Zapornice ovirajo osuševanje!
Najprej je treba ugotoviti, koga ogrožajo popla-ve? Že bežen pogled na zemljevid pove, da smo nekaj naselij z območja nekdanje mestne občine ljubljanske, pa niti ne vseh enako, pa $e tistih nekaj kmetov, od Lip do Havptmanc, se je preu-smerilo na živinorejo in opustilo žitorejo, zato povsod planta kupivni kruh. Vsi drugi kmetje, okrog in okrog Barja, pa imajo dovolj trdinske zemlje in jim je barjanska samo za dopolnilo, zato jih poplave nič ne ogrožajo. Načrtovani zbiralniki in zadrževalniki voda pa pomenijo urejanje hudo-urnikov in niso predmet osuševanja.
Zaturnce na Iblanci (po krakovsko) so pravo nasprotje osuševalnim naporom in so bile zgraje-ne iz čisto drugačnih razlogov, pred vsem in zlasti, ker je lepši pogled na polno strugo kot na prazno korito, iz katerega bi neprijetno zavdarjalo. Drugi razlog za oraejevanje pretoka je izgovor, da bi se posedali bregovi Ljubljanice, kar pa bi se dalo preprečiti z opleti in koli, zabitimi ob robu struge,
od Vrhnike do Ljubljane. Svoje mnenje imajo tudi ribiči in lovci, kar, vse skupaj vzeto, otežuje izpolnitev osnovne zamisli, čim hitrejši odtok vode.
Je pa nčukrotljivi močvirski zmaj, po starem pozoj, obvaroval Barje pred potujčenjem. Po pr-votnem načrtu naj bi na osušenem ozemlju osno-vali celih 17 vasi, pod Lovrencem pri Jezeru pa pravo, pravcato mesto, še nedoločenega imena. Naseljence bi nabirali po vsej tedanji državi, brž-čas bi bili v večini, Nemci in, hentana reč, po drugi svetovni vojni bi, skoraj gotovo, v znak bartstva in enotnosti, naselili v izpraznjene vasi prebivalce opustošene Like, Korduna, Banije in tako bi imeli pred vrati Ljubljane srbsko krajino z vsemi posledicami. Se je pa nekaj tega očitno uresničilo. Okrog slovenske prestolnice je nastal venec črnih gradenj vsiljivih tujerodcev, pa ni bilo nobenega viharja zaradi tega, pri Malem Vrhku pa tak halo, da le kaj. Dvojni vatel, ka-li?     S. M.