LETO XXIX — Številka 31
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
4. avgusta 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Začetek protestnega tedna v Dobrli vasi
V ponedeljek, 1. avgusta, se je pričel v Dobrli vasi protestni teden, ki ga je organizirala Koroška dijaška zveza v sodelovanju s tamkajšnjim krajevnim odborom Zveze slovenske mladine. Za uvod je bila predvidena diskusija, katere naj bi se, poleg krajevnih in okrajnih občinskih odbornikov slovenske frakcije ter vidnih zastopnikov slovenskih osrednjih organizacij, udeležila tudi domači župan Hafner in deželni poslanec koroške ljudske stranke Leo Uster. Razen Usterja in Hafnerja so se vsi naprošeni oziroma povabljeni odzvali povabilu. Uster in Hafner očitno, kljub povabilu, nista bila toliko zmožna in pogumna, da bi se lahko razgo-varjala iz oči v oči s slovenskimi zastopniki in prav tako s publiko. Ta njihova odsotnost samo še potrjuje nepripravljenost in neza-
nimanje za rešitev narodnostnega vprašanja na Koroškem.
Vodja diskusije je bil iniciator tabora Del V e d e r n j a k.
Kot glavni diskutanti so nastopali:	Filip W a r a s c h , Feliks
W i e s e r, dalje Pavle A p o v -n i k , Tine W a s 11 (slovenski občinski odbornik v Dobrli vasi), Mirko Kert (slovenski občinski odbornik v Pliberku), Janez Hudi (za slovensko frakcijo v Globasnici), Jože G o I a v č n i k (slovenski občinski odbornik v Žitari vasi) ter Borut Sommeregger, ki je zastopal tabor.
Diskusija se je kmalu močno razvnela in je bila na visoki diskusijski ravni. Po uspeli debati so si še vsi udeleženci tega večera podrobneje ogledali šotor oziroma tabor, ki je postavljen pred občinsko hišo.
Upamo, da se bo ta tedenski tabor še naprej tako uspešno razvijal — vsak lahko vidi, da smo pripravljeni razgovarjati se.
PISMO WALDHEIMU
NSKS in ZSO sta v pismu dr. Kurtu Waldheimu, ki bo 20. avgusta na uradnem obisku na Koroškem, izrazila željo, da bi sprejel delegacijo koroških Slovencev. V pogovoru bosta osrednji organizaciji pojasnili vznemirljiv trenutni položaj koroških Slovencev.
t PREDSEDNIK MAKARIOS
V sredo zgodaj zjutraj je za srčno kapjo v starosti 64 let umrl ciprski predsednik, nadškof Maka-rios. Vlada v Nikoziji je odredila 40-dnevno državno žalovanje.
Pismo deželnega šolskega sveta za Koroško
V spomin župniku Kogleku!
Na škocijanskem pokopališču se je minulo soboto zaprl grob moža-duhovnika, ki je vedel, čemu je živel, delal in trpel. Grob, ki glasno govori o pravici, upanju in o ljubezni. Za grobom g. župnika Ko-gleka se skriva življenje, ki je bilo na zunaj skromno, a tem bolj bogato na znotraj. Temelje svoji neutrudljivi delavnosti, načelnosti in značajnosti je pokojnik polagal že kot bogoslovec in tedanji pravo-sodnik slovenske akademije, zlasti pa kot dolgoletni splošno priljubljeni kaplan v Pliberku. V tesnem stiku s tamkajšnjim ljudstvom je spoznal njegove potrebe in začel se mu je odpirati v vsej jasnosti delokrog ljudskega duhovnika, vodnika, ki naj bi učil, tolažil, vzpodbujal, bodril ter nosil na čelu ljudstva plamenico resnice in pravice. Po teh letih zorenja je župnik Ko-glek I. 1938 po smrti od gestapovcev zastrupljenega g. Vinka Poljanca prevzel kot njegov naslednik škocijansko faro. Prevzel je na fari duhovno zapuščino svojega predhodnika, njegovo neustrašno borbenost za pravico, njegovo ganljivo ljubezen do naroda in njegovo načelnost, s katero je varno zopet branil trpečega, zapostavljenega in zatiranega človeka. Štiri značilne posebnosti odlikujejo življenje župnika Kogleka in mu dajejo neminljivo vrednost. Bil je: svoji Cerkvi goreč služabnik, v javnem življenju neizprosen branitelj pravice 'n resnice, velik trpin za svoje prepričanje in končno prepričljiv glasnik razveseljujočega upanja.
goreč služabnik gospodov:
Svojemu letu 1930 pri mašniškem Posvečenju Bogu danemu odzivu s® ni nikdar izneveril, nasprotno! 2 vestnim službovanjem in vnetim Pastirovanjem je dan za dnem svojo svoječasno novomašno obljubo vedno znova potrdil. Tudi v naj-težjih preizkušnjah pripravljen brez pridržka darovati svoje moči Njemu, v katerega je bil poklican.
NEUSTRAŠEN BRANITELJ PRAVICE IN RESNICE:
Župnik Koglek je bil mož, ki ni nikdar klonil, se ni nikdar obračal b° vetru, po javnem mnenju po taktu ,.manjšega odpora", kot to Prakticirajo mnogi. Kar je spoznal 2a prav, to mu je bilo sveto in nedotakljivo, to je zagovarjal in bra-ail z vso odločnostjo, tudi če je s tem naletel na očitno nasprotovanje.
Ravno ta njegova, v besedi in dejanju, do izraza prihajajoča zna-cejnost in z njo povezano zadržanje v presojanju človeških vrednot, 16 vplivala na ene kot močna opo-ra na druge pa kot trkanje na njih Vest- Mnogo nepristranskih ljudi, j"asti nemški letoviščarji so to potnikovo plemenito lastnost občudovali in so ga kot neustrašne-
ga zagovornika pravice še bolj spoštovali.
Končno je to oporo na svoji težki postojanki tudi rabil, ko je zaradi lažne propagande postajal Škocijan s svojim župnikom v zadnjih letih razvpit daleč preko meja naše države.
TRPIN ZA SVOJE PREPRIČANJE:
Pokojni župnik Koglek je moral za svoje prepričanje tudi trpeti. Hoditi je moral tudi tozadevno trnjevo pot svojega predhodnika Vinka Poljanca. Leta 1941 je bil z drugimi slovenskimi duhovniki vržen v ječo, nato pa izgnan. Odtrgan od svojih župljanov je štiri leta pasti-roval z isto vnemo med rudarji v Huttenbergu. Zadnja desetletja se je pa organizirana gonja z večinoma podtaknjenimi in neutemeljenimi očitki in obtožbami zagnala proti njemu, kar je poleg drugih dejavnikov pomagalo rušiti njegovo zdravje. Daši v trpljenju zapuščen, v boju dvakrat osamljen, in v javnosti diskriminiran, je pokojni vztrajal na svoji postojanki ter koval načrte v blagor svojega farnega in nravnega občestva in vedno zopet viteško odpuščal vsem, ki so mu zlohotno grenili življenje.
PREPRIČLJIV GLASNIK UPANJA:
Župnik Koglek je bil končno v službi Cerkve in naroda tudi vnet pričevalec upanja. Sam poln neupogljivega optimizma je oznanjal svojim vernikom, sobratom in svojim kulturnim sodelavcem ob vsaki priliki upanje. Kakor zlata nit se vleče upanje skozi pokojnikovo življenje. Z neomajnim zaupanjem je zasledoval razvoj v Cerkvi in vse mlade življenjske pojave med našim ljudstvom. Njegovo velikodušno in dobrohotno srce je bilo vedno odprto za potrebe trpečega sočloveka. Vsakega je vzpodbujal, dobro vedoč, da človek živi in raste iz upanja. Še v svoji bolezni je do konca upal proti vsemu upanju.
To je lik ljudskega duhovnika župnika Kogleka. Kremenit, neustrašen naših svetinj, vere in materinega jezika je odšel od nas. Bil je neutrudljiv delavec v našem koroškem vinogradu, klicar sprave in ljubezni na edini pravilni podlagi resnice in pravice.
Nova, povečana cerkev v Škoci-janu je bila do zadnjega diha njegova srčna želja. Samo delno jo je mogel izvesti. Ko je začela nova cerkev rasti, je začelo njegovo življenje veneti. Končano je! Nova cerkev naj mu postane častni nagrobni spomenik in za njim nekoč vsem njegovim zvestim faranom.
Koroška Cerkev in naš narod sta tebi, dragi pokojnik, hvaležna za tvojo neutrudljivo z zvestobo kronano delo. Preveč idealizma je bilo v tebi, preveč srčne dobrote, da bi ti bili mogli v življenju vedno vsi slediti ter odkriti plemenite, bogate vrednote tvojega srca. Bog bo končno odkril v luči svoje neskončne ljubezni največje skriv-
Deželni šolski svet za Koroško nam je v nemščini poslal naslednje pismo, ki naj bi bilo odgovor na pismeno vlogo, ki sta jo odposlali obe osrednji organizaciji, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, ministrstvu za pouk in umetnost na Dunaj in šolskemu oddelku urada koroške deželne vlade:
Sehr geehrte Redaktion!
Wie aus Presse- und Rundfunk-meldungen dieser Tage bekannt geivorden ist, haben die beiden sloruenischen Zentralo rga nisatio-nen, Rat der Karntner Slowenen und Zentralverband sloivenischer Or gamsa tionen in Kčirnten, in einern Šchreiben an das Bundes-ministerium fiir Unterricht und Kunst verlangt, »dafl bei Einfiih-rung des Englischunterrichtes im ortlichen Geltungsbereich des Min-derheiten-Schulgesetzes fiir Karn-ten jedenfalls darauf zu achten umre, da p auch die zum ziveispra-chigen Unterricht angemeldeten Kinder am Englischunterricht teil-nehmen konnten.« Deshalb ersucht der Landesschulrat fiir Karnten um Beriicksichtigung nachstehen-der Feststellung.
Der Landesschulrat fiir Karnten stellt aufklarend fest, dafl er schon mit seinem Erla/3 vom 18. 7. 1974, Zl. 3237, die Moglichkeit der Teil-nahme an der fremdsprachlichen Vorschulung Englisch auch fiir zum ziueisprachigen Unterricht angemeldete Schiller auf der 4. Schulstufe eroffnet hat. Unter Beriicksichtigung der Ausvoeitung der fremdsprachlichen Vorschulung Englisch wurde bereits mit Erlafi des Landesscliulrates fiir Karnten vom 4. 4. 1977, Zl. 1741, fiir alle zum ziueisprachigen Unterricht an-gem.eldeten Schiller der 3. und 4. Schulstufe die Teilnahme an der fremdsprachlichen Vorschulung Englisch freigegeben, sofern die Erziehungsberechtigten dazu ihre Zustimmung geben.
Isto pismo je bilo odposlano vsem koroškim časopisom in celovškemu radiu. Za kaj gre v pismeni vlogi obeh osrednjih organizacij, za kaj gre v „odgovoru“ koroškega deželnega šolskega sveta.
V zadnji številki NT je navedena vsebina pismene vloge obeh osrednjih organizacij. Glavne točke so:
nosti in vrednote tvojega tako zasluženega življenja. Ti pa bodi pri nas naš priprošnjik, pa tudi vsem tistim, ki si jih kdaj v življenju srečal, bodisi kot prijatelje ali nasprotnike.
9 Na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona bi bilo treba uvesti slovenščino kot tuj jezik za tiste učence, ki niso prijavljeni za dvojezični pouk, s čimer bi precej prispevali k medsebojnemu sporazumevanju in razumevanju.
9 Pri uvedbi angleščine kot tujega jezika v osnovnih šolah je nujno, da se lahko učijo angleščine tudi učenci, prijavljeni za dvojezični pouk.
® Treba je razmišljati tudi o u-vedbi slovenščine kot tujega jezika na drugih šolah zunaj območja veljavnosti manjšinskega šolskega zakona.
9 V razredih dvojezičnih šol, v katerih imajo oddelčni pouk, je treba prilagoditi število učencev zaradi veliko večje obremenitve učiteljev številu učencev v razredih posebnih šol (Sonder-schulen).
9 Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev najostreje nasprotujeta nameravani razpustitvi drugega razreda osnovne šole na Radišah.
Deželni šolski svet se je omejil v svojem „odgovoru“ samo na angleščino, pa še to v tonu, ki lahko zveni pozornemu ušesu diskrimi-natoričen. Tam namreč, ko pišejo, da je DŠS „dal na prosto" (freigegeben) pouk angleščine za vse u-čence v 3. in 4. šolski stopnji, ki so pripravljeni za dvojezični pouk; seveda v kolikor se strinjajo starši.
To seveda še ni vse. Na splošno je znano, kako hujskarijo razni krogi proti prijavam za slovenski pouk. Pa tudi razni direktorji si pomagajo pri tem »domovinskem" o-pravilu tako, da odrinejo slovenščino na zadnje ure; tisti, ki niso prijavljeni, lahko odidejo domov, prijavljeni pa morajo „kot za kazen" ostati še uro v šoli. Iz te ure včasih nastane več ur, to pa zaradi tega, ker je medtem že odpeljal avtobus, in tako mora otrok peš domov. Dolžnost šolskih oblasti bi bila predvsem, da odstranijo sleherno diskriminacijo tistih učencev, ki so po volji svojih staršev prijavljeni za dvojezični pouk, da se torej tudi učijo slovenščine v osnovnih ali meščanskih (glavnih) šolah.
Dolžnost šolskih in političnih o-biasti pa tudi gospodarstvenikov bi bila prav tako, da skrbijo, da se nauči čim več učencev jezika sosednjega naroda, v tem primeru naroda soseda v deželi, naroda, ki živi v tej deželi Koroški že nad 1400 let. S tem bi ti javni dejavniki opravili ogromno kulturno delo, delo, ki ga ni moč poplačati z denarjem. Tu niti ne bomo ponavljali, da je znanje slovenščine najboljši most za učenje drugih slovanskih jezikov, ki postajajo čedalje bolj pomembni. To je medtem menda že prodrlo v kroge, ki, kjerkoli le morejo, trdijo nasprotno.
A dolga in naporna je pot od spoznanj do dejanj...
Tabor Dobrla vas pri občinski hiši
Spored:
PETEK, 5. AVGUSTA:
ob 16. uri: Otroško popoldne, nastopa lutkovna skupina KDZ s predstavo „Rdeča Kapica" ob 17. uri: Informacijska miza z literaturo o koroških Slovencih pred občinsko hišo ob 18. uri: Nastop tamburašev iz Hodiš ob 20. uri: Nastop pevskega zbora »Prežihov Voranc"
Po programu sledi skupno petje slovenskih in nemških pesmi.
SOBOTA, 6. AVGUSTA:
ob 18. uri: Referat dr. Lechnerja, referenta arhiva odporniškega gibanja z Dunaja „0 avstrijskem odporništvu"
ob 19.30 uri: Večerni program, ki ga bo izvajalo KPD iz Globasnice.
Nameravan je tudi nastop sester Velik s Kajuhovimi pesmimi.
V nedeljo, 7. 8., se zberemo ob 10.30 pri svečanosti občine!
PODPRIMO VSI BOJ SLOVENCEV DOBROLSKE OBČINE IN SE
UDELEŽIMO SOLIDARNOSTNO OMENJENIH PRIREDITEV!
ELEKTROGOSPODARSTVO:
Kovi objekti in novi projekti
Doslej največji gigant avstrijskega elektrogospodarstva dobiva svojo podobo. Ta teden je bil za njega zgotovljen 200 metrov visoki in več kot 500 metrov široki jez na terenu, kjer so lahko doslej živeli le še gamsi. Voda, ki jo bo držal ta jez, bo že prihodnje leto zadostovala, da bo letno ponudbo domače električne energije zvečala za 900 megavatov, to je za 900 milijonov kilovatov.
Novi gigant avstrijskega elektrogospodarstva je sistem akumulacijske elektrarne Malta v Visokih Turah. Njegovo letno ponudbo električne energije bo prekosila le še atomska elektrarna Zvventendorf na Nižjem Avstrijskem, ko bo pričela obratovati. Zaenkrat pa je to vprašanje še odprto.
Izmed gradbenotehničnih podatkov realizacije tega leta 1971 od tiDK (družba avstrijskih dravskih elektrarn) sklenjenega projekta zadostuje, če navedemo, da potrebni jez po svoji višini prekaša dunajski „Stephansdom“ za 63 metrov. Tisti, ki so ga gradili, so bili skozi 4 leta izpostavljeni trdovratnosti vremena, ki vlada v območjih nad 2000 metrov nadmorske višine. Njihovo število je nihalo med 700 in 1000, ki so iz doline v to območje spravili 1,6 milijona kubičnih metrov betona in ga spravili med mogočne opaže tega visokega jezu.
Elektrarna Malta bo s tem najpomembnejši dosežek ODK po 30 letih njihovega obstoja. V sklop njihovih elektrarn se uvršča kot 13. objekt. Šest od teh je ob Dravi med Beljakom in Labotom, sedmi objekt, to je elektrarna pri Aninem mostu na cesti med Celovcem in Železno Kaplo, pa je v gradnji.
Če spričo teh aktivitet ODK re-sumiramo vpliv na gospodarstvo in na kulturno podobo okolja, potem lahko rečemo, da so v tem območju realizirani objekti za oskrbo z električno energijo omogočili,
© da je postalo območje Roža in Podjune turistično prikupnejše in atraktivnejše in
Nafta dela čudeže
Švicarska bančna zveza je izdala poročilo o bruto narodnem dohodku za 1976. Poročilo ugotavlja, da ugotovljeni zneski niso vedno znak dejanskega stanja življenjskega standarda tistega naroda, vendar pa številke dajejo možnost za ugotavljanje gospodarske zmogljivosti posamezne države. Razporeditev je taka-le:
Na 1. mestu je Kuvajt, v katerem je 1976 znašal narodni dohodek na posamezno osebo 12.565 amer. dol. Nato sledijo: 2. Švica 9.320 dol., 3. Švedska 8.995 dol., 4. Kanada 8,090 dol., 5. Združene države 7.865 dol., 6. Norveška 7.685 dol., 7. Danska 7.465 dol., 8. Zahodna Nemčija 7.255 dol., 9. Belgija 6.930 dol., 10. Francija 6.555 dol., 11. Luksemburg 6.550 dol., 12. Nizozemska 6.395 dol., 13. Islandija 6.240 dol., 14. Avstralija 6.125 dol., 15. Finska 5.920 dol., 16. Avstrija 5.405 dol., 17. Libija 5.080 dol., 18. Japonska 4.920 dol., 19. Saudova Arabija 4.665 dol., 20. Vzhodna Nemčija 4.230 dol., 21. Velika Britanija 3.940 dol., 22. Nova Zelandija 3.925 dol., 23. Češkoslovaška 3.710 dol., 24. Izrael 3.565 dol., 25. Italija 3.026 dol., 28. Madžarska 2.635 dol., 29. Sovjetska zveza 2.620 amer. dol., 31. Irska 2.520 dol., 33. Grčija 2.485 dol., 36. Bolgarija 2.040 dol., 37. Iran 1.950 dol., 39. Portugalska 1.645 dol., 40. Jugoslavija 1.540 dol., 42. Romunija 1.300 dol., 44. Mehjka 1.265 dol., 47. Irak 1.160 dol. in 49. Turčija 1.005 dol.
© da so se od teh gradenj prizadeti kmetje in zemljiški posestniki lažje usmerili na kurs gospodarjenja, ki ga sedajnost zahteva in ki ga bo prihodnjost še bolj zahtevala.
Prebivalstvo ob srednji in spodnji Dravi je spoznalo, da so ODK s svojimi elektrarnami pospešile gospodarski razvoj in da so s svojimi aktivitetami prispevale pomemben del k prikupnejši podobi preje dokaj monotoni prirodi tod okoli.
Kaj se bo na Koroškem v pri-
0 Jugoslovanska podjetja, predvsem iz Slovenije in Hrvatske bodo tudi letos sodelovala na mednarodnem sejmu v Celovcu, ki je kljub specializaciji — to je predvsem avstrijski lesni sejem — ostal tudi splošni sejem. Sejem se začne 13. avgusta in konča 21. avgusta.
Letos organizira jugoslovansko udeležbo Gospodarska zbornica
V zahodnih pomorskih krogih ugotavljajo, da se sovjetska trgovinska mornarica — ob zaslombi tudi na poljsko in vzhodnonemško mornarico — v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja v svetovni plovbi. Vzhodnoevropska trgovinska mornarica je osvojila že 35 odstotkov prevoznin med Severno Evropo in Sredozemljem, 25 odstotkov prevoznin med Severno Evropo in Južno Ameriko, 20 odstotkov med Mehiškim zalivom in Sredozemskim morjem. Ti uspehi so relativno toliko večji, ker razpolaga sovjetska trgovinska mornarica le s tonažo 22 milijonov, medtem ko zajema samo ameriška trgovinska mornarica 21 milijonov ton.
Zaradi konkurence sovjetske mornarice so se pričele vznemirjati zlasti obmorske dežele, kakor Japonska, Združene države Amerike, Velika Britanija, Grčija in Norveška, deloma pa tudi Liberija, čeprav mnogo tujih mornaric plove pod njeno zastavo. Sovjetska zveza si poprečno zagotovi 9 odstotkov svetovnih prevoznih potreb, čeprav znaša delež njene zunanje trgovine samo 1,6 odstotka. To pomeni, da ostali odstotek 7,4 odpade na področje izmenjave med državami tretjega sveta.
Sovjetska mornarica uspeva predvsem — tako ugotavljajo na Zahodu — z nizkimi prevoznimi tarifami, saj gredo te za 15 do 20 odstotkov — včasih celo za 30 odstotkov izpod tarif mornaric drugih držav.
Sovjetsko zvezo spodbuja na tej
Iz poročila Bančne zveze izhaja, da ima od 160 narodov na vsem svetu le 49 narodov letni dohodek na osebo, ki presega 1000 amer. dol. na leto. V teh 49 deželah je 1976 narodni dohodek narasel za 10 odst. na skupaj 5.000 milijard amer. dol. Delež teh dežel na svetovnem gospodarstvu oziroma proizvodnji znaša 85 odst.
Značilno je, da je med deželami vzhodnega bloka Vzhodna Nemčija, ki ima najvišji narodni dohodek, tako da je na lestvici celo za eno mesto pred Veliko Britanijo, medtem ko pride Izrael šele na 24. mesto.
hodnjih desetih letih zgodilo na področju gradnje nadaljnjih objektov za oskrbo z električno energijo?
Zadevni načrti so bili zadnji teden s strani Združenja avstrijskega elektrogospodarstva sklenjeni in objavljeni. Po teh načrtih bo prišlo na Koroškem do leta 1987 do realizacije projektov gradnje elektrarn
© pri Aninem mostu z zmogljivostjo 44 megavatov,
© pri Oberdrauburgu z zmogljivostjo 60 megavatov,
Slovenije. Jugoslovanska udeležba bo dala še zlasti poudarek na turi-stično-gostinski panogi, ki ji bo na voljo polovica jugoslovanskega paviljona na sejmišču. Nekatera velika lesna podjetja, kakor Slovenijales (Ljubljana) in Exportdrvo (Zagreb), bodo razstavljali pohištvo izven paviljona, saj že njihovi eksponati zavzemajo večje površine- Tudi koprsko podjetje „Agra-ria“ bo razstavljalo zunaj paviljo-
poti lov za devizami- Njeni nasprotniki trdijo tudi, da s takšno odločnostjo gradi trgovinsko ladjevje, da bi v primeru potrebe lahko z njim prevažala tudi blago in opremo, potrebno v vojaške namene. Jasno je, da se njena pomorska politika toliko laže opira na dobre diplomatske odnose, ki jih ima Sovjetska zveza z državami tretjega sveta. Že Velika Britanija je načrte za graditev tako močne trgovinske mornarice lahko zasnovala na raz-sežnem kolonialnem sistemu, ki se je pozneje pretvoril z znosnejšo
Angleški listi navajajo poročilo sovjetskega tednika „Za Rube-žom“ (Življenje v tujini) o najnovejšem sporu med Moskvo in Londonom na trgovinskem področju, in to v zvezi s sovjetskim naročilom visoko tehnološkega sistema za avtomatično polnjenje letalskega goriva.
Še pred nedavnim sestankom delegacij angleško-sovjetske mešane komisije v Moskvi, ki je bil meseca maja, so tudi sovjetski listi objavili poročilo agencije TASS, da je bila že sklenjena pogodba med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo glede dobave omenjenega angleškega sistema za avtomatično polnjenje goriva, kakršno bi uporabljali za sovjetska nadzvočna letala tipa TU 144. Omenjeni sovjetski tednik ugotavlja, da so bila za sklenitev zadevne pogodbe potrebna dolga in skrbna pogajanja, zato je najnovejša prepoved izvoza sistema za polnjenje letal-
Fantastični načrt:
Kako prepeljati ledenike v Arabijo?
Na kongresu strokovnjakov za preskrbo sušnih pokrajin s sladko vodo so ugotovili, da se sme računati s tem, da se bo tehnika za razsoljevanje morske vode močno izpopolnila. Prav tako se bo izboljšala tehnika, ki se ukvarja s tem, da
© v St. Vinzenzu na Korici z zmogljivostjo 30 megavatov in © do dveh nadaljnjih elektrarn ob Dravi med Spittalom in Beljakom z zmogljivostjo 26 megavatov.
To je predvideni koroški delež v avstrijskem konceptu gradnje elektrarn v desetletju 1978—1987, ko se bo povpraševanje z električno energijo letno zvečalo za 5 do 7 odstotkov. Temu prognosticira-nemu povpraševanju za električno energijo njena domača ponudba tudi čez deset let ne bo zadoščala. Slej ko prej bo treba električno energijo uvažati oziroma se v naslednjem desetletju lotiti gradnje novih projektov, med katere bo verjetno sodila druga atomska elektrarna.	(bi)
na, ki zavzema površino 240 kv. metrov.
Po dogovoru med vladama znaša jugoslovanski kontingent za ta sejem 46 milijonov šilingov ter se deli po polovici med SR Slovenijo in SR Hrvatsko. Letos bo jugoslovanski dan 17. avgusta. Ob tej priložnosti priredijo predstavniki jugoslovanskega gospodarstva vsako leto tiskovno konferenco, zvečer pa sprejem.
obliko Angleške državne skupnosti (Commonvvealtha).
Dejstvo je, da sovjetske ladje prevažajo 84 odstotkov trgovinske izmenjave med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, 75 odstotkov izmenjave med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Računajo, da se bo delež njenega ladjevja na svetovni mornarici do leta 1980 celo potrojil. Gospodarstveniki na Zahodu celo menijo, da bi takšna ekspanzija sovjetske trgovinske mornarice utegnila povečati trenje med Vzhodom in Zahodom.
skega goriva toliko bolj presenetila Moskvo.
Sovjetska zveza je sklenila pogodbo z angleško tvrdko Lucas Aerospace Ltd. že meseca decembra lanskega leta. S sistemom za polnjenje, ki je izdelek te angleške tvrdke, bi se težave pri polnjenju motorjev tipa TU 144 odstranile.
V angleških poslovnih krogih razlagajo odlašanje angleških oblasti, da bi pogodbo potrdile, z bojaznijo, da bi Sovjetska zveza ta sistem za polnjenje goriva lahko uporabila tudi za polnjenje strateškega bombnika, ki vznemirja zahodni svet. Motor tega bombnika je podoben motorju letala TU 144. Omenjeni sovjetski list „Za Rube-žom“ pripominja, da bodo potrebni veliki napori, da se odstranijo ovire za nadaljnje povečanje sov-jetsko-angleške trgovinske izmenjave.
se ledeniki z Južnega tečaja prepeljejo do Arabije.
Ledene gore, ki se odtrgajo na Južnem tečaju, imajo okrog 100 milijonov ton ledu. Kmalu potem, ko se začenjajo pomikati proti e-kvatorju, bi jih prekrili s posebnimi plastičnimi pregrinjali oziroma prevlekami. Nato bi jih navezali oziroma priklenili na podmorske čolne na atomski pogon in jih plovili (Dalje na 3. strani)
Jugoslovanska podjetja na letošnjem Lesnem velesejmu v Celovcu
Sovjetska trgovska mornarica nevaren tekmec
Spor med Sovjetsko zvezo in Anglijo zaradi tehnologije
Kratke vesti
JE KRŠKO — NAJVAŽNEJŠA?
© Kot poroča jugoslovanski časopis Novosti, je opremljena jedrska elektrarna, ki jo zidata Slovenija in Hrvaška skupno z ameriško družbo Westinghouse pri Krškem ob Savi v Sloveniji, s „stoodstot-nimi“ varnostnimi napravami, najboljšimi na svetu. Za primer atomske katastrofe bi zadrževal žele-zobetonski varnostni plašč, ki obdaja reaktor, žarčenje celih 120 let. Je Krško, ki bo predvidoma začela delovati jeseni 1979 z močjo 630 megavatov, bo močno razbremenila elektroenergetski sistem v Sloveniji in na Hrvaškem. Letno bodo potrebovali okoli 50 ton urana, ki ga bodo dobivali iz rudnika na Žirovskem vrhu. Letos bodo tudi končavali dela na HE Srednja Drava II. Ko bo začela delovati ta elektrarna s polno močjo, bo imela SR Slovenija celo presežek v električni energiji.
TITO NA DALJNI VZHOD
© Predsednik Jugoslavije maršal Josip Broz Tito bo obiskal Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Severno Korejo. Pomembna bosta vsekakor obiska v Moskvi in Pekingu. Medtem se je tudi zvedelo, da je povabil ameriški predsednik Jimmy Carter jugoslovanskega predsednika Tita na obisk v ZDA.
BOJ RANJENEGA LEVA
© Po poročilih mednarodnih agencij brede etiopska vojaška hunta pod vodstvom generala Mengistu Halle Miriama na vseh treh frontah od poraza do poraza. V Eritreji so etiopski vojaki skorajda izolirani, boji so na meji s Sudanom, najhujše poraze pa doživljajo, če je verjeti somalskim poročilom, na Ogadenski planoti, ki so jo prepredli uporniki in somatski vojaki. Medtem je tudi Somalija sama priznala, da njene redne čete sodelujejo v bojih proti Etiopijcem. Jasno je, da pri bojih na afriškem rogu, pri vojaških spopadih v Afriki sploh, ne gre zgolj za spopade med neposredno prizadetimi državami, ampak da mešata krvavo brozgo obe svetovni sili ZDA in Sovjetska zveza, da pa prilivajo olja v ogenj, to zlasti v Etiopiji, tudi mogotci v arabskih naftnih državah, od kralja Halida v Saudovi Arabiji do libijskega „norca“ (tako ga je imenoval egiptovski predsednik Sadat) Gadafija.
BEGIN JE IZPOSLOVAL DENAR
ZA NAKUP HELIKOPTERJEV IN
MUNICIJE
© Takoj po odhodu izraelskega ministrskega predsednika Nenahema Begina iz VVashingtona so v Ameriki objavili, da bodo ZDA prodale Izraelu helikopterje, bojne čolne in municijo v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Ameriška vlada pa ni sprejela Beginovega predloga, da bi ameriške in izraelske tovarne pričele izdelovati lovce F-16 v kooperaciji. Ameriška vlada bo ugodila tudi izraelski prošnji za kredit 107 milijonov dolarjev, s katerim bi Izrael pospešil izdelavo tankov Charlot. Celotno bi se nakupi orožja v ZDA povečali za 250 milijonov dolarjev. Te sklepe ameriške vlade mora odobriti še kongres. Gre za helikopterje tipa Bell Cobras, ki so oboroženi z raketami TOW proti letalom.
V ANGOLI ŠE NI MIRU
© Južnoafriški radio, ki ga upravlja družba South Africa Broad Ca-sting Corp., je razširil vest, da je v Angoli prišlo do novega spopada med gverilci Nacionalne zveze za popolno osvoboditev Angole (UNl-TA) in borci na strani redne angolske vojske iz Nigerije, Konga in Gvineje, pa tudi kubanskimi ih sovjetskimi svetovalci. Pri spopadu naj bi bilo ubitih več borcev.
Turobno slovo od župnika Kogleka
Sredi turističnega vrveža se je škocijanska fara ogrnila v črno. Čeprav so škocijanski farani vedeli, da trpi njihov župnik že dalj časa ha neozdravljivi bolezni, je vendar kot strela odjeknila vest, da je umrl 27. julija 1977 škocijanski župnik Jožef Koglek.
Jožef Koglek se je rodil 8. decembra 1905, bil leta 1930 posvečen v mašnika in nasledil leta 1938 škocijanskega župnika in narodnega voditelja Vinka Poljanca. „Med vami sem vzljubil slovensko pesem
in besedo" je povedal ob slovesu Pliberškim faranom, kjer je osem let kaplanova!, ko se je odpravljal v Škocijan. Tu ni postal samo službeni ampak tudi duhovni naslednik svojega predhodnika. Iz njegove zapuščine si je izpisal med drugim tudi te besede:
..ZAHVALIM BOŽJO PREVIDNOST ZA VSE, KAR Ml JE NAKLONILA IN KAR Ml ŠE NAKLONI."
S pogumom in vdanostjo je prenašal trpljenje med nacistično dobo, ostal svojemu narodu zvest,
kajti „kdor zgubi zvestobo svojemu narodu, zgubi tudi zvestobo k veri in obratno" je povedal v pridigi pri maši zadušnici mariborski škof dr. Vekoslav Grmič.
Tako tudi nikoli ni omahoval in razdajal svoje bogate telesne in duhovne darove ne le v škocijanski fari, ampak med vso narodno skupnostjo na Koroškem, približal se je kmetovi duši, delavca, uradni-nika, dal pogum in veselje preprostemu človeku in visoko izobraženemu znanstveniku.
In ti vsi so se v soboto, 30. julija, še enkrat zbrali, da ga spremljajo na njegovi zadnji zemeljski poti. Prišli so iz Zilje, Roža in Podjune in nemi v globoki žalosti prisostvovali maši zadušnici, ki jo je bral škof dr. V. G r m i č skupno z zastopnikoma krške škofije, generalnim vikarjem Kirchnerjem in prelatom Alešem Zechner-j e m ter nad 60 sobrati. Množica pogrebcev, ki je vsa cerkev ni mogla zajeti pa je lahko videla nov spomenik škocijanskega župnika — še nedograjeno farno cerkev.
Že bolan se je lotil še razširitve farne cerkve, potem ko je obnovil podružnice, tako je precejšen del pogrebcev moral spremljati mašo pred cerkvijo preko zvočnikov. Škof Grmič se je še enkrat spomnil življenjske poti rajnika, ki je zidal in obnavljal cerkve, bil goreč dušni pastir in vnet kulturni delavec, ter se zavedal, da je naloga duhovnika podpirati tlačene in uboge. ..Ugasnila je zvezda na nebu slovenske Koroške, daj Bog, da bo zasijala nova", je zaključil škof Grmič.
Pesmi žalostinke je občuteno zapel moški zbor SPD Vinko Poljanec.
Pri odprtem grobu so se od pokojnika poslovili še dr. Valentin Inzko za Mohorjevo družbo in sinodo, ki se je spomnil pokojnikovega dela v Mohorjevi družbi, v imenu ZSO in SPZ dr. Franci Zvvitter, ki se je župniku Kog-leku zahvalil za njegovo prijateljstvo in trud za zbliževanje slovenskih organizacij, prošt B r u m n i k za dekanijo Dobrla vas pa se je poslovil od svetovalca in voditelja dušno pastirskega dela. Za NSKS
in KKZ je spregovoril Filip Wa-rasch (njegov govor prinašamo na posebnem mestu).
V nemščini sta spregovorila še župan Drobesch in sobrat-duhov-nik iz Nemčije, ki je na letovanju v Škocijanu. Prvi je poudaril župnikove zasluge za razcvet turizma in socialno gradnjo občine. Omenil je tudi, da je edini kulturni dom, ki stoji v občini, zgradil župnik Jožef Koglek. Drugi se mu je zahvalil za njegovo vneto dušnopastirsko delo med turisti, katerim je vedno odprl vrata in srce. V imenu slovenskih kulturno-prosvetnih organizacij in
občinskih odbornikov Škocijana se je v preprostih domačih besedah poslovil od svojega župnika občinski odbornik Picej. Bridko nas je spomnil tudi na to dejstvo, da mu zdaj pojejo tudi ti hvalnice, ki so mu ves čas metali polena pod noge in grenili življenje. Marsikdo se je pri teh besedah obrnil na pokopališki zid, kjer je demonstrativno stala deseterica v koroških gvantih in se hahljala. Starejši pogrebci pa so se spomnili pogreba pre 39 leti, ko so na istem mestu stali Sa-jevci v drugi uniformi s slično barvo.
IZ POGREBNEGA GOVORA OSREDNJEGA TAJNIKA NSKS FILIPA WARASCHA OB ODPRTEM GROBU ŽUPNIKA JOŽEFA KOGLEKA
Poznali smo gospoda Kogleka kot župnika miru in sprave, ki pa je vedel, da sloni pravi mir le na pravičnosti in enakopravnosti.
Poznali smo ga kot božjega služabnika, ki je vedno poudarjal, da mora biti katoliška Cerkev hiša ubogih in zatiranih.
Predvsem pa smo ga poznali kot človeka, ki nobenega svojih bratov in sester ni sovražil, tudi tistih ne, ki so njega sovražili. Poskušal je vsakega prepričati s svojim vzgledom, vzglednim življenjem.
Mi pa, ki smo tukaj zbrani ob odprtem grobu, moramo slediti plemenitemu vzgledu pokojnega gospoda župnika Kogleka, tudi mi se moramo prizadevati in biti pripravljeni se dnevno boriti za pravičnost in enakopravnost na Koroškem, tudi nam mora biti jasno, da ni prepir tisto, kar razčiščuje in rešuje spore, marveč edinole dober vzgled v dnevnem življenju.
Župnik Jožef Koglek je nasledil v Škocijanu mučeni-škega duhovnika Vinka Poljanca. Nasledil ga ni samo kot dušni pastir, nasledil ga je tudi kot narodni in kultur-
ni delavec v Škocijanu. Lastnoročno je prepisal stavke v farno kroniko, ki jih je zabeležil v ječi mučenik Vinko Poljanec.
Predragi gospod župnik Koglek: Vi ste nadaljevali tradicijo v škocijanski fari, nadaljevali ste s tradicijo trpljenja in požrtvovanja! Zato dovolite, da preberem tiste besede, ki jih je zapisal župnik Poljanec, ki so veljale za Vas, gospod župnik Koglek in prav v isti meri danes kot Vaše izročilo veljajo za nas:
„Zahvalim božjo Previdnost za vse, kar mi je naklonila in kar mi še nakloni.
Ni lepšega, kakor če človek tudi v sreči poklekne pred Boga, ki skrbi za vse. V nesreči poklekne marsikdo in priznava, da je Bog.“ In dalje: „Človek ne ve za svoj konec, temveč kakor se ribe vjamejo na trnek in ptice zadrgnejo v zanko, tako se ljudje znajdejo v nesreči, ki jih hipoma zaloti.
Iskreno ljubim svojo očetnjavo, a ne sovražim nobenega drugega naroda. Izobrazba, moč, bogastvo, slava, so pri različnih narodih različne, a vsi imajo srce, ki je pokorno poklicu človeškemu: ljubi, sočustvuj in poma-gaj!“
Hvala Vam, gospod župnik Koglek za Vaše izročilo, spoštovali ga bomo.
Antologija slovenske ameriške književnosti - v angleščini
Pri Slovenskem ameriškem inštitutu Slovenian Research Centru of America. Inc., je pred kratkim izšla zajetna knjiga v angleščini, „Antho!ogy of Slovenian American Literature11 ali „Antoiogija slovenske ameriške književnosti11. Celotno delo je pripravil in uredil univ. prof. EDI GOBEC, s pomočjo sourednice dr. ADELE DON-CHENKO in nad štirideset izseljenskih pisateljev, umetnikov in prevajalcev.
Že na naslovni platnici nas pozdravi petindvajset manjših slik slovenskih ameriških pisateljev od Barage, Zakrajška, Kristana in Zormana do Adamiča, Mlakarja, Jonteza in Mauserja. Sledi predgovor, ki s tujimi viri opozori na visoko raven slovenske kulture in kratko prikaže razpored knjige.
Antologija ima pet delov
Antologija je razdeljena na pet delov. Rod zaglavjem „Nevidni £°st" se vrstijo črtice E t b i n a r i s t a n a , Danice Dolenc 'n Roze Marije Prosen, kl nam na tri različne načine pred-stavijo življenje v domovini Sloveli' in vpliv te domovine na Slo-V6nce v Ameriki. Med svetlobami n sencami, v dnevih miru in v ča-viharjev in vojn, hodi dan za nem preko nevidnega mostu z nQslišnimi koraki — ljubezen.
^od zaglavjem „Daj nam danes jj* vsakdanji kruh11 nas Ivan 1 0 I e k v avtobiografski črtici po-e|je v rudnike globoko pod zem-J0 '— v ..grobove živih". Ivan
Dolenc prikaže psihologijo in filozofijo delavcev na nočni sme-ni v torontski pekarni. Frank Bukvič nam na šaljiv način predstavi bivšega glasbenika Ma-richa, ki postane v Ameriki tovarniški pometač. Sledi klasična črtica Louisa Adamiča o slovenskem delavcu in upokojencu Tonetu Kmetu. Karel Mauser pa nas popelje v tovarno svedrov v Clevelandu, kjer je vse življenje-vestno delal in kjer končno doživlja svojo bridko starost in ob stroju umre John Kovach.
..Ljudje vseh vrst11
Tretji del prikaže bogato pestrost slovenskega izseljenskega
življenja pod zaglavjem „Ljudje vseh vrst". Sestra Lavoslava Turk nam predstavi svoje angelčke in kozličke v šoli. Frank Mlakar po dostojevsko opiše, kako Osip in njegova ženka kupujeta dom v Kurji vasi v Clevelandu. Kazimir Zakrajšek nam prikaže ljubezen slovenskega izseljenskega očeta in Jim Debevec ljubezen slovenske matere. Z Jankom Rogljem obiščemo slovenski clevelandski banket v počastitev ustanovnih članov. Katka Zupančič prikaže nasprotje med dobrosrčnim slovenskim rodoljubom in zakrknjenim skopuhom. John Modic nas spretno zabava v črtici „Greh je biti nag", kjer stara ženica enači baseball uniformo s spodnjim perilom in spodnje perilo z nagoto. S Stankom Zupanom obiščemo kraljestvo križnega pajka. In Božo Kramolc nas s svojo črtico o četrti umetnikov v Torontu prepriča, da ni le dober slikar, ampak tudi močan pisatelj-
Razdvojene duše izseljencev
Četrti del razglablja o „razkla-nih“ ali razdvojenih dušah izseljencev, ki nihajo med dvema različnima svetovoma, z različnimi vrednotami, predpisi in pričakovanji. Ivan Jontez vrta v duševne boje izseljenskega obisko-
valca Slovenije. John N i e I -sen-Sešek nam v „Pismu iz New Yorka“ spretno opisuje svoje vživljanje v ta moderni Babilon. Frank Kerže nam prikaže Podbojevo vrnitev v rodni kraj, kjer najde staro ljubezen. Marija P r i s I a n d občuteno obuja spomine o stari kuhinjski peči, ki je tesno povezala vso družino. Zdravko Novak hrepeni po krpi slovenske zemlje, kjer bi si končno odpočil od vseh naporov v svetu. In Ana Krasna nam pretresljivo opiše smrt svojega očeta — gozdnega delavca, ki gre skozi svoj zadnji vihar.
V petem delu nam prof. Edi Gobec poda prvi sistematični pregled zgodovine slovenske književnosti v Ameriki za skoraj tri stoletja in potem še enainštirideset življenjepisov sodelujočih pisateljev, umetnikov in prevajalcev.
Slovenska likovna umetnost v ZDA, Kanadi in Avstraliji
Ta bogata zbirka slovenske ameriške književnosti je istočasno tudi zbirka najmočnejše slovenske upodabljajoče umetnosti v Združenih držvah, Kanadi in Avstraliji, saj prinaša kar šestdeset večinoma celostranskih reprodukcij naših najboljših slikarjev in kiparjev iz angleško govorečih dežel. Sloven-
ske umetnike v Ameriki predstavljajo vodilni mojstri Lil lian Brulc, Nancy Bukovnik France Gorše, John Kapel, H. Gregory Prusheck (Perušek) in Števen Rebe c k. Kanado zastopata močna umetnika Božo Kramolc in Stanko Tušek, Avstralijo pa mednarodno priznana Stanislav Rapotec in Milan (Nadaljevanje na 5. strani)
Kako prepeljati...
(Nadaljevanje z 2. strani) preko Indijskega oceana v Rdeče morje do pristanišča Džida v Saudski Arabiji.
Potovalna razdalja znaša okrog 8.000 km, ki bi jo ledena gora prepotovala v 6 do 8 mesecih. Med potovanjem bi šlo v izgubo okrog 20 odst. ledu, kar je sorazmerno malo. Gospodarski račun pokaže, da bi 1 kubični kilometer ledu, postavljen v pristanišče Džida, stal približno 24 amer. dol. To je znatno cenejše ko razsoljevanje enake količine morske vode. Tehnični strokovnjaki računajo, da se bo v prihodnjih 10 letih tehnika tako izpopolnila, da bo prepeljava ledu z Južnega tečaja možna po taki ceni do pristnišča Džid.
Mokri Gutenbergov krst v Mohorjevi
Že tradicionalen je sprejem novincev v častitljivo družino potomcev slavnega Gutenberga. Tako je bil v petek, 29. julija, „krščen“ in sprejet med znanilce Gutenbergo-ve umetnosti nov nadobudni mladenič, Emil Štingler, doma iz Muškave (Bilčovs).
čena goba. Za kadjo pa je bila tabla z napisom: ŽIVIO TISKARSKA OBRT z insignijami tiskarjev.
Krst sam se je začel z besedami: Prim’te ga! Pustite pasti nja „cor-pus posteriorum" na to mokro gobo. In hitro sta prijela Emila dva krepka pomočnika ter ga “posadila
Veseli prizor ob sprejemu novinca v častitljivo Gutenbergovo bratovščino
..črne umetnosti".	(Foto: Reichmann)
Tiskarski krst je bil na terasi Mohorjevega doma. Za krst so bile potrebne posebne priprave. Na terasi je stala velika kad, polna mrzle vode, zraven pa stolček, na katerem je bila do skrajnosti namo-
Po lanskem taborjenju, ki je bil v Clautu v Italiji, katerega se je udeležilo pet zamejskih skavtskih skupin, smo se letos odločili, da bomo organizirali samostojno taborjenje. Ob krasnem vremenu smo 11. julija začeli za šentjakobsko cerkvijo postavljati tabor.
Sprva se je celoten tabor razdelil v štiri vode, ki so v naslednjih desetih dneh med seboj tekmovali. V prvih dneh smo po skavtsko opremili naše okolje. Postavili smo najvažnejše — kuhinjo. Pokrili smo jo s starim šotorom in ob odprtem ognju je naš kuhar večkrat dobil oči kot vol. Dve skupini sta bili dodeljeni, da uredita oltar. Konstrukcija je bila prepuščena njegovi fantaziji; ostali dve skupini sta postavili mogočen vhod ter jambor.
Ko je bil tabor dokončno opremljen, smo začeli z izvedbo našega
Mladinci iz desetih evropskih dežel so se udeležili od 18. do 31. julija ekumenskega mladinskega tabora na Rebrci pri Železni Kapli.
Tabor se je ukvarjal s položajem slovenske manjšine na Koroškem. Da bi udeleženci dobili vpogled v manjšinsko problematiko, so preživeli teden na slovenskih kmetijah. Nato so poskušali zbrati svoje vtise in se informirali v času svojega bivanja na Koroškem.
Kot lahko razberemo iz poročila, so udeleženci prišli do zaključka, da je manjšina v zelo težkem položaju. Na raznih primerih so spoznali, da je slovenski jezik neenakopraven. Niso si mogli razložiti, zakaj govori občinski uslužbenec s Slovencem samo tedaj slovensko, če je z njim sam, in zakaj se na primer v Železni Kapli na glavni šoli otroci med seboj ne upajo govoriti v materinem jeziku? Zakaj vedno manj staršev prijavlja otroke k slovenskemu pouku? Prepričali so se tudi lahko, da je na dvojezičnem ozemlju zelo težko najti v bližini doma delovno mesto in da zelo malo storijo za izboljšanje gospodarskega položaja. Delavci morajo v druge in-
na to mokro gobo, da je curljala voda od nja krajčičev ... “, navrh pa sta ga še s silo potopila v polno kad vode, čeprav se je Emil na vse kriplje branil in otepal; pomočnika sta ga še parkrat potopila
programa, sestavljen iz raznih terenskih iger, tabornih ognjev, celodnevnega izleta in skavtsko olim-piado. Poleg tega pa smo imeli vsako noč stražo. Naloga stražarjev je bila v tem, da bi v slučaju neprijetnih gostov ali drugih nezgod z rogom alarmirali tabor. Za vajo, kako naj bi se tak alarm izvedel, smo organizirali temu podobno igro, ki se imenuje nočni pohod. Ob dveh ponoči je trikrat zatrobil rog. V dveh minutah so se morali vsi zbrati pred vhodom tabora. Tam so posamezni vodi zvedeli, da so neznani storilci odvedli kuharja in ga privezali v bližnjem gozdu. Posamezne skupine so s svetilkami začele z iskanjem. Nekateri so bili še zelo zaspani.
Končno pa se je posrečilo vodu ovc najti kuharja. Igra se je po eni uri končala in fantje so spet lahko šli spat.
dustrijske kraje, izven slovenskega ozemlja, kjer so pod še večjim pritiskom asimilacije.
Po teh izkušnjah so prišli do spoznanja, da slovenska narodna skupnost na Koroškem ni enakopravna in da mnogo pravic še ni izpolnjenih. Slovencem delajo težave pri uporabi slovenščine. Tako so mnenja, da je načelo prijavljanja za slovenski pouk pritisk na starše oziroma na otroke.
Tako smatrajo udeleženci tabora, da je ureditev o uporabi uradnega in sodnega jezika in topografskih napisov, kot jih predvideva zakon o narodnih skupnostih, le delna izpolnitev obveznosti, katerih se je obvezala Avstrija z državno pogodbo.
Neupravičeno se jim zdi, da je neznaten del Slovencev prikrajšan v svojih pravicah. Sploh obžalovanja vredno pa je, da morajo Slovenci šele prositi in se boriti za svoje pravice. * •
® OBIŠČITE GALERIJO
•	VVERNERJA BERGA
•	V PLIBERKU !
v kad, tako da je imel komaj čas dihati.
Eden izmed pomočnikov je nato naznanil številnim gledalcem, ki so prišli gledat ta prastari tiskarski običaj, da je bil s tem po starem „poerbanem“ običaju od pomočnikov vzet v svojo sredo in postal polnovreden član častitljive Gu-tenbergove bratovščine „črne umetnosti".
Šega ..tiskarskega krsta" sega nazaj v 16. stoletje in ga pomočniki tiskarske umetnosti prenašajo iz roda v rod. V začetku je moral pripravnik za stavca ali tiskarja sesti na mokro gobo, da se tako očedi vseh vajenskih manir in navad. Pozneje so uvideli, da je vse to premalo, zato se je udomačila še kopel v kadi. Vanjo potem potopijo krščenca do vratu. Častna dolžnost vsake take žrtve je, da se z vsemi razpoložljivimi močmi upira, ker je to dokaz življenjskih moči, ki so stavcu ali tiskarju pri njegovem težkem in odgovornem poklicu potrebne.
Po „krstu" so novega pomočnika Emila Štinglerja v Velinji vasi v prijetni družbi svojcev, sodelavcev in prijateljev Mohorjeve tiskarne krstili tudi še nekoliko od znotraj.
Mlademu stavcu Emilu Š t i n -glerju želimo, da bi bil v svojem poklicu srečen ter da bi dobro uspeval.	B. L.
Posebno pri terenskih igrah je bilo možno opazovati bistrost in iznajdljivost posameznikov; kot npr. pri igri „napad na tabor".
Prva skupina ima nalogo, da se priplazi v tabor in prinese na določeni prostor zastavo. Druga skupina pa ima nalogo, da zastraži tabor in prepreči vdor sovražnika.
Odločilno za uspeh pri tej, med fanti zelo priljubljeni igri, je spretno prilizovanje ter pravilna taktika napada.
Običajno je, da na vsakem taborjenju organiziramo „veliki taborni ogenj" za širši krog. Ljudje iz okolice imajo tisti večer priliko, da ob prijetnem ozračju preživijo nekaj lepih ur med nami. Program tabornega ognja je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo goste seznanili z našim delom in smislom skavtizma. Po recitaciji Gregorčičeve in Prešernove pesmi ..Življenje ni praznik" in „Zdravi-ca“, smo pričeli z veselim delom. V obliki televizije smo prinesli poročila na smešen način iz domačih in tujih logov. Na smešen način smo uprizorili dogodivščine v življenju, posebno pa še obnašanje posameznikov v taboru.
Da bi bil naš program čim bolj izpopolnjen, smo povabili še dva referenta: Janka Merkača in Janeza Tratarja. Govorila sta o naravi in pa o raznih problemih današnje mladine.
21. julija smo spet vse pospravili in odšli bogatejši na naše domove v upanju, da se bomo naslednje leto spet srečali.
Slovenski koroški skavtje (KSK)
BEKŠTANJ
(Občina uredila glavne probleme)
S tem da je dala občina Bek-štanj v najem tako imenovani ..Baumgartnerjev grič I + ll“ in da si je zagotovila financiranje podvoza v Brnici, ter zgradbo ceste iz Bekštanja k športnemu domu v Bačah, je po mnenju župana občina rešila največje naloge, tako da se lahko zopet obrnejo k drugim problemom, ki so ravno toliko važni; so to pospeševanje tujskega prometa, izdelava cest itd.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bila Baumgartnerjeva vlečnica, katero je dala občina v najem privatniku iz Beljaka, ki plačuje najemnino 50 tisoč šilingov. Po sklenjeni pogodbi mora plačati vse stroške, katere je do sedaj nosila občina, najemnik Josef Kup-pek. Če leži sneg, je primoran vzdrževati vlečnico. Le-ta je menil, da bo vlečnica delala tudi poleti, ker namerava napraviti drsalnico kakršne imajo tudi že v drugih zveznih deželah in na Bavarskem; le-te dobro uspevajo.
Kar tiče podvoza v Brnici, je menil župan, da so zbrali že skoraj ves denar, manjka le še dve-stotisoč šilingov. Po njegovem bi bilo dobro, če bi ustanovili počitniške vasi ob Baškem jezeru.
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORNIH PLESOV Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah
Kraj: Kulturni dom v Vrbi Čas: sobota, 13. 8. 1977, ob 20.00 Nastopajo Moški pevski zbor „F. L. Lesičjak" iz Štebna pri Globasnici pod vodstvom Janeza Pet jaka
Tamburaški ansambel iz Hodiš pod vodstvom Dorice Šabotnik Folklorna skupina iz Globasnice pod vodstvom Tilke Markitz
SPD „DANICA“ vabi na KOROŠKI VEČER
v soboto, 6. avgusta 1977, ob 20.30 pri Voglu v Št. Primožu.
Sodelujejo:
Mešani pevski zbor „Danica“ „Trio Korotan" s pevci Ansambel „Zvezde izpod Karavank".
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Trta" v Žitari vasi Kraj: Žitara vas, pri Rutarju Čas: nedelja, 14. 8. 1977, ob 20.00 Nastopajo: Mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni „Trio Korotan" s pevci Moški pevski zbor SPD „Trta“ iz Zitare vasi.
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: sobota, 6. 8. 1977, ob 20.00 Nastopajo: Moški in mešani zbor SPD „Bilka“ in popevkarica Magda Koren
Po kulturnem sporedu bo za ples igral instrumentalni ansambel iz Tržiča.
DOM v TINJAH
KOROŠKI SLOVENCI OBIŠČEJO DUNAJ
od ponedeljka, 5. IX. 1977, do petka, 9. IX. 1977.
Vodstvo:
Majdi Bitimi, Tinje Feliks Bister, Dunaj
Cena: 1680.— šilingov za vožnjo, polpenzion (brez kosila) ter vstopnine v muzejih.
Spored:
Ponedeljek:
Med potjo: obisk znamenite cerkve v Seckau in po časovni možnosti še drugih kulturnih mest. Zvečer: prihod na Dunaj in nastanitev v študentskem domu Johannesgasse 8 v I. okraju. — Večerni sprehod po Dunaju.
Torek:
Sprehod po centru I: Knaflova hiša — stara univerza — akademija znanosti — jezuitska cerkev — dominikanski samostan — Zacher-lova hiša (arh. Jože Plečnik) —• stolnica (škof Slatkonja) — Karnt-nerstraBe (pešaška cona) — kosilo Schonbrunn (palača, park, živalski vrt itd.) — cerkev umetnika VVotrube v Mauer — „Heuriger“ z večerjo.
Sreda:
Sprehod po centru II: Državna opera — kapucinski samostan (cesarska grobnica) — Hofburg (zakladnica itd.) — kosilo — Vojnozgodovinski muzej v Arsenalu (sarajevski atentat, prva svetovna vojna itd.). — Muzej 20. stoletja (moderna umetnost) — Belvedere (Avstrijska državna pogodba, člen 7)
—	Prater z večerjo.
Četrtek:
Hermesvilla (razstava „200 let mode") ali tehnični muzej (lokomotive, železnica, avtomobili, turbine itd.) — VVienervvald — Kahlenberg
—	Leopoldsberg — razne slovenske zanimivosti: Plečnikova cerkev, Cankarjeva stanovanjska hiša, Prešernova spominska plošča, visokošolski dom Korotan, študentski klub, obisk deželnega sodišča — selske žrtve — kosilo — prost popoldan za kupovanje, obiske itd., večerja, po želji obisk koncerta, gledališča, diskoteke (na lastne stroške) itd.
Petek:
Po zajtrku odhod z Dunaja v Ei-senstadt (Haydnov grob) — obisk pri gradiščanskih Hrvatih — preko Gradca in Sobota domov.
OBVESTILO!
Športno društvo v Selah bo priredilo v nedeljo, 7. avgusta, s pričetkom ob 16. uri popoldne
ŠPORTNO VESELICO
v Selah pred občinsko hišo! Za zabavo bodo poskrbeli „Karavanški fantje".
Vašega obiska se veseli selsko športno društvo. Vsi prav prisrčno vabljeni!
OTOK
Na Otoku je na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 9. uri sv. maša v slovenskem jeziku.
SPD „JEPA — BAŠKO JEZERO"
vabi na
Koncert VESELIH PLANŠARJEV
V PETEK, 12. AVGUSTA 1977, OB 20.15 V KULTURNEM DOMU
V LOČAH.
Naše rojake naprošamo, da si pravočasno kupijo in rezervirajo vstopnice pri Jožku VVrolichu. Telefon: 0 42 54-21 42.
Skavtsko taborjenje 1977 v Šentjakobu
Položaj slov. manjšine na Koroškem
LEV DETELA:
Balkan v avstrijski kulturi
Sredi julija prireja štajersko mestece Fehring v avstrijskem Porabju, na tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, nedaleč od slovenskih prekmursko-porab-skih vasic pri madžarskem Monoštru, „Fehrinške kulturne dneve11. Posebno pozornost posvečajo prireditelji glasbenim nastopom, ki so si v zadnijh letih pridobili že nad-lokalni sloves.
Tako se je letošnjih kulturnih dni med drugim udeležil tudi mehiški pianist Salvador N e i -ra, ki je že leta 1967 pri natečaju „Sala Chopin" prejel prvo nagrado in si utrl pot v koncertne dvorane v Mehiki, Združenih državah Amerike in v Avstriji. Letos je da fehrinških kulturnih dnevih Predstavil predvsem novejšo me-hiško-glasbeno ustvarjalnost med drugim kompozicije Manuela Maria Ponče, Enrigua Batiza in Ri-carda Castra. Seveda so bili v Fehringu na sporedu tudi koncerti z avstrijsko glasbo in predstavitve modernih glasbenih smeri. Zanimiva je tudi razstava »Gradiščanske umetniške skupine", ki je v Prejšnjih letih razstavljala vedno znova po širšem panonskem prostoru, tako tudi v Jugoslaviji: v Murski Soboti, Radencih, Mariboru, v Čakovcu in v Zagrebu.
Že lansko leto je v Fehringu Povzročila precejšnjo pozornost hterarna diskusija o »duhovnih značilnostih panonskega prostora", katere so se udeležili tudi jugoslovanski pisatelji. Zato ne začudi, da so prireditelji uvrstili letos v spored kot centralno literarno Prireditev pogovor o »Balkanu v avstrijski kulturi". Dr. Max De-meter P e y f u s s , urednik avstrijske revije za vzhodna vprašaja »Osthefte" in predstojnik av-
strijskega Vzhodnega in Jugovzhodnega instituta na Dunaju, a tudi pesnik, esejist in prevajalec, je na kritičen način v uvodnem predavanju osvetlil izredno močni vpliv Balkana na avstrijsko politično in duhovno življenje. Ta vpliv je, kot je pokazala diskusija za okroglo mizo, na kateri so sodelovali pisatelji Vintila Ivan-ceanu, J o s e f Dirnbeck M a x P e y f u s s in Lev D e tete I a , bil zelo močan celo v avstrijski literaturi, na primer v Do-derjevih fatalističnih in fantastičnih romanih, v ironično-skurilnih maškaradah in sanjarijah H e r z -manovsky-Orlanda, v idi-lično-šegavi daljni deželi »Magre-biniji" Gregorja von Rezzorija.
Posebno pozornost so diskutan-ti posvetili tudi sami literaturi na Balkanu, med drugim Andričeve-mu obravnavanju »temne in fatalistične bosanske problematike", a tudi filozofsko in metafizično utemeljenem umetniškem svetu sodobnega bosanskega pisatelja Meša S e I i m o v i č a , avtorja tudi v nemščino prevedene knjige »Derviš in smrt". Problem Balkana se je iz polteme različnih mnenj in prepričanj razodel kot nadvse obširen in težaven pojem, ki ga je mogoče osvetliti z različnih strani. Na eni strani se je pojavilo mnenje o skrivnostnem, orientalskem, turškem, divjem in nepre-računljivem Balkanu, na drugi strani pa je pred očmi številnih poslušalcev vstala slika humanega, v usodi kljub različnosti povezanega, senzibilnega, duhovno in filozofsko nadvse razgibanega Balkana, ki ni nikoli sprejel le vplivov od drugod, od zunaj, temveč je tudi vplival na obdajajoči sosvet, na Vzhod, na Bizanc, na turško
cesarstvo, a prav nič manj tudi na Avstrijo, ki je nekoč gospodovala nad deli njegovega ozemlja.
V Fehringu so bili letos tudi zanimivi literarni večeri, na katerih so nastopili pravkar omenjeni avtorji, medtem ko je domačo „šta-jersko11 problematiko obravnavalo predavanje profesorja W a 11 e r -ja K a i n z a o narečni štajerski li-
teraturi. Predvsem je zasluga požrtvovalnega fehrinškega župana Hansa K a m p e I a , da so kulturna srečanja v mehki gričevnati pokrajini ob reki Rabi, še skoraj turistično neodkrit, z lesenimi mlini, štorkljami, panonsko otožnostjo, tako plastično zaživela. Prav bi bilo, da bi se te povezovalne prireditve, na katerih se je vedno znova oglasila beseda o spoštovanju drugih kultur, jezikov, narodov, na katerih je vedno znova zmagalo mnenje o »odprtih mejah11, tudi naslednje leto nadaljevale.
Antologija...
(Nadaljevanje s 3. strani) Vojsk. Vključen je tudi potujoči slikar slovenskih izseljencev, mojster Božidar Jakac.
Veliko delo so opravili tudi prevajalci: prof. Jože Kess, Edvvard Krasovich, Mary Molek, prof. Rick Šuštarič (ki je dokončal prevod na smrtni postelji, malo pred smrtjo), prof. Florence Unetich, Joško Valenčič in ing. Jože Zelle.
Odmevi o knjigi
Na zadnji platnici najdemo zelo ugodne odmeve vodilnih ameriških strokovnjakov, ki so prečitali zbirko v rokopisu. Knjiga je plod dolgoletnega sistematičnega zbiranja in požrtvovalnega sodelovanja lepega števila vodilnih slovenskih kulturnih ustvarjalcev v angleško govorečih deželah. Prepričljivo prikaže slovenski doprinos književnosti in umetnosti, vmes pa spretno s tujo dokumentacijo opozori še na druge vrhunske slovenske stvaritve — vse od časa, ko je Jefferson občudoval staro-slavno slovensko karantansko demokracijo ali ko je Slovenec Primic prvi prevedel dela Benjamina Franklina v nemščino pa do današnjih dni, ko se je Amerika na Svetovni razstavi v New Yor-ku tako postavila z Bucikovim avtomobilom bodočnosti ali ko je predsednik Nixon vzel s sabo na Kitajsko najmodernejši računalnik, izum Slovenca Rodeta, kot prvenstveni primer visoko razvite ameriške tehnologije.
Kdo bi ne bil vesel te zakladnice slovenske književnosti, umetnosti in zgodovine v svetu? Ta naša prva, tako bogata antologija v angleščini stane samo sedem dolarjev in se naroča na naslov: Slovenian Research Center, Inc. 29227 Eddy Road Willoughby Mills, Ohio 44092.
SRC
ZA LEPŠO SLOVENŠČINO:
Cut za jezile
O čutu ali občutku za jezik je bilo že dosti prerekanj. Res ga je morda težko opredeliti in opisati, vendar bo z njim nekako tako kot s svobodno voljo: nobeno, še tako učeno dokazovanje, da prave svobodne volje ni, nam ne vzame občutka, da se vsaj v številnih položajih svobodno odločamo in svobodno ravnamo. Tudi čut za jezik je nekaj takšnega, nekaj, kar si sčasoma pridobimo in kar nam — opirajoč se na jezikovno znanje — pomaga, da se ob vprašanjih, ki nam jih zastavlja jezik vsak čas, pravilno odločamo. Jezikovno znanje in jezikovni občutek se medsebojno dopolnjujeta, včasih se bomo odločali bolj po enem, včasih bolj po drugem.
Za slabo jezikovno znanje gre, če recimo časnikar Večera zapiše, da »prisluškujejo njihove telefonske pogovore11, ker pač ni vedel — ali je pozabil — da se glagola prisluhniti in prisluškovati vežeta s tretjim sklonom, torej je prav PRISLUŠKUJE NJIHOVIM POGOVOROM. In če neko mariborsko združenje poziva vse svoje člane, naj »prenehajo poniževalne nakupe v sosednji Avstriji11, zveni to zelo čudno. Čeprav ravno raba glagola »nehati11 in »prenehati11 precej omahuje, bi bilo tu gotovo boljše NAJ OPUSTIJO TAKŠNE NAKUPE.
Nobeden izmed slovenskih pravopisov ali jezikovnih »brusov11 se menda doslej še ni spotaknil ob besedi »neizbežen11. Glonarjev slovar nas pri tem geslu napoti k »neizogiben11 in pojasnjuje šele to besedo. Vrniti se moramo že k staremu Pleteršniku, da najdemo pri besedi pojasnilo, da je iz staroslovenščine in ruščine. Vsekakor jo imajo poleg Rusov tudi Srbi in Hrvati. Pri nas začne motiti šele, ko se zavemo, da visi nekako v zraku, ker nima ustreznega glagola, saj ne pravimo »izbe-žati“. Za svojo osebo zato namesto »neizbežen11 rajši zapišem NEOGIBEN, našel pa sem v nekem rokopisu avtorja — ki morda sam ni nič premišljal, ko je zapisal besedo — dovolj posrečen nov izraz, namreč NEUBEŽLJIV. Ker imamo glagol UBEŽATI (sovražniku, nevarnosti, kot pravi SP), je pač lahko kaj tudi NEUBEŽLJIVO, in morda bo naš jezikovni čut zadovoljnejši, če bomo pisali izraz z oporo v domačem glagolu.
Janez Gradišnik
OBČINA ŽALEC PRAZNUJE____________________________,
Občani in delovni ljudje občine Žalec praznujejo vsako leto občinski praznik 7. julija kot spomin na veliko napisno akcijo, ki je bila izvedena na ta dan 1941. leta v Savinjski dolini. Praznujejo vsako leto v drugi krajevni skupnosti. Tako se je doslej razvrstilo že 16 krajevnih skupnosti. Letos pa je bilo praznovanje v Trnavi, v naslednjih letih pa bodo še na Go-miljskem in Gotovljah. Pri tem je pomembno poudariti, da se ob takih priložnostih v določeni krajevni skupnosti na osnovi solidarnostno združenih sredstev in na osnovi prostovoljnih prispevkov ter vloženega dela občanov uredijo v glavnem vsi življenjsko pomembni problemi.
Ob praznovanju občinskega praznika v Trnavi so vložili znatna sredstva v asfaltiranje cest, ureditev prostorov za kulturne in ostale potrebe v hmeljarskem domu, v obnovo gasilskega doma, izgradnjo igrišča in za ureditev nekaterih drugih problemov.
OBČINA IMA 19 KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Na območju občine imajo 19 krajevnih skupnosti, ki jih delijo v tri skupine, in sicer: kmetijske, industrijske in obrobne. Po velikosti in številu prebivalstva ter razvitosti so med njimi precejšnje razlike. Dejavnost KS je zlasti na komunalnem področju izredno velika.
POSEBNO POZORNOST HRIBOVITIM PREDELOM
Že vrsto let vlagajo sredstva na osnovi družbenih dogovorov in samoprispevkov v asfaltiranje cest. Mnogo store občani s prostovoljnim delom. Vsako leto asfaltirajo 30 km cest. Velik poudarek dajejo tudi urejanju cest v hribovitih predelih. V teku je akcija, ko bodo vsi zaposleni na območju občine, pa tudi ostali, prispevali enodnevni zaslužek vsako leto v naslednjih 4 letih za izgradnjo cest do okrog 170 kmetij v hribovitih predelih, ki sedaj nimajo cestne povezave. Približno 80% vseh družin ima vodovod, vendar bodo nadaljevali z gradnjo vodovodov, kanalizacije itd.
RAZVIJATI TRGOVINO IN GOSTINSTVO
Dejstvo, da predstavlja trgovina in gostinstvo le 5% družbenega proizvoda občine, kaže na to, da se žalska občina uvršča med tiste občine v Sloveniji, ki imajo najslabše razvito to panogo gospodarstva. Zato na osnovi srednjeročnega programa razvoja te panoge gospodarstva Preko povečane prispevne stopnje v sklad skupnih rezerv občine pospešeno vlagajo v razvoj trgovske in gostinske dejavnosti. V letu 1976 so zgradili veleblagovnico NAMA v Žalcu, hotel v Preboldu in tržnico v Žalcu, letos pa so Predali svojemu namenu trgovino za prodajo kmetijske mehanizacije, v gradnji je trgovski objekt v Šempetru.
POSPEŠEVATI OBRT
Posebej kaže poudariti, da dajejo v občini velik poudarek razvoju malega gospodarstva, tako družbeni kot zasebni obrti, saj je že sedaj zaposlenih v celotnem malem gospodarstvu okrog 1300 delavcev, od tega približno 750 v zasebnem sektorju. Mnenja so, da so dane vse možnosti, da obrt še bolj razvijejo in v tej panogi zaposlijo več delovne sile.
KMETIJSTVO IMA POMEMBNO MESTO
Kmetijstvo ima v dolgoročnem in srednjeročnem programu razvoja pomembno mesto, saj je ena od posebnih gospodarskih panog v občini, ki dosega zelo dobre rezultate, čeprav hmeljarstvo ne dosega več tistega, kar je nekoč. Tržne razmere so pač napravile svoje. Kooperacijska dejavnost je dobro razvita, za kar gre zasluga sodobno organizirani pospeševalni službi Hmezada in vzornim kooperacijskim odnosom, ki že temeljijo na dohodkovnih odnosih.
SREDNJEROČNI NAČRT USKLAJEN Z OSNOVNIMI NOSILCI
Ob zaključku leta 1976 so sprejeli srednjeročni načrt razvoja občine od 1976. do 1980. leta. Predvidevanja v tem načrtu so skladna z dolgoročnim programom in usklajena s programi osnovnih nosilcev planiranja: TOZD, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Izdelan je prostorski in urbanistični program občine.
OTROŠKO VARSTVO SE RAZVIJA
Na področju otroškega varstva so prav tako vidni premiki. Zgradili so nekaj novih objektov, v gradnji pa je vrtec v Petrovčah. Predšolsko varstvo vključuje preko 760 otrok ali 37%. Po programu bodo do leta 1980 vložili v posamezne objekte otroškega varstva nad 40 milijonov in tako zagotovili prostore za 42 oddelkov. S tem bodo zagotovili pogoje za vključitev 60% predšolskih otrok v varstvo.
Od celotnega števila prebivalstva je okrog 18.000 zaposlenih; od tega približno 3.200 izven občine, 15.000 pa na območju občine in sicer 10.000 v družbenem sektorju, okrog 5.000 pa v zasebnem kmetijstvu ter v obrti. Število kmečkega prebivalstva se neprestano manjša. Imamo le še 13% kmečkega prebivalstva.
Gospodarska moč občine predstavlja 3,5 milijarde celotnega dohodka, 1.15 milijarde družbenega proizvoda, 150 milijonov dobička, 350 milijonov podjetniške akumulacije, kolikor jo ustvarijo naše delovne organizacije letno. Gospodarstvo občine predstavlja 10,5% družbenega proizvoda regije in približno 2% družbenega proizvoda SR Slovenije.
V gospodarskem in družbenem razvoju občine ločimo dve obdobji. Prvo obdobje do leta 1970, ko je značilen razmeroma počasen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, saj je občina zaostajala za poprečnim slovenskim razvojem tudi 30 do 40% glede na posamezne kazalce razvoja. Za drugo obdobje, po letu 1970, pa je značilen mnogo hitrejši razvoj gospodarstva, kar se kaže tudi v tem, da smo se po podatkih za leto 1975 že povsem izenačili s poprečnim slovenskim razvojem.
Vsako leto pride tudi do srečanja pobratenih občin in ob takih priložnostih obiščejo nekaj delovnih organizacij.
Praznovanje občinskega praznika občine Žalec so spremljale številne prireditve tako v krajevni skupnosti Trnava kakor tudi v drugih krajih. Odprli so prepotrebno avtobusno postajo v Žaicu, položili temeljni kamen za dom borcev NOV v Dobrovljah, odprli vrtec in razstavo v šoii Orla vas. Bil je tudi pohod mladine po partizanskih poteh od spomenika v Preboldu do Šmiglove zidanice. V Trnavi je bilo partizansko srečanje z odkritjem spominskega obeležja NOV pred hmeljarskim domom. Na programu je bilo še več športnih prireditev v Trnavi, Preboldu, Orli vasi, Šempetru in Žalcu. Svečana seja zborov skupščine Žalec s kulturnim programom je bila 7. julija v dvorani hmeljarskega doma v Trnavi.
Župniku Jožetu Vošnjaku v spomin
Nedoumljivo dejanje božje previdnosti je v soboto, 23. julija 1977, zvečer, iztrgalo iz naše srede moža, ki je poln moči in z veliko vnemo deloval v naši fari in še daleč preko nje za rast verskega in kulturnega življenja. Zadnje ure njegove-
ga življenja smo preživeli skupaj in takrat je še prepeval in se z veselim srcem poslovil od nas. Ob pol osmih zvečer je daroval sveto mašo in nato šel po opravkih k Šlem-cu, v hišo, v kateri se je počutil kot doma. A ni dospel več do Šlemčevih, že pred vrati ga je zadela srčna kap in zgrudil se je nezavesten na tla. Zdravnik dr. Stanko Jelen je bil hitro tam, a mu ni več mogel pomagati.
Jože Vošnjak se je rodil v vasi Botričnica v župniji Šentjur pri Celju na zelenem Štajerskem. Tam je preživel svoja otroška in študentovska leta. Odločil se je za duhovniški poklic in 11. julija 1937 je daroval v svoji rojstni fari Šentjur prvo sveto mašo. Kot mlad duhovnik je nekaj let služboval na Štajerskem, pozneje pa je šel v goriške in primorske kraje, kjer je deloval celih deset let.
Ko je zapustil 6- novembra 1955 našo faro gospod dr. Ivan Lučovnik in odšel v pokoj, je bil Šentjanž v Rožu brez duhovnika. Jože Vošnjak se je mudil takrat na Koroškem, zaprosil je za faro in jo tudi dobil.
Rodila ga je Štajerska, imela ga je Goriška in Primorska, nazadnje pa Koroška, ki jo je vneto ljubil, saj je deioval med nami skoraj 22 let. Za Božič 1955 je zapel v naši cerkvi svoj prvi Gloria. Z vso vnemo se je oprijel verskega in prosvetnega dela. Če pogledamo na njegovo delovno polico, moramo ugo-
toviti, da ni miroval. Dal je lepo popraviti in urediti župnišče ter notranjščino cerkve. Če je bilo treba, je vzel sam v roke lopato, kladivo in drugo orodje ter izvršil potrebno delo. Imel je že v načrtu kritje cerkve in zvonika. Bil je tudi urednik „Nedelje“ in še več drugih skrbi je ležalo na njegovih ramah.
Kakor smo že omenili, je bil rajni Jože Vošnjak vnet pevec in narodnjak, zelo mu je bila pri srcu mladina. Zbiral jo je okoli sebe, kakor tudi nas starejše, da, celo faro v eno samo veliko družino. Njegovo kulturno delo je obrodilo v naši fari bogate sadove- Nešteto iger in drugih prosvetnih ter verskih prireditev je šlo skozi njegove roke. Višek njegovega kulturnega delovanja pa je bil Škofjeloški pasijon, ki smo ga uprizorili trikrat v naši šentjanški cerkvi in 24. oktobra 1976 v Gorici. Preden smo igro uprizorili, je dejal: „Če mi bo to uspelo, potem bo to najlepši dan v mojem življenju.“ Uspelo mu je, hkrati pa je bil to tudi njegov zadnji življenjski pasijon, ki se je pomikal počasi proti Kalvariji. Ljubil je izlete, peljal nas je vsako leto kam drugam, najraje v kraje,
BRANIMIR 2GANJER:
rpdebija
„Komaj sem vas iztaknil! Nujno vas potrebujemo, kot košček kruha!" me je pred tedni naskočil kar na cesti glavni urednik založniške hiše Upanje zanamcev. „Prepričan sem, da boste rade volje prevedli, pravilneje, prepesnili v hrvaščino za našo založbo kakšnih pet do šest pesmi mojstra slovenske vezane besede Otona Zupančiča. Pripravljamo drobno antologijo jugoslovanske poezije dvajsetega stoletja."
„Na hrvaškem imate," sem pričel nebogljeno, „nič koliko velikih pesnikov, kot se temu po navadi pravi li-derjev poezije. Najbrž bodo z veseljem ustregli vaši zahtevi. Le povprašajte jih."
..Nobeden se še zmenil ni za mojo ponudbo. Eden ali dva sta sicer poskusila, vendar sta se pri priči sprla z našim lektorjem, literatom in pesnikom, gospodom Ibrom Imbričem. Moža, ki je sicer malce godrnjav, čislamo vsi v založbi. Marsikomu se bo zazdel siten, vendar videz moti. Fant je razgledan, da je kaj! Spozna se na vse reči, od zgodovine prvih gumbnih izdelkov v zahodni Mezopotamiji v prvem tisočletju pred Kristusom do spek-
kjer je sam deloval, v Slovenijo, na Goriško in Primorsko. Na lastne oči smo videli, kako so ga povsod spoštovali in ljubili. Ne bo več iger ne izletov pod njegovim vodstvom. Udaril bom pastirja in razkropile se bodo njegove ovce, pravi Gospod. Potrti stojimo zdaj ob strani in se sprašujemo, kaj bo, kaj bo z igrami, kaj s farno versko skupnostjo.
65 let življenjskega potovanja mu je bilo odmerjenih. Pred nekaj tedni je praznoval doma v Sloveniji, kamor je tako rad zahajal, štiridesetletnico mašništva. Ni hotel biti počaščen, opravil je vse to bolj na tiho. Tudi v naši župniji smo se spomnili jubilanta v sredo, 20- julija. Zelo ga je presenetila pesem „Oblil oltar je Tvoj najlepši svit", ki smo jo zapeli pri maši. Tako je bil navdušen, da smo jo morali v župnišču, kjer smo se nato zbrali, ponoviti. Šest dni nato smo mu jo še enkrat zapeli, a tokrat žalostno in otožno „Oblil zdaj grob je Tvoj najlepši svit". Štirideset nageljnov, ki jih je jubilant z veseljem prejel od nas, je svežih kot pred nekaj dnevi krasilo njegovo krsto.
tralnih analiz barvnih odtenkov meglic v Andromedi. Skratka, fant od fare. Čudovito se bosta razumela, pa tudi skregala se ne bosta. Kot prosvetni delavec boste..."
„ . . . delali cenejše," sem skušal uganiti konec urednikovega stavka, kakor da bi ugibali o rezultatih športne stave.
„Ne, nikakor, vsaj trenutno ne razmišljamo o cenah. Ne mislim na življenjsko raven. Kot prosvetni delavec (zakaj mi, šmenta, nočete dovoliti, da končam stavek?) ste vajeni raznovrstnih žalitev, ne da bi pri tem mignili s prstom. Gre torej za izurjene živce, za prebavni trakt... Toda pustimo zbadljivke!" me je skušal spravljivo pomiriti, ko je videl, da se nameravam skobacati v prvi tramvaj. Kratko malo: v žep mi je vtaknil seznam Župančičevih pesmi in se poslovil z besedami:
„Ko jih boste prevedli, se oglasite pri gospodu Ibri. Pohitite z delom. Mudi se nam!"
„Ampak, jaz že... “ sem pričel jecljati in hkrati umolknil, ker sem se prepričal, da je urednik izpuhtel kot kafra.
Veličasten je bil njegov pogreb v torek, 26. julija. Ogromna množica žalnih gostov iz vseh krajev južne Koroške, iz Slovenije in Goriške ga je pospremila k zadnjemu bivališču, kjer bo sredi svojih faranov čakal dan vstajenja. Mnogoštevilni otroški in mešani pevski zbor, pri katerem so sodelovali tudi pevci iz Kotmare vasi in Sel, sta prepevala pod vodstvom šolskega ravnatelja Erika Užnika rajnemu v slovo. Na orglah je spremljal prof. dr. Anton Feinig iz Sveč. Iz vasi Jamlje pri Gorici, kjer je rajni deloval nekaj let, so se mu prišli fantje zahvalit in mu zapeli lepo pesem v zadnje slovo.
Močno je deževalo, a ko smo polagali truplo rajnega župnika Jožeta Vošnjaka v blagoslovljeno zemljo, se je prikazalo sonce in se s svojimi žarki poslovilo od človeka, ki je nadvse ljubil naravo in lepi gorski svet.
DRAGI ŽUPNIK:
In če pridete v duhu še k nam spet nazaj
pogledat, kako tu godi se nam kaj,
zaupamo, da boste prijatelj še naš,
da nihče ne bode pozabil na vas-	M.
„Bo že kako!" sem se skušal pomiriti.
Doma sem se lotil dela. V začetku je vse teklo v redu. Dokler sem prevajal standardne teme uglašene na melodijo ljubezen, pomlad, ptički, večerne zarje in podobno, se mi ni nikjer zatikalo. Prebral sem še enkrat napeve in se napotil h gospodu Ibri. Lektor je počasi prebiral, tu in tam kaj po-godrnjal in mi včasih spodbudno pokimal, dokler ni naletel na odlomek iz pesmi Zelena čelada. Bral je počasi izvirnik in ga grozljivo pričel primerjati s prevodom:
(I sjahavši otjera konja u selo ...)
„Zakaj neki selo, ko sem v izvirniku zasledil besedo polje?" me je pri priči pobaral sredi stavka. „Ali se sploh zavedate, da je polje neobdelana površina zemlje, medtem ko pojem vas sodi v pristojnost urbanistov? No, no, ne ugovarjajte, pomirite se! Nadarjenosti vam sicer ne manjka, škoda je le, da ste premalo razgledani," je pristavil in se ponovno poglobil v rokopis prepeva.
„Pa tudi ta izraz me nekoliko moti, konj namreč" se je kmalu oglasil. „Ali
se sploh zavedate, kaj pomeni konj, — ali sploh veste kaj o konjih? Konj, latinsko equus caballus! Pobrskajte nekoliko po katalogu konjerejcev. Lahko bi se seznanili tudi z motorji," je zasopel.
„Z motorji?" sem razburjeno vprašal.
..Natančno tako. V mestih, veste," je zaupljivo zamižal, „smo zamenjali konja z motornimi vozili. Potrpite trenutek, prižgite si cigareto, takoj vam pokažem, kako se tej reči streže," je razlagal.
Komaj sem pokadil polovico cigarete, sem zagledal pred seboj počečkan list papirja.
„Tole je moja inačica prepeva," je rekel zmagoslavno, ..nekakšna prosta varianta. Obljubite mi, da jo boste prevedli v slovenščino in jo primerno objavili."
Prikimal sem. Pritrdilno kajpak! In kakor vidite, sem izpolnil obljubo. Obljuba dela dolg. Pogledal sem v počečkani papir in ... spreletel me je hladen srh. Ibrova inačica bi zvenela v slovenščini dobesedno takole:
Para hiti hop hop hop, se pognala je v galop.
Vpijem z grozo v očeh:
Stoj! In že sem bil na tleh.
„Saj to sploh ni napev, temveč neumno ponarejevanje, pa tudi vsebi-: na ... “ sem zavpil ogorčeno.
„Vi ste ponarejevalec, ker ne poznate poezije," se je razburil. „To-da potrpite, takoj boste slišali moje pristne verze. Ali poznate mojo zbirko pesmi .Tavanje dodekafonske piščalke'? Takoj vam bom recitiral najbolj uspelo."
Ibro je potegnil iz predala umazan zvezek, pobrskal po njem in pričel vzneseno recitirati: (Verze objavljam v zvestem prevodu!)
Prereži vibo na grelcu.
Metastaza marog me razburja.
Na jeklenih nitkah visi nebotičnik.
Sonce sem zaklenil davi v ličnik svojih domnev.
„Torej, kaj pravite sedaj?" me je zaupljivo dregnil s komolcem.
„Nič!“ sem komaj izdavil. „Saj, saj, tukaj poezije, dovolite... skoraj ni! Vendar," sem se hitro zavedel, ko sem se spomnil svaril glavnega urednika, „naj se natančneje izrazim... všeč mi je, pa tudi rima mi ugaja. Ni dvoma, nekaj umetniškega tiči v teh verzih."
„Ta je prava. Vedel sem, da ste poklicni pesnik. Vi ste me doslej edini razumeli. Kar zadeva vaše dosedanje prepeve, vam lahko rečem, da mi v celoti ustrezajo. Prepesnite mi še pesem Ptič samoživ. Seveda, najprej se morate seznaniti z vsemi vrstami ptic ... skratka, preberite vse razprave in študije o letenju."
Obupan sem se napotil domov. Kaj sem hotel. Zadevo sem zaupal ženi.
(Nadaljevanje na 7. strani)
- žMfetfiLka raven

DR. FRAN DETELA:	30
fflola ŽMjčkfe
POVEST
r.V.V.V.V.,.V.V.,.,.V.,.V.V.V.,.V,V/.V.VAW.V.M
„Jaz norca? To se vidi, da me ti ne poznaš. Kaj bi se iz ljudi norce delal, če ni treba. Zdajle, Štefan, te pa spremim domov, če te je volja. Bova pa zunaj zagodla, ker se tukaj ne spodobi. Pri vas doma bodo mislili, da peljem ženina."
Vračale so se Juriju telesne moči, in v srcu se je naselila mirna vdanost.
,,Ali veš, Rozalka," je dejal, ko je sedel prvič na pomladnem soncu pred hišo in je stala Rozalka pred njim žalostna s sklenjenima rokama, „ali veš, kako grozna mi je bila prej misel, da bi katerikrat ostavil te domače kraje? Zdaj sem se je privadil. Tako je božja volja."
„Oh, ali kaj, če te ne bo več nazaj!" je vzdihnila Rozalka.
„Potem se pa spominjaj, da je tudi to božja volja," je dejal Jurij in pobesil glavo.
„Oho, Jurij, že pokonci?" pozdravlja Štefan in prisede. „Ali se kaj bojiš vojaščine?"
..Vojaščine nič, samo po vas mi bo dolgčas."
„Jaz bi se je tudi nič ne bal. To bi se postavljali in marširali, da bi se zemlja tresla, sami brhki fantje."
„Ne govori, kar ni nič!" ga zavrne Ožbe, ki je bil prišel
zamišljen z Gore in slišal zadnje besede. „Jurij, prehitro se zdraviš. Premočna zdravila sem ti dal. Zdravje tudi ni za vse dobro."
„Kako pa govorite, oče!" je oponesla Rozalka.
„Tako kakor mislim, da bi bilo za Jurija in za tebe prav. — Ali vam nisem pripovedoval lansko jesen," je nadaljeval Ožbe, ki ga je prišla poslušat tudi Pečarka, „da ne pomeni repata zvezda nič dobrega? Znamenja bodo na nebu, govori sveto pismo. In kakšno znamenje je bilo to! Jaz sem rekel: .Vojska bo,‘ a vi mi niste prav verjeli. Moje besede se pa že izpolnjujejo. Davi sem bil v Dolini, in kaj sem slišal! Kar je fantov na dopustu, so sklicani vsi; po veliki cesti marširajo vojaki dan na dan, peš, na konjih, z vozovi, vse na Laško. S Piemontezi se bomo udarili."
„Oh, kaj bo, kaj bo!" je vzdihnila mati. „Koliko se bo prelilo nedolžne krvi!"
„V Dolini so začele ženske že cefrati ponošeno platno za na rane. Rozalka, kdaj pričneš ti?“
Rozalka je bila prebledela in si ni upala nič vprašati; drugi pa so ugibali, zakaj bi bila nastala vojska, kdo bo zmagal in kateri fantje bodo morali iti od doma. Miha se je bil prizibal od hleva sem in na vile oprt je pazljivo poslušal važni pogovor. Ko pa je ostal Jurij nekaj časa sam, je prisedel Miha, ga dregnil rahlo s komolcem in vprašal tiho, če se kaj boji iti na vojsko.
Jurij je odkimal.
„Če se ti pa ne ljubi," je nadaljeval Miha in iskal pipe po žepih, „saj ti ni treba iti. Pojdiva na Hrvaško v šume. Tam te ne najde nihče."
„Pusti me, Miha!" je dejal Jurij. „Kar sem sklenil, to storim. Da bi se klatil vse življenje po svetu, tega ne.“
..Krznarjev Tone si je bil pa na nogi izpraskal rano in vtaknil noter en grah ali kaj, da se ni zacelila. V par tednih so ga poslali nazaj, češ da mu kost gnije, in doma je bil v par tednih zdrav. Kaj meniš, Jurij?"
„Zaman se trudiš, Miha," je končal Jurij razgovor in se tesneje zavil v suknjo. Miha je zmignil z rameni, češ da le njemu dobro želi.
Zamišljen je hodil nekaj dni Jurij in preudarjal, kaj bi storil in kako bi storil. Smilil se je domačim, ki so slutili, kaj premišljuje; on pa se je obračal proč od Rozalke, kadar sta se ujela z očmi in so njo posilile solze.
Mrzlo pomladno jutro je bilo in stežka je predirala bleda mesečina vlažno meglo, ko je predramil Jurij, napravljen za na pot, tovariša Miha v hlevu.
„Kaj pa je, Jurij? Kaj hočeš?" se je zlecal Miha in si mel oči.
„Jaz grem, Miha, ti pa pozdravi, ko se zdani, vse domače in reci, da bom kmalu kaj pisal."
„Če greš na Hrvaško, grem s teboj," je dejal Miha in segel po škornjih poleg ležišča.
„Ne, ostani!" ga je miril Jurij. „Jaz grem v vojake."
„Kakor hočeš. Ampak spremim te lahko."
„Tudi ne. Sam pojdem. Ti pa pozdravi očeta, kadar se bosta videla. Malo hudo mi je; zato se moramo hitro ločiti-Zdrav, Miha!" Jurij je zaprl hlev za seboj, si potisnil klobuk na oči in zavil po strmi poti skozi gozd v Dolino.
Par ur pozneje je premišljeval Miha, ali se mu je sanjalo, da je vzel Jurij slovo, ali je istina. Šel je klicat prijatelja, ki ga ni bilo od nikoder, vzel orgle in poskušal, če ima že zadosti gibke prste.
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 7. avgusta: 16.15 VValton-sovi — Osamljena koča — 17.00 Živalski leksikon — afriški sloni — 17.30 Viking Viki — pomoč za strahove —
17.55	Za lahko noč — Andi — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Še brez imena " 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Zakonski posredovalec (veseloigra) —
21.50	Šport — 22.00 Nočni izbor — °Pemi vodič — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 8. avgusta: 10.30 Oh, kako so možje neumni — 17.55 Za lahko noč: Andi — 18.00 Omaruru: Skozi žejo — 18.25 ORF danes —
18.30	Ml, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, šport in kultura — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.50 Nastop v Manhattnu 21.40 Poročila in šport.
TOREK, 9. avgusta: 10.30 Kako ubiti svojo ženo — 17.55 Za lahko noč: Andi — 18.00 Raj živali — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Riziko: Oddaja Eve Manje Lavant — 21.10 Tegetthofovi dediči — 21.55 Hiša na Eaton Plače — 22.40 Poročila in šport.
SREDA, 10. avgusta: 10.30 Charly 0rr>ede milijone (komedija) — 17.00 tatvina: Gordonov lutkovni oder — 1z-25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč: Andi — 18.00 Dr. Doolittle —
18.30	Ml; družinska oddaja — 19.00
Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.00	Hotel Adlon: Zgodovina hotela Adlon v Berlinu — 21.40 Čas v sliki.
ČETRTEK, 11. avgusta: 10.30 Hotel Adlon — 17.55 Za lahko noč: Andi —
18.00	Kuhinja v televiziji — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Abraham s Santa Clara: Portret italijanskega pesnika — 21.55 Emmingerjevi — 22.20 Poročila.
PETEK, 12. avgusta: 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Onstran Edena —
17.55	Za lahko noč: Andi — 18.00 Emmingerjevi — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, šport in kultura — 20.00 Stari: Konkurs (kriminalna serija) —
21.00	Jaz sem Elizabeta, kdo pa si ti?
—	22.00 Izzivanje h Grand Prix. SOBOTA, 13. avgusta: 15.30 Nemirna dekleta; veseloigra o 4 dekletih •—
17.00	Poskušajte z nami: Letalski modeli — 17.30 Heidi: Prve rože (risanka)
—	17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas — 18.00 Panoptikum ■— 18.30 Portret kulturne pokrajine: Južna Tirolska — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki in kultura •— 19.55 Šport
—	20.15 Macebnove melodije; glasbena oddaja — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Odvetnik proti sodišču (kriminalni film).
2. SPORED
NEDELJA, 7. avgusta: 17.15 Spotoma (ponovitev od 5. 8. 1977, TV 1) —
18.00	Superpop — 18.30 Avtomobil in ljudje: Avtomobil gre v vojno — 19.30 Pošast — 20.00 Knjižni sejem — 20.15 Shadovv Cather: Edvvard Curtis in se-
verno-amerikanski Indijanci — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 8. avgusta:	18.30
Podjetje divja gos: Film o kanadskem severu — 19.30 Gost pri Josefu Miklu: Šolska oddaja — 20.00 Hiša na Eaton Plače — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Hišni posestnik.
TOREK, 9. avgusta: 18.30 Aktualno znanje — 19.30 VValdviertel — 20.00 Charli omede milijone — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.15 Club 2: Open End.
SREDA, 10. avgusta: 18.30 O 9 Ti-rol — 18.55 Inner Space; oddaja o vodi in zemlji — 19.30 Ljubezen gre v vojno: Primer Caritas — 20.00 Teleobjektiv; oddaja Clausa Gattererja —
20.50	Mednarodni IMDT, vvorkshop: Komika v štoriji — 21.35 — Čas v sliki
—	22.10 Kung Fu: Cainova pomilostitev.
ČETRTEK, 11. avgusta: 18.30 Brez
vstopnine — 19.30 Dunaj v zadnjem stoletju: Doba širjenja mest — 20.00 Circus of the stars: Le Gala de l'union des artistes 1976 — 21.35 Čas v sliki 2 in Club 2: Open End.
PETEK, 12. avgusta: 18.30 Portret kralja: Ludvvig I, Bavarski — 19.30 Dunaj okoli leta 19.00 — 20.00 Vremenska napoved iz komputerja — 20.50 Novice iz znanosti in raziskovanja — 21.10 Niti slava ni ostala: Intervju s poštnim roparjem Robertom Biggsom
—	21.35 Čas v sliki 2 — 22.30 High Chaparal: Prepri med bratoma.
SOBOTA, 13. avgusta: 17.05 Sin iz dobre hiše — 18.00 Orientacija —
18.30	Brez nagobčnika; mladinska oddaja — 19.30 Dežela pod krili galebov
—	19.50 Galerija — 20.15 Zvezne dežele — VVorkshop — 22.15 Jazz videti in slišati.
TV Ljubljana
NEDELJA, 7. avgusta: 9.15 Poročila
—	9.20 Za nedeljsko dobro jutro: Po-
jo Gorenjci — 9.50 625 — pregled sporeda — 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — 11.00 Otroci sveta, otroška serija — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročila — Nedeljsko popoldne:	14.00 Maribor:
Evropsko prvenstvo v tenisu ■— finale moških in žensk posamezno — 18.10 Poročila — 18.15 Sandokan, serijski barvni- film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 S. Stojanovič: Več kot igra, barvna nadaljevanka — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Skrivnosti Jadrana, dokumentarna serija
—	21.35 TV dnevnik — 21.50 Cesta in mi — 22.00 Okrogli svet. — 22.15 Športni pregled.
PONEDELJEK, 8. avgusta: 17.55 Obzornik — 18.10 Poljudno znanstveni film — 18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade — 19.55 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Jean Serment: Leopold oble-
gani, TV drama — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Kulturne diagonale.
TOREK, 9. avgusta: 17.55 Obzornik — 18.10 Pika nogavička, serijski barvni film — 18.40 Mozaik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Novele Henryja Jamesa, barvna nanizanka •—
20.50	Propagandna oddaja — 20.55 Izvolite — kar naprej — 21.40 Beethoven: Koncert za klavir in orkester v es-duru — 21.55 TV dnevnik.
SREDA, 10. avgusta: 18.05 Obzornik — 18.20 Na sedmi stezi — 18.50 Mozaik — 18.55 G. Bizet: Carmen, odlomki iz opere — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Radikalni Ferdinand, barvni film — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Včeraj, danes, jutri: Narod se upira, II. del.
ČETRTEK, 11. avgusta: 17.55 Poročila — 18.10 Pustolovci, serijski barvni film — 18.40 Mozaik — 18.45 Modri plašček, otroška serija — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik •— 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Prijatelji in sosedje, barvna nanizanka — 20.25 Svet 1900—1939 — 21.15 Jazz na ekra-
Poezija -. .
(Nadaljevanje s 6. strani)
„Nikar se ne razburjaj. Pri priči prepesni tega Ptiča, potem pa ga spravi v predal. Lektorju ga boš oddal šele po treh tednih. V tem času pridno študiraj. Preberi vse, kar dobiš v roke o pticah in letenju. Sezi po katerem koli zapisu, ki pripoveduje o vseh zadevah, ki lezejo, gredo ali letajo. Prepričal se boš, da se ti bo bogato obrestovalo," me je potolažila žena in me nekoliko uravnovesila.
Takoj sem se lotil Uvoda v splošno ornitologijo (I. in II. del). Temeljito sem ga predelal. Resnici na ljubo moram povedati, da sem pred nedavnim komaj ločil vrabca od goloba. Sedaj pa z natančnostjo strokovnjaka poznam življenje, navade in žvižganje (čeprav se požvižgam na vse!) ščin-kavca, škrjančka, kosa, penice... in sicer ne le v materinščini, ampak tudi v srbohrvaščini in celo v latinščini. Ker sem bil v skrbeh, da me utegne gospod Ibro presenetiti s kakšnim nenavadnim vprašanjem, sem preštudiral tudi spis Z letali v višave. Podrobno sem poučen o vseh poletih od bratov VVright do najnovejših raketnih izstrelitev v vesolje. Prebral sem celo znanstveno študijo o nalezljivi zlatenici latinsko hepatitis epidemica, ker sem se spomnil, kako je v nekem grškem mitu kragulj ščipal Prometeja za jetra. Zadnje, kar sem prebral, je razprava o življenju netopirjev. Drži trditev, da netopirji ne sodijo med ptice, letajo pa ...
In šele takrat, po treh tednih sem oddal lektorju prepev pesmi Ptič sa-
nu: Kvintet Cecil Taylor, II. del — 21.45 TV dnevnik.
PETEK, 12. avgusta: 17.55 Obzornik
—	18.10 Profesor Baltazar, serijska barvna risanka — 18.20 Glasba z obrobja, barvni serijski film —- 18.40 Mozaik — 18.45 Brigadirski TV studio — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik —
19.55	Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja
—	20.05 E. Muzii: Izvori mafije, TV nadaljevanka — 21.00 Krilati farmacevti — 21.45 Bogataš in revež, barvna nadaljevanka — 22.35 TV dnevnik.
SOBOTA, 13. avgusta: 8.00 Profesor Baltazar, barvna risanka — 8.10 Modri plašček, otroška serija — 8.40 Človek in zemlja, serijski barvni film — 9.10 Dokumentarna oddaja — 9.40 E. Muzii: Izvori mafije, TV nadaljevanka
—	13.55 Helsinki: Atletika za evropski pokal — 17.45 Obzornik — 18.00 Mozaik — 18.05 Naši sorodniki, film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik —
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Mož iz Kentuckyja, celovečerni barvni film — 21.40 625, pregled sporeda — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Prodali so jih milijon, zabavno glasbena oddaja.
moživ. Mimogrede, toda s posebnim poudarkom, sem omenil preštudirane razprave. Pohvalil me je in celo posebej poudaril, da se mu počasi približujem v umetnosti.
Porekli boste, dragi bralci: tukaj boš menda postavil piko. Kje neki! Sedaj je ženin nasvet obrodil sadove. Pričel se je namreč moj zmagoslavni pohod pod naslovom Pokaži, kaj veš. Pričel sem nastopati: najprej po podjetjih. Tako, kot se temu pravi, na drobno: odgovor — tisoč dinarjev. Starih, seveda. Kmalu sem zlezel po lestvici navzgor. Pojavil sem se v občinskih, okrajnih in v nekaj tednih prestopil republiška in zvezna merila. Seveda, tekmoval sem z odgovori na vprašanja o pticah, netopirjih, konjih, zlatenici in podobnem. Počasi sva z ženo kupila: sesalec za prah, pralni stroj (s centrifugo!), televizor, fička ... Slednjič, kaj vam mar! Pa tudi nočem naštevati najine blaginje, ker ne maram razburjati uslužbencev na davkariji. In tudi davkarija mi ne more do živega, saj je vsem znano, da nagrade za literarno ustvarjanje ne spadajo v njeno pristojnost. Vidite, gospodje, da več ne drži Prešernova trditev: Slep je, kdor se s petjem ukvarja...
Nikakor ne morem razumeti, da pri nas še živijo ljudje, ki trmasto trdijo, da je poezija nerentabilna, da odmira, da ne prispeva k dvigu življenjske ravni. Ta trditev ne drži. Saj ste se menda tudi vi prepričali, da poezija poglablja duševno življenje, razširja obzorja, skratka, da občutno dviga življenjsko raven.
To velja zlasti za datum: 1. malega travna.
CEOTER
VMOBEL+ELEKTRO
Barvni televizor
slikovna žarnica (ekran) 66 cm. Elektronika z modulacijsko tehniko
S 9950,-
Vaš stari aparat zamenjamo po najvišjih tenah
Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku!
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 7. avgusta:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 8. avgusta:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Operna glasba.
TOREK, 9. avgusta:
09.30—10.00 Za našo vas — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 10. avgusta:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 11. avgusta:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba.
PETEK, 12. avgusta:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Od popevke do popevke.
SOBOTA, 13. avgusta:
09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.

»Kaj sem vam že hotel povedati, mati," je dejal, ko so 9a klicali h kosilu. „Jurij je šel v vojake in vas lepo pojavlja."
Mati je prikimala, ker je pričakovala takšne novice; Mozaike pa ni videl Miha tistega dne nič.
Kakor hitro pa je zvedel Premec, da je šel Jurij v vo-^ake, si je ogrnil suknjo, vzel klobuk in palico in se na-P°til najprej k Primoževim v Dolino. Tam je naložil sedem Suhih klobas, prekajeno gnjat in hlebec kruha, in hajdi za Jui"ijem v Ljubljano. A še istega dne se je vrnil z novico, ^a je Jurij že odšel na vojsko s Piemontezi. Iz jeze in ža-losti je obsedel Premec pri Primoževih, preklinjal Rožan-Ca in Piemonteze, jedel klobase, namenjene Juriju, in pripovedoval, kar je bil o vojski slišal v Ljubljani in še mnogo Veo; da se ne borimo samo s Piemontezi, katere bi hitro Pozobali, ampak tudi s Francozi, ki imajo v svojih vrstah bičane, grde kakor same pošasti, vsaki teh pošasti pa ®edi na rami še grša opica ali nekakšna divja mačka, in . adar se sprimeta vojski, poskačejo te mačke našim vo-Jakom v obraz in puhajo in praskajo, da ne morejo ubogi v°iaki ne meriti ne streljati.
»Franca, pojdi sem!" je poklical svojo snaho. „Ti si ako rekoč moja hči; poslušaj me, kaj ti porečem. Vojak Potrebuje denarja, to ve vsak norec. Ti pripravi par dese-akov, da jih pošljemo Jurčku, kakor hitro nam pride kakš-n° Pisanje!"
-.0 tem sva se že tudi menila z možem," je dejala
Franca.
»Ah, kaj boš z možem!" se je jezil starec. „On je sko-Puh, in če je moj sin, se je izvrgel. Ti mu vzemi denar, in Jaz ga pošljem Juriju. Francetu ni treba nič praviti; ta naj
mu sam pošilja. Ampak kar bo on poslal, še za sok ne bo. Torej, Franca, pametna bodi in mene poslušaj!"
Tako je učil Premec svojo snaho, ki je vsak dan povpraševala po pošti, če je že došlo kakšno pismo. Zase pa je hodil povpraševat Premec.
In Jurij ni pozabil svojih ljubih v domačem kraju. Pisal je staršem, kako so ga poslali kot izvežbanega vojaka takoj na Laško, koliko trpe na neprestanih pohodih po neizmernih ravninah, kako malodušni so vojaki, ki ne vedo, čemu jih gonijo sem in tja in spet nazaj, in da se povsod širi sum, da so predani. Obetal je Jurij, da bo pisal vsak teden, in vsak teden sta priromala Miha s Strme peči in Premec z Gorice v Dolino, da zvesta, kaj piše Jurij. Slaba, neugodna poročila Jurijeva pa je spremljal Premec s tako hudimi opombami, da bi bil sedel par let zaradi veleizdaje, ako bi ga bil ovadil kateri izmed domačih, še bolj pa se je razjaril mož, ko nekega tedna ni bilo nobenega pisma. Sam je letel na pošto in razgrajal, da mu je zagrozila od-praviteljica, da ga bo tožila zaradi razžaljenja c. kr. pošte, če zine še eno besedo. Domov grede pa je nagnal s kamenjem poštnega sla, ki mu je začel pripovedovati, da je bila naša vojska tepena pri Magenti.
A tudi drugi teden ni prinesel nobenega pisma, in Ro-zalki je začela mati zelo prigovarjati, naj vzame Štefana, in ji dokazovati, kako nespametno je misliti na Jurija.
Deklica pa je prosila, naj je nikar ne sili k možitvi, ker je tako zadovoljna s svojim stanom. Štefanovo snubljenje se je bilo tudi nekoliko ohladilo, odkar je bil spoznal, da ima Rozalka Jurija rada. Po eni strani se mu je to za malo zdelo, po drugi se ga je pa tudi polotilo, ker ni bilo tekmeca blizu, čustvo varnosti, češ, enkrat bo dekle tako ali tako
njegovo, kaj bi se še posebno trudil! Dočim so bili drugi vsi bolj slabe volje, je predstavljal on z Mihom veselo stran strmopeškega življenja, in dočim so drugi dejali, da je Miha pust in grampast kakor hrastova skorja, je Štefan zagovarjal svojega tovariša, da je dosti bolj zabaven in zgovoren ko Jurij in da zna gosti kakor kdor si bodi. Štefanovo mehko srce, ki ni moglo živeti brez opore, se je navezalo popolnoma na Miha, tako da je ta Rozalki časih rekel: „Ti si neumna, ker ne vzameš Štefana; z njim lahko storiš, kar hočeš."
A dekle ni hotelo nič slišati o tem in ni bilo dolgo, ko sta se spet enkrat razprla. V Dolini je bil Štefan pri maši z njo in z materjo; nazaj ju pa ni hotel spremiti, ampak je šel pit k fantinom. Od vina razgret pa jim je začel zabavljati in jih klicati na korajžo toliko časa, da so ga potisnili pod klop. A ker se jim je otročje zdelo, da bi se tepli z njim, so ga posadili zopet za mizo.
„Ti moraš biti naš fant, Štefan," mu potrka eden po rami. „Ti imaš srce, da si hud, in roko, da udariš. Fantje, vzemimo ga medse!"
„Toda krstiti ga moramo, preden mu damo pravico, hoditi krog naših deklet," meni drugi. „He, Štefan, čez naša dekleta jih ni. Saj jih vidiš v cerkvi. Rdeča pa bela so, oči pa črnih kakor muren."
„Zala dekleta, Bog jih živi!" pravi Štefan in pije pogumno. „Pa vas tudi, fantje, če me vzamete za svojega!"
„Halo!“ vpijejo fantini in ga objemajo. „Zdaj pa pet bokalov vina na mizo!" ukazuje poglavar. „Na sredo enega in na vsak ogel enega. Danes plačuje Štefan."
(Dalje prihodnjič)
Celovški lesni velesejem -13. do 21. avgusta 1977
1600 razstavljavcev iz 30 dežel pričakuje vašega obiska
S priključenim blagovnim sejmom
Velik veselični prostor od 11. avgusta -18. uri
Mladinska folklorna skupina zelo uspešna Za Slovenca Marjana Srienca
ni stanovanja na Rebrci
Izrek, da je v mladini bodočnost, si jemlje Slovensko kulturno društvo v Globasnici dobesedno za svoje navodilo. Čeprav zahteva vzgoja in vaje z otroki in mladino veliko več truda in potrpljenja, kakor z odraslimi, mladinska sekcija SKD že tretje leto uspešno šola mlado folklorno skupino, katere poprečna starost je med 14. in 17. letom.
Mladi Globašani s svojimi ple-
si, ki jih izvajajo dokaj disciplinirano in enotno, navdušujejo gledalce. Poleg nastopov med koroškimi Slovenci, nastopajo tudi za turiste, kot npr. v hotelu „Korotan" in drugje. Mnogo uspeha so imeli tudi na srečanju folklornih skupin predvsem na Bledu v Sloveniji.
Ustanavljanje mladinskih folklornih skupin priporočamo tudi drugim kulturnim društvom po našem
ozemlju in jim hkrati želimo veliko uspeha.
Nazadnje pa naj še omenimo, da so posebno zaslužni za uspehe globaške mladinske folklorne skupine tile kulturni delavci: Tilka Markitz, Lenka Krišelj, Ema Hudi, Luka Hudi in Albert Smrečnik. In če pomislimo, da skupina obstaja šele tri in pol leta, ji moramo za njene uspehe kar krepko čestitati.
(Občinska seja v Železni Kapli)
V petek, 29. julija, so delili stanovanja tistim, ki so se prijavili za rebrško občinsko hišo. Tako se je prijavil za stanovanje tudi naš rojak Marjan Srienc (igralec glavne vloge v filmu „Vrnitev“). Na zadnji seji je gospod župan Lubas svaril vse občinske odbornike, da naj dobro premislijo, ko bodo dobili listo s prijavami za stanovanja na Rebrci, kajti debata naj bi se lepo in v miru razvijala. Na žalost, vsa svarila so bila prej zastonj, ker kot smo izvedeli so stanovanja sami razdelili že v občinskem predsedstvu.
Ko nam je gospod župan v petek
prebral imena vseh tistih, ki so dobili stanovanja, smo presenečeni opazili, da Marjana ni med njimi-Ko smo se nekaj časa potegovali zanj, ni pomagalo nič, kajti sklenjeno je bilo prej tako in tako bo tudi ostalo. Gospod župan se je izgovarjal, da pač ni zadosti stanovanj.
Čudno se nam pa te zdi tole: trije iz drugih občin so dobili stanovanja na Rebrci, a domačin MARJAN SRIENC iz Železne Kaple pa ne.
Ali so se res zbali Slovenca, ki bi prišel na Rebrco? Torej gospod župan, kje so enake pravice za vse, še zlasti za slovensko narodno skupnost?
Mladinska folklorna skupina SKD iz Globasnice. Posamezni člani skupine so: zgornja vrsta (fantje, vsi od leve proti desni): Jožko Gregor c, Matevž Smrečnik, Albert Smrečnik, Marko Gregorič in Valentin Smrečnik. V vrsti pod njimi (2. vrsta) so: Janja, Anka in Marija Smrečnik, Hubert Kordeš, Anka Gregorič, Gabrijela Markitz, Hermina Dlopst (vsi od leve proti desni). V prvi vrsti (čepijo) so: Štefka Gal-lo, Franc Fera, Rezi Gailo in Štefan Petjak (vsi od leve proti desni). (Morda bi še povedali, da na sliki ni dveh članov, ki tudi sodelujeta pri skupini: Krista Dlopst in Franc Markitz).
Posebnost {e botfia, Ua{U navadno. Una{o mnogi! 2acacU toga ta\sl talcoi U
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
■J|^L—(dB9l Škofiče/Schiefling m	Tel.: 0 42 74-29 5518
Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
ZAHVALA ob smrti prečastitega gospoda
Jožefa Kogleka
župnika v Škocijanu!
Bog plačaj vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu ob bolezni lajšali trpljenje! Posebna zahvala velja domačemu zdravniku dr. VVutteju, primariju dr. Moritzu ter dr. Zer-zerjevi za njihov trud za bolnika. Posebne besede zahvale želimo izreči številnim sobratom, prečastitim gospodom govornikom, predvsem mariborskemu škofu Grmiču za govor v duhu pokojnega, gospodu prelatu Alešu Zechnerju za kratek oris življenjske poti ter dekanu Brumniku za njegova prizadevanja. Prav tako velja naša zahvala govornikom laikom ob odprtem grobu, osrednjemu tajniku Filipu VVaraschu za NSKS, gospodu Piceju za domače društvo in občinsko frakcijo, dr. Valentinu Inzku za Družbo sv. Mohorja in županu Drobeschu za občino.
Posebno zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki so pripomogli k lepi pogrebni svečanosti, predvsem obema zboroma s pevovodjema gospodoma Foltijem Hartmanom in Hanzijem Kežarjem na čelu.
Vsem naj Bog povrne!
SORODNIKI IN ŠKOCIJANSKI FARANI
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi našega brata oz. strica
č. g. Jožefa Vošnjaka
Posebno se zahvaljujemo prelatu Alešu Zechnerju in vsem duhovnikom za verske obrede in spremstvo pri pogrebu, županu in vsem govornikom, ki so tako prizadeto osvetlili pokojnikov lik, domačemu pevskemu zboru, moškemu zboru, pevcem iz Jamelj, vsem prijateljem, ki so prinesli cvetje ali darovali za cerkev v Št. Janžu in s tem pokazali, kako so pokojnega cenili in imeli radi.
Predvsem pa se zahvaljujemo Šlemičevi družini za ves trud in vso skrb.
Št. Janž, dne 30. julija 1977.
BRAT Z DRUŽINO IN SESTRI
OBJAVA!
Vodstvo Strokovne šole za ženske poklice v Št. Jakobu v Rožu javlja vsem tistim, ki v juliju niso mogle opraviti sprejemnega izpita za vpis v triletno strokovno šolo, da jim je dana še možnost prijave za sprejemni izpit, ki bo dne 12. septembra 1977.
K izpitu naj prinesejo s seboj vse potrebne dokumente.
Vodstvo šole
ŠENTJAKOB IMA SKRBI S TURIZMOM
V Št. Jakobu v Rožu je bila pred kratkim seja delovnega kroga občinskega sveta pod vodstvom župana. Na seji je poročal referent za tujski promet o razvoju tujskega prometa in podal pregled tujskega prometa na občinskem območju. Moral je seznaniti odbornike z dejstvom, da so prenočitve v primerjavi z junijem lanskega leta padle za 23 odstotkov. Razen tega so sklenili, da bodo napeljali v Podgorjah v ljudski šoli električno kurjavo. Župan je govoril tudi o gradbeni dejavnosti v občini. Poročal je o zidavi podstrešja gasilskega doma, kjer bodo dobili 4
AV/.\\V.V.\V.V.V.V.,.V.V.,.V.V,V.V.V.V.V.V.,.V.V.V.,.,.1.V. % ■!
j:
j;
VABILO
„Zveza slovenskih izobražencev bo priredila skupni obisk 12. mednarodnega grafičnega bienala v Moderni galeriji v Ljubljani. Pod strokovnim vodstvom si bomo ogledali bogat izbor sodobne grafične umetnosti iz vsega sveta.
Zberemo se v
SOBOTO, DNE 20. AVGUSTA 1977, OB 7.30
na parkirnem prostoru pred glavno železniško postajo v Celovcu, od koder se bomo peljali z avtobusom v Ljubljano. Vrnili se bomo okoli 18. ure zvečer.
Prosimo vse člane in interesente, da se prijavijo pismeno ali po telefonu na naslov: Marica Tischler, 9020 Celovec, Richard-VVagner-StraBe 7/I, tel.: 0 42 22 / 80 87 05 ali 85 7 13 do 16. avgusta"!
Odbor za Zvezo slovenskih izobražencev
.*
I;
!■
lm
i
.■
5
stanovanja, in o zidavi devet stanovanjskih hiš v Svatnah, katere gradi urad koroške deželne vlade. Razen tega so govorili tudi o nasadu nove trave na športnem igrišču v Št. Jakobu.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici
vabi na
GLOBAŠKO POLETNO NOČ, ki bo v nedeljo, 14. avgusta 1977, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Igra: Narodno zabavni ansambel
Lojzeta Slaka
Prisrčno vabljeni!
RTV LJUBLJANA 9. 8. 1977: 18.45 „Od vsakega jutra raste dan“ - Graški študentje in kvartet iz Slovenjega Plajberka.
NAš TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.