posamezna sievima o vinarjev.)
t rrstu, u ponecaprila ISIS
Letnik XUH.
J/Inda vsak lian zjutraj,, tudi ob nedeljah in praznikih. — Lrcumstvo-t ii- a sv i rtnčiška AsiSkcga št. 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo t ■ cduiStvu. — Neirsnkirsnn j)!sma * ne sprejemajo, rokopis: se ne vračajo. -- izdajatelj in odgovorni urednik Stefcm Godina. — Lastnik fconsorcij lista Edinosti*. — Tisk tiskarne RdfnosiiV vpisane zadrjge z omejenim poroftvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškegs št 20. — Telefon uredništva bi uprave it. 11-57. — Naročnina znaša: Za xclo leto K 31-20, pol leta K 15*0, tri mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo ca celo leto K 5 20, pol leta K 3-60.
t t»ainc/.r<c šic\ii!ri. : o £> vm., zastarele lu vin Oglasi se računajo :ia milimetre v ?irokos:i tne koline. Ceno: oglasi trgovcev in obrtnikov aint po 10 vi u;
osmrtnice, zrvhv.'i's, posiarice, vabila. oglasi denarnih zav>iov mm po 30 vin: ogfa*i v teU-Ui listo do p ti vrst K 20.— ; vsaka njJjljnd vrsta K 2.—. Mali
ZDEZNA ARKADNA PORtfClLA.
AVSTRIJSKO/
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno še razglaša:
Na Italijanski fronti nič važnega.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
BKROLIN, 7. (Kor.) Veliki Klavni stan javlja:
Zapadno bojišče. — Na bojišču so se razvili popoldne srditi topovski boji, ki so jim sledili močni angleški napadi ob Ancrl n Avri. V gostili rnasah navaljujući angleški polki so se razbili severno črte Beaumont— Haniel in pred našo predmestno postojanko na obeh straneh Alberta. Južno Villers—Brctonneuxa se pripravljene napadalne čete sovražnika vsled našega streljanja niso mogle razv iti.
Z drugih front na novo privedene francoske divizije so zaman napadale na zapadnem bregu Avre mod Castcl MaMyjcm. vzhodno Thory, pri Can-tigny in petkrat iz Mesnlia. Ob najtežjih izgubah so se izjalovili njihovi napadi, na več krajih po srditih bojih iz bližine.
Čete generala Boehna so včeraj zjutraj napadle sovražne postojanke na južnem bregu Oise pri \inigny. Dočitn so deli izsilili prehod čez široki, močno močvirnati odsek Oise, so zavzele druge čete z napadom od vzhodne strani močne sovražne postojanke pri Amigny In v severovzhodnem del.i gozda pri Concy. Dosegli smo črto Bichaucourt— \ntreville— severni del Barisisa. Vsled velike sile naših topov in mlnovk so Imeli Francozi velike krvave izgube. Doseda] je bilo privedenih nad 1400 ujetnikov.	~
V povračilo za neprestano obstreljevanje naših nastaalšč v Laonu smo nadaljevali obstreljevanje Reimsa.
Na vzhodnem bregu Moze smo prt uekem poizvedovalnem sunku pri Beaumontu ujeli 70 mož in uplenili 20 strojnic.
Tekom bojev v zraku je bilo sestreljenih včeraj 18 sovražnih letal. Ritmojsier Richthoien je Izvo-ieval 76., poročnik Ude t 24. letalsko zmago.
Macedonska fronta. — Tekom bojev v predozemlBh Vardarja in Dojranskega jezera je hilo ujetih par Grkov, Francozov in Angležev.
Na drugih bojiščih nič novega.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorn.
Bombardiranje Pariza.
PARIZ, 6. (Kor.) Danes se je nadaljevalo obstreljevanje pariškega okoliša. Tri osebe so bile ranjene.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 5. (Kor.) Med Ohridskim In Prespanskim iezerom je obstreljevala naša artiljerija z uspehom več točk sovražne postojanke. Pri Bitolju, v kplenu Cerne In v okolišu Moglene se je povečalo obojestransko topovsko delovanje. Ob dolnji Strumi pa-;rul1ni boji. V kolenu Cerne je podnarednik Fiseilcr sestrelil neko francosko letalo, ki je padlo za našimi črtami na tla. V Dobrudži premirje.
TURŠKO.
CARIGRAD, 0. (Kor.) Kakor poroča vojni poročevalski urad, so hoteli Angleži prekoračiti Jordan v smeri Amana, da bi odrezali železniško progo, ki ie iako važna za zvezo z našimi Četami v Hed-asu. Hoteli so s tem končno odstraniti nevarnost, ki Kroži njihovemu desnemu krilu in vplivati po fitično na beduinska plemena. Dne 21. marca je poizkušal sovražnik prekoračiti Jordan severno razrušenega mesta, a mu je bilo to zabranjeno. Dne 2.1. marca je sovražnik iorciral prehod. Naši slabotni oddelki so se umaknili proti Saitu. Angleži so lajilo prodirali proti Amanu, napredovali v široki ironti proti železniški progi, a so zamogli razbiti nrogo le na eni točki. Od 27. do 30. marca so bili vsi angleški napadi sifaino odbiti s krvavimi izgu-i>ami sovražnika. Polkovnik Esad bej je zasedel severno Salta ležeče višine in je ogrožal zveze sovražnika z njegovim etapnim ozemljem. Srditi angleški napadi so bili odbiti z bajoneti. Pod pritiskom naših rezerv se je moral sovražnik dne 1.
5 rila umakniti proti Saltn. Dne 2. aprila je prešel fisad bej v napad, stri trdovratni odpor sovražnika pri Wadiji, osvojil zopet Salt in vzpostavil zvezo s tetami, prihajajočimi iz Amana. Dosegli smo istega dne cesto Salt—Jeriho.
MIROVNA POGAJANJA MED RUSIJO IN UKRAJINO.
MOSKVA, 4. (Kor.) Brzojavna agentura javlja: Odsek za vnanje stvari je poslal dne 3. t. m. ministrskemu svetu ukrajinske republike v Kijevu J.dečo noto: Odgovarjajoč na brezžično brzojavko z dne 2. aprila, ki vsebuje predlog ministrskega \ eta ukrajinske republike glede uvedbe mirovnih r"::aian|. predlaga vlada ruske republike, prisilje-
P O P L ISTEK
Sievanska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
XVIII.
Dva dni potem popoldne so se odprla vrata Miranove palače rojakom, prijateljem in celo radovednežem, ki so se hoteli slovečemu mrtvemu zadnjikrat pokloniti, ali vreči nanj pogled radovednosti.
Po velikanski veži do ene dvoran za sprejemanje v pritličju, kjer je bil postavljen katafalk, so med slugami, ki so tvorili špalir v polni žalobni livreji, neprenehoma cele ure hodili mimo ljudje.
Na nizkem odru, pokritim z belim baržunom. oocanim od neštevilnih sveč in cvetja, je stiival Miranov svoj zadnji, spoštovanje zapovedujoči ser,.
N kolaj Fecdorovič je bil odet v črno meščansko obleko. V gumbnici suknje je bilo opaziti rozeto reda sv. Vladimir ja, katerega veliki križ je posedoval po!:ojnik. Glava mu je bila — da sc zakrijejo sledi mrtvaškega ogleda — obdana z obvezo, iu zdelo se je, ko so bile krvave solze izprane, da ie našla zopet ves svoj neupogljivi ponos. • Molče ga je opazovala množica in se odstranila zopet, ko le bila skromna šepetale občudovala z
vsled ultimata z dne 21. februarja in vsled po-ni Razdeljen na več upravnih teles, živel je uč-
na
godbe v Brestu Litovskefn, da sklene mirovno pogodbo z ministrskim svetom ukrajinske republike, za kraj pogajanj mesto Smolensk. Predlagamo, da naj se prlčno pogajanja dne 6. aprila t. 1. Kar se tiče dozdevne vojne med obema narodoma, odklanja komisarijat za zunanje stvari odločno to označb o krvavega boja, ki se je razvil v Ukrajini. Sovjetska v lada v Rusiji ne vojuje vojne proti ljudski republiki Ukrajine. Sedanji boj se vrši med dvema strankama ukrajinskega naroda in zamore iti le za tople simpatije delavskih mas Rusije v teh tragičnih dneh — tragičnih ne samo za ukrajinski narod — za delavce in kmete v Ukrajini. — Ljudski komisarijat za zunanje stvari: Cičerin.
Rusija In Romunija.
BEROLIN, 6. (Kor. VVolffov urad dementira vest, da bo rusko-romunski vojaški spor končan na temelju, da mora Romunija tekom dveh mesecev Izprazniti Besarabijo. Pogodba med rusko in romunsko vlado še ni sklenjena. Namere romunske vlade glede Besarabije istotako najbrže ne bodo soglašale z dozdevnimi obveznostmi vlade.
Židovski pogromi v Turkestanu.
KOPENHAGEN, 6. (Kor.) Zionistična organizacija je bila od glavne organizacije v Petrogradu obveščena o strahovitih židovskih pogromih v Turkestanu. V Kokandu je bilo 300 Židov ubitih, na tisoče pa oplenjenih. Iz vseh manjših krajev prihajajo poročila o ropih in plenjenju. V Samarkandu je vsak dan pričakovati Izbruh židovskih pogromov. Finančni minister turkestanske republike in predsednik zionističnega okrajnega odbora £ta bila umorjena. Položaj je obupen. Ustanavljajo se pomožni odbori. Tudi iz Ukrajine prihajajo poročila o Židovskih pogromih. V Gluhovu je bilo umorjeno skoro \se židovsko prebivalstvo.
JAPONCI V VLADIVOSTOKU. '
MOSKVA, 6. (Kor.) Poluradno se poroča, da so bile za Japonci Izkrcane tudi angleške čete v Vladi vostoku.
MOSKVA, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: K izkrcanju japonskih Čet v Vladivostoku se poroča poluradno, da je sovjet ljudskih poverjenikov napravil politične korake, da Izda istočasno vsem sovjetom v Sibiriji ukaz, da na! se upro Japoncem na ruskih tleh.
WILSONOV GOVOR POVODOM OBLETNICE VSTOPA AMERIKE V VOJNO.
\VASHINGTON, 6. (Kor.) Pri praznovanju obletnice vojne Združenih držav je imel predsednik Wilson v Baltimoru govor, v katerem je izjavil: Vemo, da nam nalaga vojna najtežje žrtve, toda Združene države zamorejo biti sedaj bolj kakor kdaj prej sigurne, da je odvisna njihova usoda od izida vojne in da v slučaju, ako bo vojna izgubljena, pozicija Unije kot veliki narod izgubljena. Wil-son ie omenil svoj poizkus, da bi potom glasnikov Nemčije izvedel za njene namere in je naglašal, da je razkril namene Amerike brez pridržka in brez dvomnih fraz in pozval sovražnike, naj govore istotako odkrito. Toda ti so izjavili, da ne iščejo pravičnosti, ampak gospodstvo in zmago njihove volje. Kar so storili Nemci na Ruskem, Finskem, v Ukrajini in Romuniji, bi storili tudi na zapadni fronti, ako bi zamogll premagati tamkajšnje armade. Namera sovražnikov je nedvomno ta, da bi podjarmili vse balkanske narode in vse od Turčije vladane dežele in zgracjjli svetovno državo sile In trgovinskega nadvladja. WiIson je zaključil, da je pripravljen tudi sedaj za časten mir, iz katerega Izidela močni in slabi enako dobro. Toda ko Je predlagal tak mir, je došel odgovor nemških poveljnikov v Rusiji. Zato sprejema to provokacijo, za katero obstoja le odgovor:'Sila do skrajnega zmagoslavja, ker bo le sila zopet vzpostavila zakone sveta in strla vsako najbolj egoistično nad-vladje.	*"*
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA, 6. (Kor.) Sobranje je sprejelo danes v tretjem čitanju kredit dveh milijard za poravnanje bolgarskih vojnih stroškov do 1. aprila.
KMl »cof
Sveže sape potegnile so preko poljan In logov naše domovine. Nekaj krepkega, mogočnega, nam samim čudesnega, napolnilo je liaša srca. Odkar živi slovenski narod, ni imel tako lepe, tako nadobudne, tako vesele pomladi. Pač so se nad njegovo domovino ponavljale izpremembe letnih časov in v igre d je prinašala mnogim sinovom in hčeram njegovim sreče, zadovoljstva in naslade. A celoti? — Nikdar!
Saj se celote naš narod prav za prav še zavedal
francoskimi in ruskimi. barvami odičeni venec, spleten iz podnevnih in nočnih cvetlic, in poklonjen po predsedniku francoske republike, In pa dijaški venec iz ciklamov in vijolic, ki mu je bila pritrjena brzojavka carjeva.
Pogrebi velikih tega sveta se ne zde nikod niti najskromnejemu gledalcu presijajni. Pomp, ki ga kažejo ob takih prilikah, je edino, kar občuduje ljudstvo, ne da bi se zavist mešala v njegovo veselje, kajti nada v vsem skupno ničevnost groba laska neizobraženca in ga tolaži na pretiranih izkazih časti, ki jih je deležen oni drugi.
Tako je tudi krasni pogreb grofa Miranova iz-val po ulicah pariških pravo omamo sočutja in navdušenja.
Truplo Nikolaja Feodoroviča je počivalo v svinčeni krsti, ki Je bil odet vanjo bel atlas. To krsto so položili na to v drugo iz hrastovine in potem še v svoj iz vijolično-barvnega baržuna.
Na šestero vpreženera mrtvaškem vozu prvega razreda, ki je prepeljal trimlo v rusko kapelo, so to trojno odevafo pokrili še z mrtvaškim prtom iz zlatopletene svile. Na njem je bilo videti sabljo in perjanico zmagovitega ruskega -generala.
Za mrtvaškim vozom je stopal poročnik gardnih kirasirjev v veliki uniiormi — bela vojna suknja, srebrna čelada z zlatim orlom — ter je nosil na blazini veliki križec najodiičnejih redov Evrope in vse druge dekoracije Miranova. Na to sc je pridružil dolg oficijelen sprevod v
veselo, trpljenja in nadlog.polno življenje. - tujcem rob na lastnej zemlji. Poleg tega ie bil celemu krdelu nesposobnih, njemu sovražnih upravnih urad-
moj
ko se je ceioknpnosti že pričel zavedati in ko je ko-nečno prišel do spoznanja, ni bilo še veliko bolje. Verige robstva so teike In zapuščajo-na rokali iu nogah temne podplutbe, katere krepka narav je polagoma absorbuje. Se hujši so sledovi, ki jih rofc-stvo pušča na duševnih silah zarobljenlkov. Izražajo se v malodušnosti in dvomih. Semtertje ka> a stisnjena pest, kako škripanje z zobmi, kak izrazi pol- n, neizrekljiv pogled proti nebu!
A letos? Prerojeni smo. Svoje celokupnosti » zavedamo, svoje človeško dostojanstvo smo znali, svojega dosedanjega robovanja se sramujemo. In velika, neizrekljiva, nepremagljiva sila napolnila nam je žile in mišice. O, kako to šumi po naših poljih in dobravah, po naših vaseh, trgih m mestih! Kak veličasten odziv vzbujajo letos pomladanske sapice v naših srcih! Ne, ni je bilo Velike noči, katero bi bil naš narod mogel praznovati le s približno podobnimi vzvišenimi čutiH. Ako ke-daj, more slovenski narod o letošnjih svetih praznikih z ljubljenim svoiim pesnikom-prorokom vzklik niti:
»Pepelni dan, to dan ni Moj je vstajenja dan!« A penečo čašo radosti je le redko mogoče Izpiti brez grenke primesi. Ne čudimo «e zato, da se tudi med nami oglašajo Crni skovirji, ki nam hočejo zlovešče skaliti nažo srečo. Še več: potisnili bi nas radi nazaj v robstvo in is njega izviraiočo onemoglost Najprej dnževno, potem telesno; kajti kedar klone duh, jame tndl telo izgubljati svojo uporno silo. Mefistofelski smeh spremlja te pesimiste mci nami, kedar govore o našem navdušenju za sveto, nam vsem skupno jugoslovansko stvar in o naših krepko k cilju stremečih prizadevanjih.
»Hic niger est. btme tu Romane cavcto!« rekli so stari Rimljani glede gotovih nečastnih ljudi, ki so se pojavljali med njimi. Slovenski bi se to glasilo:
»Ta-Ie je čm, tega se varuj, Slovenec!« in to svarilo velja naj proti vsakomur, ki bi hotel v tej vellkej zgodovinske] dobi Siriti med nami pesimi-zem.
Zakaj? Zato, ker pesimizem jemlje veselje Co dela* vzbuja dvome, budi lenobo, podpira mlačnos1, vodi do malodušnosti, katere dete je nemoško, ostudno klečeplastvo in v za petku mu sledeče ro! stvo. Poznam može, ki so v svojem življenju na raznih poljih dosegli velike uspehe. Ce Jih vprašate kako, odgovore vam, da le s tem, ker so se vedeli krepko braniti proti vsem pesimističnim prišepeta-vanjem. Povedo vam tudi, da so jim njihovi prija -telji In sotrudnikl, ki so se — morebiti le za treno-tek — vdali pesimizmu, marsikako lepo zamišli-no in skoro h gotovemu uspehu vtdočo akcijo pokva rili.
Nauk iz tega? Umestna ie le krepka volja in trdna vera v lastno moč ter iz nje porajajoče se uspehe Zlasti v politiki. Saj je politika kakor vojna. Pomislite si vojščaka, ki gre v boj z dvomom, če mu je sploh mogoče zmagati. On podleže gotovo, kajti za zmago treba je zavesti k zmagovi-tosti. To moramo Imeti vsi, potem bodemo res nepremagljivi.
Učimo se od narave same! Kako krepko požene spomladi! Prav nič ne vgraša, ne pridejo-Ii mrazi Kaj tudi, če pridejo! Za trenotek moreio pač zadržati rast; kmalu pa si priroda zopet opo more in obilno nadomesti sokove, Id je! jih je zatrla slana.
A mi v svoji politični pomladi ne verujemo niti v mraze temne reakcije! Časi za to so prešli Od izhoda in od zapada sem vejejo topli ^ t rovi vse oživljaiočegn demokratizma. Močnejši so od ledenega severa reakcije.
Kvišku srcaf toi^ narod moj! -	n
(Po »Domovini«.
kom. Izbru! ser* m ah tu pozarav velikonočne praznike. Spominjajo »;as simbolično, da je tajin-stveni Veliki vstal od mrtvih. Na veliki petek so šli prvi duhovni in farizeji k Pilatu ter so mu de-
nikov poizkrsni kunec na poti do.karijere. A tudi. jal«: -»Oospoi-. spomnili smo se, da je ta zapeljivec.
Velikonočni pozdravi Iz bralsKe teike dežele.
- - - • ni.	*
Dr. Jan ffcrbea:
BRATJE SLOVENCI!
Letošnja pomlad nam Cehom kakor Vam Slovencem prinaša duševno valovanje, kakršnega nismo doživeli celih 70 let. Zopet govorimo o spomladi narodov kakor 1848. Nič čudnega ni, če zopet, kakor ono leto, ko so se tuai slovanskim narodom zibala tla pod nogami, zopet mislimo vroče na sebe in na ono slovansko vzajemnost, ki nam vsem skupaj daja sile. »Bratje«, so se klicali člani Slovanskega shoda praškega in med brati Je dovoljeno si pošiljati iskrene pozdrave k praznl-
slavnostnlh vozovih. En pespolk z zastavo, baterije in eskadrool so izkazali mrtvecu vojaške časti.
Med temi žalnimi slavnostmi je, odeta v dolgo črno obleko, klečala mlada žena sredi slovesne tišine,' ki je napolnjevala palačo Miranova, pred svetimi podobami te je molila. Polna grozote in sočutja na tej grozni smrti in nedoločnih saino-očitanj zbog svoje nezavestne sokrivde na strogem vršenju usode, je Nadja sklenila, da pojde v samostan. To življenje posvečeno samotnosti, mučenju in pokori, Id je je včeraj radovoljno vzela na-se, je hotela živeti tudi ju^ri. Nič naj se nc iz-premeni na načrtu za nje bodoče življenje, kajti, ni hotela iz strašnega zločina črpati nikake koristi ter iz krvi svojega soproga ugrabiti za-se zaklad ljubezni in sreče.
Sklep je bil iskren in resno mišljen ... aH, Naoja je ljubila in bilo jej ie še le dvajset let.
V Parizu se še dobro spominjajo na to, kako se je morilcu grofa Miranova — po zaslugi iznajdljive zvestobe njegovih prijateljev — posrečilo, da je ubegnil roki pravice.
Ko je bil zločin dovršen, se ie odpeljal s svojimi sokrivci v najhujem diru v smeri proti Vers.iule-su. Pri koloSvoru Des Chantiers so namenoma o-stavili voz, Id ga je potem sluga Miranova ^oo-zr.al. Po vseh postajah vzhodne železniške mreic, po vseli morskih pristaniščih ^o i<kali Krilov*! c :a.
ko je bil še živ, dejal: »če-; tri dui vstanemo. Za povej torej, da se grob zaslraži«. Pilat jim je do volil stražo in oni so obdali grob s stražarji in še zapečatili so nagrobni kamen. In vendar: pristopil je angeli in odvalil je kamen od odprtine. — Tako moč ima božanska ideja. Odvaljuje kamu-, trga pečate, oslepuje in preganja stražarje!
-ideja narodne samoodločbe je na pohodu. In le od nas je odvisno, da se ustavi tudi pri avstrij-sk*h Slovanih. MItao Vas Sloveacev je šla preje, niego mimo nas Cehov. Napoleonu 1. se pripisuje, da je prvi proglasil narodnost za državnotvorrc misel 19. stoletja. Mladi slovenski pravnik dr. Bogumil Vošnjak je napisal £eško knjigo »O ustavi in upravi ilirskih dežel pod Napoleonom * "(Praga 1910) in v tej knjigi je navedel še drugi izrek Napoleonov, ki se približno glasi: »Ena največjih mojih idej je bila ujedinjevanje in združevanje narodov, ki tvorijo zemljepisno enoto, pa sta jih revolucija in politika raztrgali. Iz vsakega teh narodov sem hotel zasnovati enotno telo.* Glej samoodločbo! Obsežena je v Napoleonovi izpovedi. Začetkom 19. stoletja je ravno on pričei ujedinjevati llirce. Njegova vlada v ilirskih deželah ni bila naš današnji ideal, a vendar je obsegala nekaj misli, ki si jih avstrijski državniki niso nikdar osvojili. Kateri dunajski organizacijski dekret je kdaj odredil, da morajo uradniki v Ilirskih deželah biti domačini? Kateri avstrijski državnik je proglasil načelo: da vlada doseže resničnih uspehov, je treba slišati nasvete vseh onih, katerim je na tem. da vlado vsestransko informirajo? Kateri minister te države je ukazal upraviteljem in sodnikom, naj se ravnajo po domaČih zakonin in običajih? Nobeden slovanski historik ne bo mogel reči o voditeljih avstrijski države, kar pravi Vošnjak: Francozi so s svojo naravno preudarnostjo, s svojim bon sens uganili pravi značaj ilirskih dežel.
Le zato je 24 Jugoslovanov pohitelo v Prago na Slovanski shod, da bi v burni pomladi 1848 z ostalimi Slovani in predvsem s Cehi se posvetovali: >kako bi se slovanska narodnost najzanesljivejše in najzadovoljivejše ustanovila.« Slovenci so ž^ davno pred tem radi gledali v Prago. V Prago, *kjer se druži umetnost s severa in vzhoda z umetnostjo z juga in zapada, kjer iz vsake ulice, z vsake palače, hiše, da, iz vsakega kamna govori slovanska historija z zlatim jezikom in v kateri Je slovanska vzajemnost, spremljana od bodre učenosti, postavila zlati svoj prestol.« Tako Je pisal Stanko Vraz našemu Erbenu dne 1. aprila 1844.
Slovenci se po 70 letih zopet ozirajo v Prage. Bili smo jim vedno bratje in zavezniki, smo ilrc bratje in zavezniki osobito v teh burnih, mračni'i dneh, ki zakrivajo tajinstveno, pa kakor upamo, srečno bodočnost. Toda na nas samih je, da se ideja samoodločbe ne izogne našim deželam. Moramo si jo priboriti z boji in žrtvami. Ako Slovenci vidite v nas voditelje m močnejše brate, nas to n». napolnjuje le s ponosom, temveč nam nalaga tudž dolžnosti zvestobe. Oba naroda združuje zaupanje v stalno medsebojno pomoč. V sedanjosti iščemo, kar je mcfgoče. V minulosti smo imeli skupno reformacijo, v sedanjosti, sredi bojev na dunajskih tleh, se sporazumevamo o bodoči samostojnosti svojih narodov. K sreči imata oba naroda skupni demokratični temelj, imata tudi skupne sovražnike, katerim nasproti moremo tvoriti enotno fronto (da se poslužim te grozne vojne terminologije), v tej fronti stojijo oboroženi do zob! Gorje, kdor bi se vdal in skupno to našo verigo pretrgal! — Imamo nalogo, raztrgati pečate in odviliti kamen!
'J&
Jarostav Kvapll:
O ČEŠKIH UMETNIKIH.
^Vmili smo se z Dunaja z viiirajo^imi zastavami domov!« piše dr. Jan Herben v enem svojih zadnjih člankov o češkem narodu. In res, vse. kar se tiče Dunaja, je izgubilo pomen: ministrstvo, vozni listki, pregovarjanje z Nemci in vlado; nosili smo !• zastave domov, četudi na Ringstrasse zelene travniki in četudi vpiiejo po dunajskih parkih vran'..
_ Temu povratku domov so dali zastave češki
pisatelji in umetniki. Sijajno so izrekli ono, kar je čutila*vsaka češka duša, kar je polnilo vsako češko srce: pred otvoritvijo parlamenta so izdali znani preglas na narod. Takrat smo se vsi tresli in se bali. kaj pride; čutili smo, kako je poedinec slab In tedaj Je neumorni Kvapi! razumel v svnii pesniški intuiciji, da je ravno tu delo za češkega umetnika; in zbral je v par dne vrh vse, da postavi večni spomenik, večno delo vseh skuraJ: da izvedc-io, kar čuti ves narod.
Potem so ga zasledovali tudi v daljnih krajih in vsak hip so Usti poročali, da so ga prijeli. V Bru-selju, na Dunaju, v Londonu so prijeli osebe, ki so odgovarjale popisu Krilovskega.
Med tem pa se je Krilovski ves čas skrival pri zvestih prijateljih v Parizu. Sicer pa Je bilo javno mnenje bolj njemu naklonjeno. Listi so prinesli vest, da se Je bi! ponudil voditeljem svoje stranke, da izvrši umorstvo na Miranovu. V vročem pohlepu, da se maščuje radi ženske svoje ljubezni, je prisegel ali da izvede svoj nalog, ali pa da — v slučaju, da se mu ne posreči — ustreli samega sebe.
Eni so ga občudovali kot junaka, drugi so ga slavili kot mučenika. Po kaj spretni zvijači v so-scijalitićnhi listih, so ga mogli srečno spraviti iz dežele.
Namigovali so namreč o nekem dvoboju med žtirnaJšsti, ki se ga je udeležil Krilovski kot zdravnik. Vse skupaj pa ie bila le dobi o uprizorjena komedija, s katere pomočjo je prišel srečno črez mejo, ker so nadzorniki kolodvorov, carinski u-radniki in orožniki takemu povodu ra ljubo radi zatisnili eno oko.
' Sedaj izvršuje v Ameriki zdravniško prakso in se pripravlja za poroko s Srrnjo Kavcčin. Po dveletnem prisilnem delu v Sibiriji je bilo mlado dekle z odredbo carjevo poir.iloščcno/ Ie da se nc sme ir.riditi v mejah ruske države. Ker torej zanjo
2e u^kai ča>a hranim . d Jaroe.!ava Kvapila nekaj bes:d za vaš list, poglavje iz črštcc:a ;;vt»»-nia. o čeških pisateljih v vojni. Samo nekoliko tt sed, JCaiti če poznate proglas čeških pisateljev in umetnikov, ni treba drlgt^a govora.
Na vprašanje o delovanju čeških pisateljev med vojno, mi je pravil g. Kvapil: -»Nočem govoriti o psihologiji češke umetnosti. Češkega umetnika * vojni; na kratko — mislim, da se ne razlikuje od slovenskih razmer. Nedavna je F. Ks. Salda obširno pisal o tem v »Venkovu«. Opozoriti hočem samo na delovanje. Negativne strani našega dela so mnogo pomembnejše od pozitivnih: enkrat za vselej, mislim, da smo v instinktivni konsekvenci mišljenja vsega naroda, ohraniti naši umetnosti narodni značaj. Nismo zapustili narodne umetnosti In smo se ločili od nemških vplivov. V gledališču smo na primer tik pred vojno, sprejemali večji del samo nemška dela. Od vsega tega ni ostalo nič. Razen najvažnejših del svetovne umetnosti smo rajši izbirali naša stara, že davno pozabljena češka in slovanska dela.« Pozitivno se je udejstvila češka »»umetniška občina« s proglasom, ki jc zdaj znan po vsem svetu. Tujina računa zdaj s češkimi pisatelji kot s političnimi činitelji; ona čuti, da so sprožili pravi ton in da se lahko pričakuje od njih, da povedejo narod v boj. Obenem tujini vć, da pri nas odločuje narodna volja in nič drugega.«
»Omeniti moram tudi narodovo stališče do narodne umetnosti. Naš narod je postal,, ne vsled proglasa, ampak takoj po izbruhu vojne, najkrepkejšl in najintimnejši! Vsak se čudi, da je naša knjiga, naše umetniško delo naenkrat našlo svobodno ^t v zadnjo vas. Smetana, Aleš, Manes, Jirasek in vsi drugi se niso nikdar tako približali narodu, kakor zdaj. Zakaj? Narod je občutil v njihovih delih vte-lešeno svojo dušo, svoje bitje. Od načela »1' art pour 1* art« smo se vrnili vsi, umetniki in narod, k vsemu, kar je češko, bodisi k čisto umetniškemu ali tendenčnemu. Glejte, kako burno je ves, da, ves narod do zadnjega človeka, te dni slavji spomin Svatopluka Cecha!«
Na vprašanje po izgledih uspeha propagande za jugoslovansko umetnost, jc Kvapil odgovoril, da je ravnotako, kakor s češkimi deli; kajti nikdar Je niso bili Jugoslovani tako popularni, kakor seda). V tem smislu bomo delovali sedaj vsi, vsak po svoji moči.	(Po »SI. Narodu«.)
Ragne politična vesti.
Grof Czernin se je diskvalificiral! Stvarno sodbo o nastopu grofa Czernina z njegovim pre — čudnim govorom pred zastopniki dunajskega mesta smo že izrekli promptno in — vsaj mislimo — temeljito. Tako veljavno, da jej mora pritrditi vsakdo, ki si je ohranil objektivnosti in ki mu enostra-nost in pristranost — pa naj že izvirate iz kate-rega-koli razloga — ni skalila možnosti za pravilno presojanje. Tudi danes govorimo še o tem na; drugem mestu. V ni eri tu m Czerninovih i?jav se' nam torej ne treba spuščati tu. Le glede euega, momenta se nam zdi, da še ni dovolj povdarjen in podčrtan. Mislimo namreč na tisto pasažo v Czer-ninovein govoru, kjer je prisegal kakor da je naša. zveza z Nemčijo sklenjena za vse večne čase. Saj je prisega! zvestobo Nemčiji za vso bodočnost To je nepremišljenost, ki bi je ne smel zi^rešati državnik. Nikdo na svetu ne more dajati takih obljub in sprejemati takih obvez, ker tudi nikdo nc more gledati v bodočnost in ne more vedeti, kake dogodke in žapletljaje more prinesti v razmerju med državami. Mari nam ne govori zgodovina na vsaki svoji strani, kako so si države danes zaveznice, jutri pa nasprotnice, in naobratno? Stara resnica je da politik — torej tudi driavnlk — ne sme imeti v svojem leksikonu besede: nikdar! Nobeden državnik ne more zagotovljati, da država, ki jo zastopa, ne pride danes ali jutri v navskrižje s to ali ono drugo državo. Ne more torej v imemi. svoje države sprejeti obveznosti, da bo kaki drugi" državi večni zaveznik. Ne more, ker nima Jamstva, da bo mogel dano besedo tudi držati. Kdor dan takoježke obljube brez trdne zavesti, da bo mogel biti — mož beseda, ravna lahkomišljeno in se ka>e svetu v luči nepremišljenosti, torej — nc-rc^nofii, vrhu tega tangira s tem interese države, iustopa. Zveze med državami se ne sklepajo za vs«- 3ase, ampak le za gotove določene dobe V ttj dobi treba seveda točno, vestno, lojalno n v pote i meri Izpolnjevati vse sprejete obveznosti. Državnik ne sme torej sprejemati obvez in polaga*! pj-'seg, ki bi državo-vezale preko te dobe. — Zato pravimo s polno pravico, da so bile izjave sr^ia Czernina glede zavezništva z Nemčijo neod pustno nepremišljene. Izlasti še. ko nima nobene gotovosti, da so pri drugem kompasclcentu dispozicije za tako večno zavezništvo. Naš člankar je zaklical grofu Czcrninu, da način in pot, ki si ju je izbral za svoje izjave, je bil pač komoden, ne pa
niti ni bilo pojma »domovina«, jej pač ostane nepoznano trpljenje prognanstva.
Tudi možitve se je odrekla, ker jej nje nazor pravi,' da občevanje obeh spolov med seboj ne more postati po podpisu duhovnika ali uradnika ne nravstveneje, ne nenravstveneje. Ker pa je že-nitev v Ameriki le, četudi registrirano, vendar povsem svobodno združenje, hoče gospica Kavečin vendar priznati ta napredek s tem, da se ga posluži
Nikdo, ki jo Cuje razpravljati o nje svobodnih nazorih, ne bo verjel nikdar, da ni, ali da ni bila ljubica Krilovskega. Gospod'pl. Breraz je bil neomajno prepričati o tem — in vendar ni nič na tem. Se sta ta čudna zaročenca Ie Ženin in nevesta. Sonja Kavečin. ki je skozi dve leti proučevala najgloblje globine evropske družbe in je dve nadaljnji leti skupno delala s kaznene i v moraličnem peklu sibirskih državnih rudnikov, stopa v ta zrtkon tako čista in deviška kot mlado dekle, ki je mati še le na pra>;u zakonske sobe pušča samo. Moč njenega duha in toplota nje ljubezni do bližnjeg., sta jo obvarovala pred nevarnostmi domišljavosti, in nje ponos in nje sramežljivost sta jo Ščitila pred skušnjam ami. Sergij Krilovski jo jc visoka cenil, ' ker ljubi v njej žensko v nje skupnosti, medro in čednostno žeusko, v kateri ne vidi sreustva uživanja, katere nespoštovana duša se pod sladkaniein rrožkega pokvarja. ali pa se upira temu.
(Dalic.)
Stran' II.
„EDINOST" fttev. 93
V mtu, dne 8. aprila 1918
•pošten in lojalen. M! dostavljamo, da tudi"avstrij-skc-patrljotičen ni bil!! Sedaj pa naj Se Izprego-voiimo par besed o utlsu, ki ga je napravil Czcr-ninov govor. Prvi utis je bil — skrajno osupnenje. 'In mi moremo zagotoviti — kar smo čuli na lastna 'liSesa — tudi v krogih, ki se sicer navdušujejo zanj !n njegovo politiko. Oblika, ves način je splošno losupnii. Ne, tako ne govore državniki, ki se zavedajo svoje odgovornosti napram interesom države In državljanov, k! jo, oziroma, ki jih zastopajo. Ta Iko mogel govoriti kak K. H. Wolf na kakem :krmersu opilih nemških bur§ev! Svojim očerfi ni smo verjeli. Ako ne bi bili čitali črno na belem, da 'se Je sprejem vršil v prostorih grofa Czernina, bi biii morali misliti, da je govoril v — rathauskeller tu! Ce so bile njegove Izjave v stvarnem pogledu polomija, pa sta bila oblika In ves način enostavno 'neverjetna. Ob svojem nastopu s toliko ođgovor-* nostjo spojene vlscke službe, se Je zdel grof Czer-bin simpatična pojava, razborit državnik, da smo imenilL da moremo pričakovati od nJega dobre, bistrovidne res avstrijske vnanje politike. Menili smo, da Je prišel žnjlm minister za vnanje stvari, ki nam inavgurlra politiko, ki bo odgovarjala Interesom državne skupnosti na eni In Sutstvovanju Harodov v državi na drugI strani. Te nade so pokopane. Pokopal jih Je definitivno s svojimi Izjavami pred delegati dunajske občine. Pokazal Je, da je reakcijonaren do kosti, nesodoben, brez vsake-'ga smisla In razumevanja za Čutstvovanje narodov V državi — brez vsakega takta. Splošni vtis Je, da se ]e mož diskvalificiral za ministra vnanjlh stvari avstro-ogrske monarhije!
Preganjanje Licbnovskega. »Lokalanzeiger« po roča o uvedbi kazenskega postopanja proti knezu ,1-frhnovskemu sledeče: Državno pravdništvo prt berolinskem deželnem sodišču se peča sedaj < vprašanjem, ali proti knezu Lichnovskemu zbran materijal zađostulc za obtožbo. Vsekakor dosedai 5e niso bile zaslišane nobene priče In tudi posto iparue 5e nI zrelo za vložitev obtožnice. Neodvisno ,s t^n se bavi glavno državno pravdništvo z vprašanjem, aH bi nc kazalo obtožiti kneza Llchnov-skega Izdajstva domovine. Tudi to postopanje še Uit prekoračilo dosedanjega stanja uvedene pre-tfskave
Nemški socijalisti In ofenziva da upadu. »Leipzl-ger Volksblatt« piše: »Uspešno prodiranje nemških čet na zapadu nI ojačllo samo pri Vsenemcih prepričanja, da je sedaj nastopil čas, da se popolnoma Juresniči'o njihove želje. Tudi vladni socijalisti upa-■Jo, da prinese ofenziva, ker bodo nasprotniki popolnoma poraženi, toli zaželjenl splošni mir.« Organ {neodvisnih nemških socijalistov opozarja nato vo-vladnih socijalistov, da so bili tozadevno pred tper meseci popolnoma drugega mišljenja. Pred fenlm letom Jo Schcidemann Izjavil v parlamentu: ,»Samo bedak more verovati v nemško zmago.« — Toda sedaj so vladni socijalisti kar nenadoma opustili svoje fraze o sporazumu In prosijo skupno z Vsenemcl vojnega boga, naj dokonča uničenje nasprotnikov In jih prisili, da sprejmejo nemški mir.
toro'jMIske stvari,
GOVEJE MESO ZA MANJ IMOVITE.
Jutri, v torek, *e prične razdeljevanje govejega »mesa za manje Imovlte proti preščlpnjenju št. 17 'izkaznice za meso in maščobo (z rdečo črto) In iprotf Izročitvi izkaznice št. 32 (Istotako z rdečo k£rto) šerife a. b, c in d. Na vsako Izkaznico Je mogoče dobiti eno osminko kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v sledečih mesnicah: Slnlgaglia, Barkovfje 41, Puntar, Gretta Zgornja. Boile, ul. Šalita di Gretta 13, Zvvetan, Sv. Ivan, Trocca, ul. Commerciale 3, Paronitto, P. Caserma 4, Predcnzani, ul. Campanile 15, Concilia ul. B. Cellini 1, Bor^nolo, ul. Lazzaretto vecchlo 62, Stabile, ul. S. Michele Borzer, ul. Tigor 7, Castro, ul. Fontanone 19, FurlanI, ul. Orologio 4, Perlattl, ul. Saniti 9, RochclH. ul. Piazza Piccola 2, Levf, ul. Beccherie 6. Fabbro, ul. Marin Teresa 41, PolaccOr ul. S. Giacomo 4, Zndnik, P. S. Oiovanni 6, Pinter. ul. Farneto 9. Simcnetta, ul. delle legna 4, Rumetz. ul. Largo Santorlo 2, Fontanel, ul. ArnaMa 32. Godii;na, ul. Giulia 24. Polli. ul.' Acquedotto 13, Ottonischer, ul. Molingrande 11, Pnngori. ul. Giulia 18, Vattovatz, ul. Giulia *17, Podella, ul. Giulia 1, Perlattl. ul. Barriera vecchia 4, Lev, ul. Barriera vecchia 41, Jenco, ul. Istituto 4, Saharo, ul. istituto 28, Marussich, uL Settefontane (Rocol) 231, t'olacco, ul. Settefontane 44, I^ozzl, ul. Settefontane 1, Jenco, ul. Ri^utti 5, Rizzian, ul. del Rivo 38, Delavske zadruge, ul. S. Marco, Rocco, ul. S. Marco 2, Culot, ul. Gluliani 23, Pizzlan, ul. deli' Istrla 76. Oodlgna, Sked'enJ 138, Gatznig, Skedenj 50, Benedettich. ul. PiccardJ 27, CENE:
Prednji deli i doklado . . .
Zadnji deli z doklado . . .
In bralnega društva« v ulici Carlntia št 39, I. nad., na levo, in sicer, Izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 In pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna- pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevali. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mescih.
Odbor za prehrano otrok na siov. CM vrtcih ne bo imel seje danes, pač pa danes teden 15. t m., ob 4 pop. v I. nadstr. slov. dekl. CM, 'šole na Acquedottu. — Predsednik.
Pevski zbor Glasbene Matice v Trstu. Danes zvečer ob 7 pevska vaja za mešan zbor. Prosim vse p. n. dame in gospode, da se iste vsi in točno udeleže.
Pevsko društvo »Kolo«. Danes zvečer ob 8 In pol važna odborova seja. Prosim vse odbornike, da se iste točno udeleže. — Predsednik.
»Vedeževlha daril za leto 1918. so bile izžrebane nastopne številke: 4143, 4923, 5947, 221, 7720, 6031 933, 2300, 3262, 1065, 76&4, 6351, 32, 7169, 4M 6543, 1589, 1759, 4507, 3340.
Ruski ujetniki niso ve« — ujetniki. V kratkem izide ministrska naredba, ki bo določila, da se mora postopati z ruskimi ujetniki tako kakor z najetimi delavskimi močmi in v bodoče ne bodo vezani izvrševati dela kot ujetniki. V bodoče se bo do smeli svobodno gibati, obiskovati kavarne, gostilne, gledališča Itd. V roku dveh do treh mesecev bodo poslali tiste, ki to žele, nazaj v Rusijo, dočlm bodo izdali za tiste, ki nameravajo ostati pri nas posebna navodila.
Zahvala. Slovanski fantje pri 4. trdnjavskem top nlčarskem r/olku 9. res. stot. se naj topleje zahvaljujejo damskemu vojnopomožnemu uradu za podarjeni jim gramofon. Posebno zahvalo Izrekamo preblagorodni gospej predsednici baronici Frles-Skene. Posebej se še najtopleje zahvaljujemo pre-blagcrodnej gospej dr. Antoniji Slavikpvt, kateri ostanemo vedno hvaležni za nje dobrotljlvost. Fran Podbršček, desetnik.
Oskrbnice vojnlških sirot so uljudno naprošene, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob in pol pop. v Narodnem domu zaradi ureditve slovenskega oddelka.
Telovadno društvo »Sokol« v Trstu. Jutri, 9 t. m. ob 8 zvečer odborova seja v društvenih prostorih ulica Stadion.^Prosim pclnoštevilne udeležbe.
Starosta.
Mestna zastavljalnica da na lavno dražbo danes predpoludne razne zastavljene, že zapadle dragocenosti upravnega oddelka 141, različnih prejšnjih številk, zastavljene v Juniju 1917. — Jutri predpoludne že zapadle dragocenosti upravnega oddelka 141 od št 36901 do 39250, zastavljene v mesecu Junifa 1917. — V sredo predpoldne zapadle ne dragocen osti upravnega oddelka 14 In razne predmete, zastavljene v juniju 1917.
Prosimo slovenskih, hrvatskih In Čeških kniic za naše ranjene In bolae junaka ter za one v okoalh. Pošiieio naj se v Narodni de ni-
baterije, praške ul barvanje oblek ijMill in gramofone. Blage zagotovlje Ku irn dobre plošče. „Helvetla* Barriera 19. (1981
t
FotoMčne
potrebščine, vosek zm parke '.e £&Wklfcllb v škatljah. kvlonjska voda. di ša e, glavniki, likerji se dobivajo v mirodilnici Clilia ul. Poste št. 6.	2006
v»jeaci ali vajenko sprejme takoj pisarna drja Edvarda Slavik, odvetnika v Trstu ul. Vienna 10, L <3i77
Ififan	posestnik.
IuImII ženiem. s^dai md
po K 8*— k z-po K 8*80 kg.
le ves^l.
DAROVI.
—	Na zabavnem večeru Slovanske Čitalnice se Je med navzočimi nabralo K 200 za novo žentvfd-sko šolo. Denar hrani uprava.
—	O priliki Krekove slavnostl v Skednju so darovali: Hrvati in Hrvatice (pričuvna bolnica »Zagreb* br. 1) oduševljeni govorom dr. -KoroSca v Ljubljani za »Jugoslaviju« sabrali su medjusobno za spomenik dr. Kreka po 10 K: D. SpoIJar, po 7 K: časne sestre milosrdnice; po 4 K: M. Tiši jar, M. Barta, M. Ćubelić, A. IvlCIČ; po 3 K: M. Potoč-njak, I. Lončar; po 2 K: F. Novak, I. Markovič, J. Behek, OJ. Vlahovlč, J. Beloglavec, M. Uzelac, Oj. Kišasondi, V. Kovačev, J. Korpar, D. Kokoto-vič, G. Rede, 1. Galovič, S. Kudek, S. IvšIĆ, A. Crnkovič, J. Beli, M. Gjurekovič, A. Strahota, S. Turjak, R. Smikula. M. Benzan, M. Koziovič, M. Petek, GJ. Herceg. D. Brnad; po 1	Mrakovič, D. Pave'ić, A. HercIgonJa, M. Cakmak, I. Pruso-večki. S. Glavlnec, T. Jakić, Gi. Klićkovlć, J. Dum-bovlč, 2. Oriović, J. 2alac, skupaj 100 K. — Po 20 K: R. T. v krogu tovarišev Bemik — Pivec — LoJe — Vidmar — Lifiof — Neiman In družina Franza: po 10 K: Lavrenčlč, Fabrls, Terčlč, učitelj Godina. S. D. in R. G. šofer; po 5 K: žpk. N. N., I. Bric, vrtnariči Marljai n Viktorija; po 4 K: Su-ban; po 3 K: svet. Sila, kpl. Omersa, N. N., Jerman, ndz. Pavletic; po 2 K: C .Gioidano, Al. Šuman. I. Golob, asistent Pečar, učit Eržen, učit. M. •Cok, A. Trebeč, N. N.; N. Stoka 1 K, N. N. 60 vin. — Od čistega dobička prireditve dobi 500 K Dijaško podporno društvo v Trstu za Krekov sklad -DiiaškI dom v Trstu« in 500 K se odpošlje odboru za Krekov spomenik. #
—	škedenjski podružnici CMD so darovalic Ve-koslav KodriČ, ker se ni mogel udeležiti februarske prireditve 10 K; ker se niso mogle udeležiti Krekove slavnostl darovale delavke pri železnici po 4 K: J. Božič, F. Skamperle; po 3 K: V. Gregorli, F. Ražem. M. Cok; po Ž K: M. Leskovec. F. Ko-naič, Z. Godina, E. Suban, L JeriC, M. Koslar, T. Fillpič, K. Skil&n, K. Sturm, M. Kefler, K. Oficija, I. Oficija in N. N. 10 K; železničarji po 8 K: R. Trampuš; po 2 K: M. Bernlk, A. Pivec, F. Sofe, R. Vidmar, M. Llčof, J. Neimenovan; vesela družba železničarjev pri odhodnid tovariša LIčofa 10 K; nabral "Fran Sancln-Kotalj v Rlcmanjih med 5ke-denjsklml Izletniki K 15*70; Ivan Tankovlč. ker se ni udeležil >likofa« tovariša LIčofa K 6; prireditveni odbor Krekove slavnostl y Skednja 300 K.
z veli:-im premoženjem, sedaj pid orožjem, se želi seznaniti z tzob ažeao gop^ndično 25—3 ■ let staro, s premoženjem od K 15.000 naprej, v srr ,o ženi-tve. Le resne pi mene ponudbe pod ,35 leten* na Ins. odd. Eoinosti.	2<i š
ZOBOZDRAVNfK
Dr. J. Cermak


1
v Trstu, uTfca Poste vecchia 12 ' vogal ujice delle Posta,
Izdiranje zobc-v brez bo-»
leein. — Plombiranje.
— UMETNI ZOBJE —
-i
Češko Budjevička Restavracija (Busa-kova uzorna č^ška gostilna v i rstu) se nahaja v ul. O. Gdlani izraven glavne pošte.) SJoven.ska postrežba in slovenski jedilni listi.
Praške
*a barvanje blaga se dobivajo rodil niči Cillia ul Po-to 6.
flFDfd vsake vrste kupuje Babič Fran po naj-VICtE višji ceni. Molino grande 20. 1894
Sfaubišta v Grijanu na prodaj.
Lete ob cesti vodovoda v bližini železniške postaje Grijan. 1-najo krasen razgled Naslov Inscr odd. Edinosti.
tkanine, moderno Volneno blago, pietenine, namizne prte in prtiče prodaja tvrdka
Prekop SkorKovshy In sla acmpalec, CeJko.
Duorec
staje, se EdinostL
Dfivlfnvill »rrižinskl cesti, v UriJUUU, bližini Miramarske pose takoj proda, Naalor ee is ve ▼ Ins. od'.
2001
VRftf^lfAllf P^drnžni aro stilni na tipskem DllJlinilVI trgu »t. 7 dobijo vedno topla jedila po zmernih cenah Voditelj Fr. Novak. (19J»1
Mna prilika!
Prodam v -redini mesta _	hiSo s poh<3tvom (nova
st*vba>, normalna dohodnina K 17.O00, cena K 250.O00. drugo z K 33.000 dohodnine, cena K 140.000 ter razne hl§e, hišice in dvorce od 16 0C0 K naprej. — Pojasnila v kavarni Oorso od 9—12.
Kolar -iS.
B 23

Trs! - uig stGfHon 10 - Trst
Odprt od 8'a zuečer naprsj
LIH
Osiopnina R 2
64' C
svetovno TRGANJE kopališče uđou In zdravi reumailzem
Me Mm\ io notranje Mm\
potom
kopeli, blatnih kopeli, pitja vodet solnčnih kopeli in električnega
zdravljenja. S kopeljo spojena penzija, restavracija, kavama, slaščičarna z lastnim obfcatom. Godba. Izborna oskrba. —1 Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alkaiične, solnčne In jodne toplice. Zdravljenje z vodo,
wmMmFfm-
je Lzdai La založil nasielnje knjige
1.	bpu>ai i. t. ^ooper. — Cena K 1.60.
2.	»TKI POVhSTI GROFA L£VA TOLSTEGA«. — Cena bo vin.
3.	»KAZAfU«. Spisal L. iS. l oistoj. Poslovenil Josip KnailiO. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergje. Vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregonn. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega živiio-nia češkega ljudstva. Spisala Karo.ina Svćtia. PosloveiMl^, P. — Cena 80 vin,
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM Oiirtc-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora ca š.
fa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk siov. ljudstvu.) — Cena žsO »IGRALEC«. Roman iz spomin jv mladeniča. Ruski spisal E. M. Dui o-ievskij. Poslovenil R. K. — Ccaa K 1.60.
a »JURKFCA AGICEVA«. Spi-al Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel T. OrsI, Cena K 2.
P. »UDOVICA«. Povest iz 1& stoletja.
Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Stc.an Klavž. Cena K 1.60.
10.	»JUG'?. MistoriCen roman. Spiral Prokop Chocholoušek. Posloveaii H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RPPCE RISE«. (Le Cho-valier de Malson rouge.) I^oman" iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel F srda Perhavec. — Cena K 2
se toči vsaki dan najiiolllc rsko pivo.
priv.
1
Mit. Krepili imm
zsl trgovino In obrt
PolrnžnlCEi Trst, Trg Haraš Imm 2 Biogcjna Je odprta od 9 zjutraj do 1 pcp.
se kavi z vsemi bančnimi posli toliko tukaj, kolikor na Dunaju Vil. Zoller-gasse 2. — (Naslov za brzojavke na
Dunaju rFilcredit*). Sprejema hranilne vloge na knjižice (do preklica) In Jih obrestuje po
■	3-SOVo =====
Ren ni davek plačuje zavod od svojega. Obrekovanje vlog aa tekočem računu po dogovoru. Zavarovanje vsakovrstnih papuiev proti izgubi. Sprejemajo se P'-ecffnambe za srečke razredne loterije. Za shrambo vrednostnih papirjev In do-kumen ov je priporo^lji o vzeti v niij-m varno t io jekleno celico (Safes) p d i ijuce.u najemnika, ktera je zavarovana proti ognju In tatvini v Oklopnem zakladu podružnice.
Trsi, Uia Cnssa fli Rlspirmo štsu. 5 (Lsstna p3Slo?]2)
Kapital in rezerva K 23,503.009__
FflljaJke: Dunaj Tegethotstra-se 7—9, Dub ov-ikf Kotor Ljubljana, Metkovič
Opatija, Split, Žlbenih, Zadar.
Vlo^e »a hrjIžsce 3 % °0 Vlogo na knffISfco
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plačije banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-ra Lnu po dogo.oru. Akreditivi Čeki in nakaznice ni vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Da;e predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v Javnih skladiščih. — Safe Deposits. — Prod ija srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp aino Stavbni k eiiit, rem^ours krediti. — 3orzna naročila.---Inkaso.---iMenialnica.----I
Telefoni: 1463, 1793 in 2*66.
Uradne uro:

Priporočljiva tvrdka.
* Kostanjev Jgs, , hrastom es drva za kurjavo, štabni les, streSnike In zidne opeke
kupuje vsaki dan po najviših cenah odlikovana apnena delavnica -In stavbeno podjetje J. WILDV Nabrežlna pri Trstu. Iščejo se povsod zastopniki za kupovanje lesa ter prodajo apna.
Damska krojačnica
A. RIEOER, Trst ulica Ooma rc al« 3.' Izdeluj« vsakovrstne obleke po anele&kem in francoskem kroju, plese e obleke, obleke za poroke, bluze za gledalidče itd One smerne.	337
NALI OGLASI::
s c računajo po t stot besedo. — Mastno tfskaae besede se računalo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaia 60 stotlnk.	:■—:
Cesarjeva zahvala primorskemu prebivalstvu.
Njegovo Veličanstvo ml ie naročilo, da naj nazna-I nim prebivalstvu Goriške in Gradiščanske In Istre za iskrena čustva patrijotične vdanosti in zveste 1 naklonjenosti povodom cesarjevega potovanja sko-,cl te dežele Najvišjo zahvalo. Radosti me, da za-morem naznaniti to javnosti. — Baron Fries-Skene.
PoKtlčno društvo »Edinost« bo imelo danes ob 3 popoldne v prostorih »Edinosti« odborovo sejo. Vsi odborniki in namestniki so naprošeni, da se Seje gotovo udeleže.
C. kr. okrajna sodnlja v Gradišču naznanja, da začasno uraduje v Romansu v hiši gospoda Franca
Candusslja.	_
Vojno - pomožni urad političnega druStva »Edi- OCfđO Se ^"ŽSi	ŠZ ^
nest!« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega j odd. Ediaosti.	_	^aa,
Đrnr'n ro mlado močno kravo sa vožnjo naj-rlUtill	boljšega plemena UUca Tesa 31.
H. Stibilj.
Učiteljica
17. II.
KONJAK
destiliran is-vina lastnega pridelka, Pri oslabelo«ti od starosti la trtodfnlh tetkočah Je iz vina destiliran star konjak le stoletja znano prdzknieno okrepGBo 12 let starega ▼ 4 pol-Ihrsklh steklenicah poiljeai Iranko za K 88, alaiSesa 9 letnega čadovlto boleOne tolaieff vdr-gavalno sredstvo zapel trganje v adlh, 4 pol-ihrske steklenice K Vino od 66 litrov napreL — Bell rizling K 5 in rdeči Mrgnađer per I. K 5'60.
BENEDIKT HERTI* Mleposestnll
eraSčIna GoIIče pri Kooficah. Štajersko.
Menjalnica.--£sk«>mpt j-nenic
Brzojavi: JADRANSKA, od 9 da 1 popolne

SenzacUnnnlnn norost
KRS24 VOSEK ZA Čr*/U3
v s mminmM
si hm osbr iz enega kmz&z Luno Krein-ujsKa za ČEUII2 skofta- čefrt mMjSe kreme u cedile. toiiaRL-DofiluflsepflOiOJ.
sa HV žMi^a IT^I ^ 1E i ? V Ž^C IsS c a Dynaj, IX. NussdorfersSrasse 20
Roioefja sicoenslia hranilnica!
8 Mestna hranilnica
nauči govoriti nemško in italijansko v treh mesecih. Ulica Maiolica
1994 —
M«r|f Stroj za Svanle In H f f eezsnle, pravi neir-fw uzorci.
Solde! &tlome3ifn!3 „SiBgef" lasi & Oassor
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vs^ko popravljanje.
Llafaljana, Prešernova ulica šf. 3
6t i vnela koncem leta 1917 vlog.....K 66,800 000
ipotetrvlh in občinskih posojil....... 27,000 000
rezervnega zaklada .......... 2,000.000
Sprejema vloge vsak ckfavnlk in jih obrestuje najvišje po
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupUarno varna in stoj< pod k nircld
c. kr. dežela vlaUa.
Z* varčevanje ima vpeljane \ čne dontače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5 % ^>brestim in r roil
najmanj 1 °L oziroma 8/0 odplačevanju na dol£ V podpiranje trgovcev in obrtrikov ima ustanovljeno
KREDITNO DRUŠTVO.
FRANCESCO BEDNAR
Trrti HHca fampaiHs H.J9,.
Mitmnmuimmii^mn
j