO RES	Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „SOBOTI“l
Inserirajte v ^Soboti
€€
Prostorno skladiSie
v mestu ali neposredni bližini vzamem lakoj v najem.
Peter Kobal, Kranj
Kdor
preživi svoj dopust
v DALMACIJI
bo najboljše postrežen
V PENSIONU
»BALKAN" v CAVTATU
PRI DUBROVNIKU
Celodnevna oskrba od 45'— do 65'— din
Vodstvo, kuhinja in vsa postrežba v
SLOVENSKIH ROKAH!
kosti in v isti oddaljenosti od obč. poti, pač pa se bo pomaknilo za 16 met. proti drž. cesti; na obč. poti bo postavljen mednar. zaščitni znak za ovinek. Vsi, ki jim je bilo stvarno le za preglednost na ovinku, so' z odločitvijo zadovoljni, na razne intrigan-te, ki jim je glavni smoter, da Sokolu _ot) vsakem koraku škodijo, se pa noben objektiven človek ne more o-zirati!
V našo agrarno skupnost (organizacijo za vzdrževanje vaške planine Pungrat), ki je doslej bila vodena strogo po izključno gospodarskih vidikih, hočejo nekateri gospodje vpeljati nove — strankarsko politične metode. Komu bo to v korist? Morda stranki? Morda kakemu prenapetežu? — Planinsko gospodarstvo bo trpelo! Zato gospodarji: pamet!
MOŠNJE
Iz gasilske eete v Mošnjah je bilo izključenih nekaj delavnih članov. Cemu? Nihče ne ve pravega odgovora! Pač pa je javna tajnost, da danes v četi niso zaželjeni. Čas bo zacelil tudi to raap! Jn če se tp zgodi po isjem receptu, bomo imeli spet celo legijo mučenikov, morda celo „na-rodnih“ („ne nacionalnih11!).
BREZNICA
V časopisju smo brali o nekem napadu, ki je bil baje izvršen na tuk. šol. upravitelja. Nismo imeli namena stvari javno obravnavati, ker pa so med tem že drugi spravili v časnike, dostavljamo mi to-le: Priznavamo, da se najde v našem društvenem življenju ena pa druga nerodnost in nepravilnost. Sami bomo skušali odpraviti te nedostatke in več kot hvaležni bi bili, če bi nam tisti, ki imajo pri vzgoji največ besede, s svojo strpnostjo in obzirnostjo pri tem delu pomagali. Ugotoviti pa moramo žal, da je naša šolska mladina umetno razcepljena v tabore, česar do zdaj Bre-znica ni poznala. Napravite temu konec in vrnite šolo zopet šoli in izločite otroke iz dnevnih razmer. Visoko cenimo težko vzgojiteljevo službo in dobre vzgojitelje in vedno smo pripravljeni pomagati, metode nestrpno-
. sli pa odklanjamo. Ako bi kdo želel bolj konkretnih primerov, bomo postregli. Poudarjamo pa, da je ta članek apel iz občinstva, da ne bo zaradi njega kdo po krivem trpel.
JESENICE
Lani smo delali skupne izlete, slavo sožitju so pele trompete, s šefi smo travo zeleno posedli, dosti popili smo, dosti pojedli.
Letos po zletih cede se nam sline, saj bili so prazniki naše družine, dobrotni gospodje so govore imeli, mi smo jim kimali, vse jim verjeli!
Kjer se v sožitju objema družina, kjer oče res ljubi vsakega sina, tamkaj otroci ne stradajo sreče, v bedo na cesti jih nihče ne meče.
wenien“. Pozivamo oblast, da poskrbi za takojšnjo odstranitev teh plakatov, ki bleste na celi progi Ljubljana — Kranj — Bled!
TRŽIČ
Medveda z mladičem je videl na
Pungratu neki pastir. Ko ga je ugledal, je zbežal (medved menda)!.. Baje bodo sedaj priredili lov na mrcino. Odkod je zašel na naše planine, še
ne vemo.
Inserirajte
v „Soboti“
RADOVLJICA
Sokole so šteli — v nedeljo. Tudi govore so pridno beležili isti dan od 11. do 12. ure dopoldne. Med tru-dapolnim delom pa jih je le presenetil poziv: „Pavlin, le dobro napiši!“ Mož ni utegnil reagirati, zato se je zanj „potegnil“ dobro poznani nekdo s blagoglasnim: „Smrkovc, tih bod!“ Zadnje dejanje statistične predstave se bo odigralo pred sodiččem. Točno število udeležencev — Sokolov na župnem zletu in morda kak citat iz govorov pa upamo, da bo priobčil „Slovenec“ — saj je to že običaj.
BLED
Naša narodna zavednost. Avtopod-jetje Hojak Bafael iz Domžal, ki vzdržuje avtobusno zvezo med Ljubljano (odhod izpred hotela Miklič!) in Bledom je izdalo in raztrosilo po celi Gorenjski dvojezične vozne rede, ne slovenske in srbohrvaške recimo, ampak slovenske in nemške! Ne vemo, če naj bo to znak klečeplaztva, pretirane vljudnosti ali tuje miselnosti, prepričani pa smo, da tako početje vsekakor podpira nemško tezo o germanskem „Kulturboden in Slo-
ŠPORT
V nedeljo, dne 26. jun. ob 17. uri S K KAMNIK : S K KRANJ
Nov gost, ki ima sicer mlado, toda talentirano enajstorico. V Kranju je še nismo videli, zato bo zanimanje za tekmo gotovo večje kot običajno pri gostovanju manjših klubov. Iz poročil prvenstvenega tekmovanja domžalske skupine je razvidno, da so Kamničani igrali v tem prvenstvu precej vidno vlogo in bili resen kandidat za prvaka skupine. 2 gosti se bo spoprijela naša mlada, talentirana enajstorica, ki beleži v tej sezoni že prav lepe uspehe. Upamo, da bo častno odrezala.
V sredo, dne 29. junija t. m. pop. SK MLADOST-ZAGREB : SK KRANJ
Tudi nov gost, ki je član zagrebškega II. razreda in predstavlja enakovrednega nasprotnika našemu prvemu razredu. Poleg solidnega znanja in dobre tehnične izvežbanosti diči gosta iz Zagreba tudi velik elan, s katerim gredo fantje v boj za svoje barve. Igrala bo proti njim I. garnitura, delno kombinirana z rezervnimi igrači. Tekma prične ob pol 17. uri. Vstopnina kljub večjim stroškom ni zvišana!
Kandidati za nogometne sodnike.
S. K. Kranj poziva tem potom vse one, ki bi imeli veselje za sojenje nogometnih tekem in hoteli postati savezni sodniki, da se v roku 14 dni prijavijo pismeno ali osebno odboru. S. K. Kranja, kjer dobe vsa potrebna navodila tako glede prijave na sodn. sekcijo LNP, kakor tudi glede nabave pripomočkov za teoretično in praktično izpopolnitev.
V poštev prihajajo v prvi vrsti bivši aktivni igralci, prijavijo pa se lahko tudi drugi, ki so jim pravila nogometne igre vsaj v splošnem znana.
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij „Sobote“ Čolnar Lojze, Kranj, Blei\veisova 7 — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj — Za tiskarno Vilče Pešl, Kranj