i' osaaeuie itevilke: Navadna Din ---•75, ob &edetjali Din 1'—. UREDNIŠTVO M v Uo>- *>«%, JerčiiNHao atio« lfe 4» I. nadahr-OPRAVA m naUat« * JarStčevi •lici 3k 4, p*jft&£j« «Wsno. T«ie-f°* — SMS peoftnočclKrmi ■mm *e«. H-7S7. mi^M* bras daantg« m m •■fa*. — ftobapnu me m vračajo. PoŠMiaa ®>la?awa w ©®fo^!wT dkirsaifsle i$@w. TABOR Posameiee številke: N « Josip Čerin sklenil dati 9. Beethov.enovo simfonijo » pomočjo mariborsko Glasbeno Matice. Istočasno pa so ■sklenila ljubljanska pevska društva dati tudi deveto, do česar .ie tudi prišlo, časopisno polemiko in razne Sovorice pustimo — Ljubljana jo dala ,^oj koncert dvakrat in obakrat je bil d°bro obiskan. V soboto pa se je vrši! /.reGi. Nabito Polna dvorana je pričala, da je g. dr- Čerin jako Priljubljen v Lju-'Mjani, __ saj j€ s a m že^dal 19 simfonij imajo Ljubljančani zmisel za vsi zbor WT1St,nost- R°č5 -ie treba. da so Sili’ svnirt So ’sti in orkester, izborno re- ll no noJrabf°- Puh,ika jc SoHste vi-',vi nS S',ia|a' najbolj pa Zikovo, ,Ju je nek c 'bila angažirana na ljubi jan« tSkem gledališču. Zbor m&rdlborske Glas. matice je resi svojo nalogo naravnost zborno zlasti Pa moški zbor. Dirigent w slavljence, g- dr. Josip Oerjn. ki mu Je publika viharno nazdravljala je dobil ^»lavprjevih veotev nu« njimi tudi Krasen srebrn venec. Mariborčani so •tastno zastopali kulturne intereso svio' Jega mesta v Ljubljani in zopet lahko ^ da 30 naša Matica z uspelo wtrcdityijo ponovno podkrepila svoj Jges m ^kazala sposobnosti, ki so vatraJJioua. m.,muLULvjxa tk^ ce.- Maribor, 21. marca, lotnega zbora m orkestra, predvsem pa Pjod neumornega dela njenega ravnate- ua g- Hlad ek a Bohinjskega. Občni zbor PTL in predaja novega oddelka zakladu Splošne bolnice v Mariboru Včeraj d o Poldne se .ie vršil ob častni udeležbi občinstva na medicinskem oddelku 'tukajšne bolnice občni zbor PTL. Med številnimi zastopniki je bilo op a« »iti g. dr- V uki če vida, inšpektorja v Ljubljani za ministrstvo nar. zdravja, g. san. ref. dr- .Ju reč k a za g. velikega župana, dr- Waiik,niiilleria za občino Maribor, brigadirja g. Spasiča za mestno komando iti vojaško o bi as L g. dr. Jankoviča zn zdravniško zbornico, primarija dr- Černiča za t-uk. zdt. društvo, gg. general Maistrovo in dr. Lipoldovo za slov. žensko društvo itd. Po poročilu posameznih odbornikov, katera so bila že Predhodno objavljena in po izrečenem absol 11 toriju staremu odboru se je Izvo' IH novi odbor. Za p,--1..- je bil izvoljen g; dr- M«rko I p a v i c, srezki poglavar. Za podpredsednika «šoJ«kj upravitelj Aleksander Alt in»!d'oc. g-dr- Ivan M a t k’ o. Ostali odbor je ostal Po veči' mi nciziprctnenjen. Pri točki slučajnosti sta se izjprenicnila dva člena društvenih Pravi! im se je imenovalo ve^V število častnih članov, ki so si pridobili veRkc zasluge za ustanovitev novega oddelka. Občnemu »boru je sledila sv. mošn in n. tU5a-'*i^vr ■n.^aULaUba v-JLa#1 La. izvršil odbornik :,TL. stolni župnik g. Moravec, ki je tudi v toplih besedah orisal pomen slavnosti in važnost novega oddelka za človeštvo. Za njim ie predal predsednik društva dr. Ipavic po daljšem, globoko zasnovanem govoru ustanovno listino starešini bolnice, g. prim- dr. Drnovšku, ki je Prejel dar v imenu zaklada bolnice, sc za njega zahvalil in obljubil, da bo novi oddelek ostal ohranjen svojemu namenu in bo našel vselej nnjiizdatneišo podporo s strani uprave bolnice. Od nadaljnih govornikov še omenimo g. inšpektorja dr-V u č e t i č a, san. ref. dr. .1 u r č c k a itd., ki so ipovdarjali veliki Pomen proti tuberkulozne lige im novega oddelka za pobijanje .iefike. K zvišenemu slavnost' nemu razpoloženju celega akta jc znatno doprineslo krasno spomladansko solce ter obilno cvetic in zelenje, s katerim so usmiljene sestre okrasile novi oddelek, ki bo večno priča požrtvovalnega dela in petletnega truda tukajšnje PTL. katere odbor je prežet čustev člo' vekoljubja v kratkem času z ogromnimi žrtvami, ki jih je doPrinašala celokupna javnost, dovršil gigantsko delo za blagor človeštva. Ljudska univerza v Mariboru V pondcljek dne 21. marca predayia g. vseučil. prof. dr- Veber o pomenu etike v sedanjosti in o njenih psiholoških temeljih- S tem je dospela Ljudska univerza h poglavitni svoji nalogi. Njena naloga ni, da širi poljubno znanje, enkrat nekaj iz te, drugič zopet iz druge panoge- Tako ■početje bi le večalo zmedenost in plitvost tnašega časa in krog poLiizobražeii' stva. Poglavitni namen takih institucij pa mora biti delo, ki_ pripomore k duševni koncentraciji sedaj le preveč razpršene človeške duševnosti. Moderni človek je zgubil popolnoma merilo, s kater-" bi znal pravilno presojati stopnje vrednosti različnih življenskih pojavov za lastno življenje- V napačngjn presojanju leži toliko naše življneske nesreče! Etični ciklus bi hotel prispevati h praviihiejšemu gledanju na človeško življenje in s tem k večji življcnski sreči! Vsi pondeljki bodo njemu posve' čeni. V sredo 23- marca predava ga Minka Govekar iz Ljubljano o prerano 11-mrli pisateljici Zofki Kvedrovi!, ki predstavlja ozko vez med nami Slovenci in Hrvati in sliši še napol v hrvaški ciklus. Pričetek vsakega predavanja .ie ob 20. urj. m Himen. Dne 19. t. m. se .ie poroči! poštni uradpik g. Joško Monda z gdč. P a uliin o v o. Bilo srečno! m Novi častni člani PTL: Na včeraj' šinem občnem zboru so bili soglasno izvoljeni sledeči častni člani društva: kne-zoškof dr- Karlin, bivši vel. župan dr. Pirkmajer, dr. Leskovar, predsednik obl skupščine in župan mesta Maribora, dr. Rad. Pipuš, Steinklauber^Pragersko, Fr-Derv.usehek, Lajtersberg. grof dr. Ferdi' n and Attems, Artur Pergcr. Mislinje, 1.1-iprava tovarhe za dušik v Rušah, un-av'« sviičenega rudnika v Mežici, starešina dr, Dennovšek, doc. dr. Matko, Prosv. insp. Poljanec, postajenačehvik Karl Stefin. kot zastopnik železničarjev, Posojilnica Maribor, Okrožni urad za zavarovanje delavcev Ljubljana. Maribor in Zavod usmihinih sester splošne bolnice v Ma-ribohi- m Prosta stanovanja. Stanovanjsko razsodišče raz)>isUic sledeča prosta stanovanja, za katera je treba vložiti prošnjo do četrtka 24- tm. 1. Aleksandrova cesta št- 44 II., 2 sobi, kuhinja in pritiklP ne orl stranke Josipa Kolenca. 2. Volk-majerjeva ulica št- 10, pritličje m a dvorišču, soba, kuhinja tn pritikline od stranke Martina W o doba. 3- Krčevina, Praprotnikova ulica št. 190-11., 2 sobi, kuhinja in Pritiklino od stranke Konrada Andersa. 4. Zg. Radvanjska cesta št. 64 (Zg. Radvanje) na podstrešju, soha s Velik« cirkuška atrakcija v 8 činih. —1 Rcinhoid Schtinzcl kot »bedasti August«. Velika oprema 21.—23- 111. Kino Apolo. m Glasbena Matica- Moški zbor Gl. M. ima v sredo večer redno Pevsko vajo za nov Program, skupna vaja vi petek. m Dvajsetletni jubilej. V kratkem Po* teče 20- leto, odkar je otvorila pokojna gospa L i n a dr- G u š t i n o v:a prvi stalen kino v Mariboru. Takrat so se dajali še primitivni filmi. Toda to kino podjetje je vedno nudilo najboljše. Prvotno^je bil »Bioskop« nameščen v prostorih, kjer se sedaj nahaja kino »Union«, pozneje pa se je Preselil v grad. Za jubilej bo »Grajski kino« predvaja! najboljši filnt vseli časov: »Ben Hur«- m Komanda 32. artii. polka v Mariboru razglaša; Dne 22. marca 1927. leta bo prodal 32- artileriski polk na javni licitaciji na živinskem trgu v Mariboru državnega, konja v starosti 23- let. Konj je zelo sposoben za konjske mesarje. — Licitacija se prione ob 10- uri na določen1 dan- m Zadruga slikarjev pleskarjev in pon dobarjev javlja, da je dne 3- aprila ob 10. uri dopoldne vi gostilni Kosič oprošče* nje im. vpisovanje učencev. Zadruga o-pozarja vse, ki hočejo imeti Pomočniška spričevala, da se javijo in napravijo preiskušnjo-111 Nabavl.ialna zadruga državnih o« službencev r- z. z o. z- v Mariboru ima: svoj redni, občni zbor v nedeljo dne 27. marca tl. ob 8. uri 30 minut dopoldne M mah' dvorani II. nastropja mariborskega! Narodnega doma. Dnevni red je razvi* den iz objave v zadružni trgovini Člani ae vabijo k polnoštevilni udeležbi in so oljenem opozarjajo na določila 51. 64 pravd glede Pri.iave letnih nakupov, ki se ■ima izvršiti najkasneje do 10- aprila Sicer zapade Pripadajoči delež čistega’ fonda za lastni dom- 490 Nazora o načinu pobijanja tuberkulozo v Ju-goslaviji (Konec$ Za slednje bolnike se določijo v bolnicah posebno ločene sobe, ki se naj opremijo a vsemi modernimi sredsitvg za pobijanje tuberkuloze. Ako Pa talka;' ilzolacija vslcd pomanjkanja prostorov! ■ne bi bila mogoč«, naj se po možnosti zgrade posebni moderno opremljeni oddelki, da se s tem privabijo bolniki is kroga svojcev vanj. S tem se bo odstranilo iz človeške družbe marsikatero no* varno ognjišče za prenos bolezni. > Ni izključeno, da so razmere gleda oskrbe tercijarne ftfze v drugih bolnic cah naše širno domovine y istem, ako ne više desolatnejšem stanju, kakor so bile v naši bolnici- Potrebo mojega Po-, stulata je uvidel tudi kongres -jugoslo-vanskega zdravniškega društva, ki se .ie vršil septembra meseca m. 1. ob navzočnosti delegatov iz vseh slovanskih drž«v in jc soglasno pritrdil moji javno izrečeni zahtevi o strogi izolaciji terci-jarne fti/c v javnih in splošnih bolnicah! z evcntuelno ustanovitvijo primernih oddelkov. Skoda jc, da se državna uprava pri! nabavi repMraci.iskeg« blaga ni a' večii meri ozirala na pridobitev raznih sredstev in Pripomočkov, ki so neobhodno' potrebni z« nobijau.ie jetike, tako n. pr. desinfektorij!? za pljunke itd-, ki bi se dali bolnicam na razpolago. Preskrba javnih bolnic a- tem pogledu je pujmo potrebna. Mishm. da bi se ljudstvu S' takim in enakim udejstvovanjem mnogo bolj koristilo, k«kor pa z marsikatero ustanovo, ki se je neopravičeno ozna čuvala kot neobhodno potrebna za ljud »ko zdravje. Bolnice, v katere se »tekajo leto na leto nepregledne množice bol nikov ki obiskovalcev, bi morale biti vr-im v.v.nr v —>1 Qgy r Ibii morale služiti ne samo zdravljenju bolnikov, marveč ibi morale dejanski predstavljati vzorno jjivno hiigijensko vzgajališoe preprostega človeka v pojmovanju prave higijene življenja in za Pobijanje ne samo jetike, ampak vseh bolezni. Ako pa preprost kmet in neuk človek vidi, da se tudi mestoma v bolnicah jetika ne jemlje primerno strogo, se ne smemo čuditi našemu kmetu, ako temu neprimerno neoprezno ali colo brezbrižno postopa z bolnimi svojci in domačini. Naravno je, da ne sme država zanemarjati ustanovitvi posebnih zdravilišč ea izrazite jetičnike v gorah in ob morju, ki Po mojem mnenju spadajo v širšem obsegu vi delokrog socijalnih delavskih ustanov in druge zasebne inija-citive, dočim spada primerna preoredi-tev bolnic za izolacijo in oskrbo brezupnih slučajev jetičnih bolnikov in zaščita po okuženih rodbinah ogroženih otrok pretežno v delokrog države. Mislim, da mi bo lahko pritrditi, da bi se v današnji trdi dobi mnogo bolje skrbelo za blaginjo ljudstva, ako bi se Prej pričelo z ustanovitvijo takih zdravilišč za jetičnike, kakor Pa za zgradbo modemih mestnih palač, za katere imamo še dovolj časa in katerih pomanjkanje bi nei tvorilo nikake nevarnosti za ljudsko zdravje! Pa tudi v obstoječa specijelna gorska in morska zdravilišča bi morala poseči železna roka, da ostanejo rezervirana samo za primerne slučaje, ne pa da se po nepotrebnem obremeitiiuiejb s težkimi brezupnimi slučaji; ki spadajo pravzaprav v zgoraj mišl.ieme oddelke splošnih bolnic. Skrajni čas je, da bi nastopila tudi v tem oziru gotova specifikacija zadevnih ustanov z eventualno določitvijo centrale, ki bi razporejala te bolnike. Protituberkulozna liga v Mariboru se je lotila po danih razmerah in po možnosti prosvete im Pouka med ljudstvom in to \i veliki meri s pomočjo ustanovitve lastnega dispanzerja. Kot sad petletnega neumornega in smotrenega dela ie smatrati, da je dosegla v tako kratki dobi svoj veliki cilj z ustanovitvijo posebnega oddelka za terci jamo jetiko v splošni bolnici vi Mariboru. Delovanje lige kaže, da se tudi v Jugoslaviji marsikaj lahko doseže s smotrenim delom in s Privatno imiciiativo; treba je le pripraviti narod, in ga podučiti, da uvidi nujnost zasnovanih akcij. Ravno pri pobijanju jetike se mora delovanje države izpopolnjevati z široko zasnovanimi privatnimi akcijami, da narod1 uvidi nujnost ukrepovi države, k? so v tem oziru potrebni. Zato bo vsaka akcija, ki bo Prišla od zgoraj, brezuspešna oz. ne bo imela zaželienega uspeha. Na drugi, strani pa mora država krepko podpirati vsako privatno totci-jativo, da tako vzbudi smisel v drugih zaostalih krajih. IMLlifcfrtm rrfnn mi irnl« REPERTOAR. Pondeljek, 21. marca. Zaprto. Torek, 22- marca ob 20. uri »Madame Butterfly«. Premijera. Sreda, 23. Zaprto. Četrtek, 24- marca ob 20. uri »Vesela vdova« ab. B- Kuponi. Znižane cene. Petek, 25- marca, oib 15. uri »Divji mož« Kuponi- ob 20. uri »Grofica Marica«. Znižane cene- Kuponi. Sobota, 26. marca ob 20. uri »Madame Butterfly« ah- A. Mariborska premiiera »Madame But-terily« se vrši v torek, 22. marca. Na ta glasbeno-gledalaški praznik opozarjamo vso muzikalno maribosrko občinstvo ka* kor tudi na dejstvo, da je radi pičlega obiska nadaljnji obstoj opere resno ogro* žen im da bi jo mogel rešiti samo še res velik obisk v drugi polovici sezone. Vsebina „Madame Butterf!y“ I. Očarljiva Cho-Cho-San, s priim* kom Butterfly, je omamila s čarom svojih petnajstih let poročnika Linikertona in mešetar Goro pripravlja njiju gostijo-Svojemu prijatelju, amerikanskemu kom* zulu Sharplessu, izda Linkerton, da namerava poročiti malo Japonko Po tamkajšnji šegi, ker je vanjo zaljubljen, da pa ne misli na trajnost te zveze. Konzul ga svari Pred lahkomiselnostjo. But-terfly Pa obožava Limkertona to je radi njega prestopila celo h krščanski veri. Ko se vrši v. prisotnosti njenih sorodni* kov in znancev poročna cerimonija, Priteče njen stric in jo prekolne, ker so je izneverila veri svojih dedov. Vsi Japon- ci jo zapusfe, ona pa najde tolažbo v ljubezni do Linkertona. II. Minila so tri leta. Kmalu po poroki jo je moral Ltakerton zapustiti, ker se je vrnil v Ameriko, ali cd takrat ni dobila od njega nobenih vesti več. — Konzul plačuje sicer Po njegovem nalo* gu najemnino, vkljub temu pa trpi But-terfly pomankanje. Goro jo hoče poročiti z bogatim knezom Yamadorijem, ona pa noče o tem niti slišati, ker je prepričana da sc Linkerton povrne. Tudi ne mara razumeti, ko ji konzul pove resni* co .In ko zagleda vojno ladja, na kateri je Linkerton v službi, okiti sebe in sobico in ga nestrpno pričakuje. III. Vso noč je čakala to bedela, ko-nečno jo spanec premaga. Ko pride Lin* kerton s konzulom, izve služkinja Suzuki od njih, da se je Linkerton v Ameriki zopet poročil. Njegova žena Kate je ž njim; rade volje bi vzela dete za svo* je. Ko izve Linkerton, kako zelo resno je vzela Butterfly svoj zakon ž njim, se ji ne upa pred oči. Butterfly izve vse in se ne brani izročiti mu svojega deteta, saj jo on gospodar, ali sam mora priti ponj. Pretresljivo je njeno slovo od o-troka, ko pa pride Linkerton. si vzame na japonski način z nožem življenje. Kultura in umetnost „01jki“ Kantata za solo, zbor in orkester, zložil P. Hugolin Sattner. O Sattnerjevj Oljki je pisal v »Novah akordih« dunajski glasbenik Emil Hochreitor, da ima njegovo veliko delo važen pomen za jugoslovansko glasbo in nadaljuje; »Odveč bi bilo, ko bi hoteli razlagati Gregorčičevo pesnitev, kajti »Oljka« je vsakemu izobraženemu Slo* vencu tako znana, kakor Nemcem Schi-ller-jcva »Lied von der Glocke« ali Goe thejev »Erlkontg«. »Das Lied von der Glocke«! — Koliko skladateljev jo že uglasbilo ta krasen spev, imenujem le: Romberga, Brucha, Štora. Toda kakor je pri tem spev.u, je 'tudi pri »Oljki« skladatelju računati z dvema težkočama. »Oljka« je skladatelju v dvojnem pogledu težko dostopna; radi bogate vsebine njenih kitic in radi obilih slik- — Težko je glasbi vzpored* no hoditi s kiticami, polnimi globokih idej; tudi ni lahko glasbeno slikati podobe, s katerimi nas »Olika« naravnost očara. Skladatelju prete na raznih mestih čeri, ki morejo ukončati njegove namere. Sattner se jim srečno izogiblje; pripravlja namreč vsako sliko z umestnimi predigrami, pojasnjuje s ponavlja* njem besedila, vpleta orkestralne medigre in liturgične koralne stavke. Na ta način se vrsti slika za silko; yi prijetni zvezi se menjavajo podobe. V tem Pogledu ima Sattner-jeva kantata pred1* nost Pred Bruchovo, dasi je slednia kakor znamo — jako lepo zamišljena. Znano je, da Gregorčič v svoji »Visoki pesmi« opeva oljko v njenih odno* šajih do človeka. Oprt na globoko besedilo je ustvaril Sattner skladbo, ki visoko prekaša njegovo »Assumptio«. V formalnem oziru srcer ni dosti razlike med obema skladbama, k večjemu, da »Oljka« ne uporablja recitativov, ker ni povoda za nje. Toda, kar zadeva glasbeno vrednost, je ta skladba, v kolikor morem soditi, najboljša, kar nam jih je dosedaj podala slovenska umetnost. — Orkestralna partitura kaže jako fine po* teze, mogočna stopnjevanja in silna e-konomionio izkoriščanje instrumentalnih skupin, kar smo v »Ossumptio« pogrešali. Mogočen je učinek solospevov, zborovi ih orkestralnih stavkov in kon-vencijonalizem je zastopan v tej sklad* ibi v, prav minimalni meri. Skladatelj, ■dasi ni več mlad, se uči venomer in sad tega neumornega truda se kaže vi tem, da se more danes že štei med moderne skladatelje. On ima odprto uho in jasno oko za moderno glasbo, ki je v zadnjih desetletjih silno napredovala; iz tega vira zajema s Polno kupo. Med »Assumptio« in »Oljko« je presledka le dve leti in vendar kak napredek pri možu, ki Po svojem poklicu kot redovnik nima dosti prilike diviti se nad produkcijami modernih skladb, temveč črpa moderno glasbeno vednost bolj iz mrtvih partitur! Največii napredek pa 'je opaziti v orkestraciji. Sattncrjeva invemcija 'je v tej skladbi posebno bogata, duhovita, nazorna; Prijetno vzburja, vzradoščuje. a tudi teži in jadikuje, kakršna je že situacija. Premi* šljena glasbena izrazitost in duhovita slikovitost sta torej posebni prednosti, ki dlčita te dele. Da preveva narodni kolorit celo delo, je skladbi samo v čast. /port ISSK MARIBOR : SK SVOBODA 4:0 (2:0). Prva pokalna tekma, ki se je odigrala v soboto, sicer ni ravno presenetila, vendar pa je publika pričakovala s strani Maribora večjega uspeha. »Maribor« je nastopil v docela spremenjeni Posta* vi, ki je v soboto pokazala, da je trenutno sicer šibka, vendar pa se bo znatno ojačila, ko bo vsa enajstorica vjgrana. »Svoboda« je igrala zelo požrtvovalno, toda vsi njenj napadi so se razbili ob dobri »Mariborovi« obrambi. »Mariboro-vo« moštvo je slavdo 100 tekmo svoje* ga igralca, levega krilca Hreščaka Justa. Čestitke so mu izrazili načelnik nog. odseka g. Kurnik, kapetan moštva g. Bratož in g._ Verstovšek v imenu upr. odbora. Sodil je g. Nemec. Predtekmo sta igrali rezervi imenovanih moštev. Zmagala je »Maniboro-va«. TSK MERKUR : SD RAPID 0:3 (0:1). Druga Pokalna tekma, odigrana v nedeljo, je presenetila. »Rapid« ni več to, kar je bil lansko leto. Niti obramba ni več tako »sijajna«, kot je bila nekoč-Vratar je zelo nesiguren, vendar pa bo po nekaj tekmah gotovo pridobil. Bar-lovič to Pečar sta znatno slabša, slasti drugi. V krilski vrsti je zadovoljil edi* no Frangescln Napad je igral brez vsake kombinacije, mestoma surovo (Terg lete!). »Merkur« pa je Presenetil- Že v prvem Polčasu je prevzel inicijativo in stalno napadal. Ustvaril si je krasno situacijo pred goalom nasprotnika, ki pa so vse ostale neizrabljene, kar je večinoma krivda srednjega napadalca, ki nikakor ne spada v prvo moštvo in desne zveze. Najboljša je bila obramba. Vratar in branilci so izborno rešili svojo nalogo-Tako tudi »krajno požrtvovalni srednji krilec. »Merkur« ni izrabil U metrovke, ki jo je zastreljal srednji napadalec. — »Rapid« je zmagal nezasluženo. Sodnik g. Radolič- Predtekmo sta igrali rezervi »Mer* kurja« in »Svobode«. Po zaslugi sodnika, ki ie »drukal« za »Svobodo«, je ostal rezultat neodločen: 2:2. BeogradhBudimpešta 3:3, 2:2- Včeraj se je odigrala v Beogradu med mestna tok m a Beograd-Budimpešta, ki je ostala neodločena. Obe mogtvi »ta izborno igrali. ISSK MARIBOR - NOGOMETNI ODSEK. Jutri, v torek dne 22. t. m- se vrši seia nogometnega odseka ob 2(). uri v Narodnem domu. Prosim polnoštevilne udeležbe odbornikov — Tajnik. INOZEMSKI NOGOMET. Meddržavna tekma Češkoslovaška — Avstrija 2:1 (2:0) 60.000 obiskovalcev. — Junak dneva — kovana meddržavna tekma češkoslovaška: Avstrija, ki je prinesla Čehom zaslu* ženo zmago v razmerju 2:1. Tokrat je bila favorit sicer Avstrija, vendar ni izpolnila pričakovanja, kajti predvedla je igro, ki je zaostajala za češko. Nastopil je tudi oboževani Sinde-Iar, ki pa se ni mogel uveljaviti. Češkoslovaška halvcs linija s Kado je onemogočila vsako potezo Avstrijcev, ki so ■vi drugem Polčasu z Izredno požrtvO* valnostjo napadali in branili, vendar so Čehi kljub temu obvladali položaj to čestokrat ustvarjali izredno nevarne pozicije. Po neutrudljivem prizadevanju se je Avstrijcem 3 mtoute Pred zaključkom tekme posrečilo iz prostega strela doseči častni gol. Sodil je budimpeštamski sodnik Ivančič docela nepristransko. Gradec: Wacker (Dunaj) : Sturto 1:1 (l:D. Wacker je razočaral. Gledalcev malo. Waoker: G- A. K. 0:1 (0:0). Tudi drugi dan jc Wacker igral slabo. Rapid: Hakoah 3:1 (3;1). Praga. Praga : Dunaj 2:1 (1:0). Dunajčani so bili tehnično in taktično boljši, toda imeli so veliko smole. ZastreUaJi so celo 1 Imetrovko. Goale so sbeliaii: ▼ prvem polčasu v 42. minut; Čapek. J drugem je izenačil v 17- minuti Juranic. V 19. minuti izrabi Pletika Predor | zabije odločilen goal. Gledalcev je M® 15.000. Sodnik Gero iz Budimpešte. Bratislava. Dunaj:Bratistava 7:1 G:0). Dunajčani so krasno igrali. Najboljši so bili igralci Simmeringa. London: ArsenaPEverton 1:2; Leeds U. — Huddersfield 1:1; Liverpool-Black burn 2:2; Manchester U. — 'VVeshhato 0:3- Budimpešta. Hungaria:Vacas 5:2; r. T. L. - Ujpest 2:1. ■ Praga. Vršovico:Nuselsky 2:1- Pariš. Elsaška-Paris 3:0- MedmestM tekma. Reading. Anglija: Wales 4:0. Kino ,.GRAJSKI KINO<( Predvaja od sobote 19. do vključno tof* ka 22. marca največji Hary Piela fi‘nt | »POZOR HARRY!« ] Velikanska puettoovna drama v dv®“ delih s Hary Pielotn v glavni vlogi- TI Oba dela bk>-nt.. Po"er Uarrv, odbrl o®* je film v katerem Harry naravnost 1’r!‘ lira. KINO „APOLO« predvaja od pondeljka 21. do vključno; srede 23. marca j »CTPKUS ROMANELLI«-Velika cirkuška atrakcija v 8 činih-ReinhoM Schiinzel kot »bedasti Augu««- KINOUNION« (preje BloffkOP) predvaja od pondeljka 21. do četrtka 24# marca »NEZNANI JUNAK«. , 0 češki krilec Kada. Krasna pretresljiva drama v osito^ Včeraj se je vršila na Hohe Warte|miih. Originalni posnetki ogromnega na Dunaju z velikim zanimanjem priča-|greba neznanega junaka Amerike. 'oba s hrano In po- *• odda v pod strežba pod najem r sredini mesta. Naslov pava uprava »Tabera*. Krojači in šivilje! Kroje (Inite) poljubne in po n a i n o t e j S i modi iidelaje ALOJZIJ KNAFELJ, niitell krojaStva, Ljubljana, Križev-niška ul. 2. 467 Slnžklnji-začetoin 17 Ut stara, bi rada pritla v dobro slovensko rodbino, kjer bi imela priliko s« priučiti tudi kuhanja. Ponudbe pod ,Za-ietnica* na upravo lista. Služkinja - Slovenka lahko dobi takoj službo v Beogradu pri zakonskem paru breg otrok. Pospravljala bi dve sobi in morala bi znati nekoliko kuhati. Podrobnosti v Tajničtvu SDS, Cankarjeva ul. 1. Mesto hišnika išče mlad zakonski par. Naslov v upravi. 486 fllala njiva Na»u>dv »up™™ r~°\ temu možu vidi M' m da nosi mar Palm i TtekasriUM * Maatborn, prodata volk: Staako D • te 1 a, ravnatelj. Urednik Vakosl ar CJ ^aaialn—ilfe . Kakaudar V »t a d l a a, nrw»i«ww. . .Tad..v NiMjfeam potpetnike, 55