117. številka. Ljnbljana, v sredo 23. maja. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr  za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkiat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Samospoznanje.
Dolgo že nesmo Čitali take jeremijade o propadu uekdaj vsemogočne nemško In pravo za pravo-židovsko-liberalne stranke, nego v njenem glavnem glasilu na binkoštno nedeljo. Kolikokrat so te baze listi očitali sedanji večini državnega zbora, da je le železni obroč šiloma skupaj drži, da je podobna z verigami zvezanim ladjicam, katere bo prvi vetrič razgnal na vse plati. Kolikokrat so se ponašali, da jedina nemška stranka ima dovolj državniške modrosti, dovolj sloge in moči, da more vladati v Avstriji. Ona jedina da more skupaj držati razne elemente monarhije, če ne, razpade ta starodavna država v narodnostue atome. Nemški državni jezik, cetralistična uprava, seveda izvzemši Ogersko in če treba tudi Galicijo in Dalmacijo, je tisti šibolet, ki reši Avstrijo iz vseh nevarnostij, ko bi jej odkoder koli pretile.
Zares, kdor je vseh deset let, odkar je Taaffe na krmilu, moral dan za dnevom čitati take in jednake fraze in prorokovanja o bližečem se propadu naše monarhije, a vsako jutro, ko se je prebudil iz sladkega spanja, videl, da gre država svojim potona naprej, da so se celo zboljsale finančne razmere, uveril se je konečno, da uiti državi, niti narodom ni v najmanjšo škodo, da so se odkrižali teže nemško-liberalnega brutalnega vladanja. Sedanja večina pa, ki reprezentuje res večino avstrijskih narodov, ni se hotela razrušiti in samo sebe pokončati, nasprotnikom na radost, temveč vzlic vladni politiki, s katero se dostikrat ne ujema, stoji v trdnih vrstah združena, ker spoznava, da more svoje namene doseči le, ako je složna.
Kako pa nemška stranka ? Čujmo, kako o njej sodi glavni njeni Dunajski organ. „Upali bi," tako tarna „N. F. P,u na boljšo bodočnost, ko ne bi vsake iskrice upa nam v prsih ugasnila žalostna sestava nemške opozicije. Nikdar bi ne prišlo tako daleč v Avstriji, ko bi zraven onemogle večine postala trdo sklenena nemška stranka, sposobna, po-vspeševati nov politiški razvoj. Zaslepijence, ki so nemškemu narodu naložili to bridko usodo, obsoje-vala bode zgodovina. Ali je res treba bilo te raz-kosanosti mej Nemci, da so zdaj malone nesposobni (čujte!), voditi državno krmilo? Iz uajina-lenkostnejših ozirov se je razbila združena levica in
LISTEK.
Rusko Poljsko.
Slika.
(Dalje in konec.)
Najvažuiša in največja poljska reka je Visla. Kar je Slovencu Sava, Rusu Volga, to je Poljaku mogočna Visla. Prava poljska je ta reka. Izviri so ji v šležkih Beskidah. Pri Krakovem je že plovna, dere mirno skoz „kraljestvo" in se zliva v Baltiško morje. Slavno poljsko mesto „Krakow", stara stolica, kder so venčali kralje Jagclončke, kder so shranjeni najsveteji spominki poljski in znamenitosti zgodovinske, to mesto stoji ob Visli — in druga stolica, velika lepa „"NVarszavva" vzdiga 86 na visokem njenem bregu. V Vislo zlivajo se skoro vse druge reke tamošnje. Mogočna Visla je izvrstna trgovska draga, zlasti zveza s Prusijo. Jadrovke in parabrodi prevažajo po široki ti cesti ljudi in blago, zlasti žito, sadje in les. Visla označa vso vzhodno polovico Be-veruega evropskega niževja.   Če si ogleduješ kraje
celo sedanja mizerija je ne more več združiti itd." List kliče k slogi, pa ob jednem napada in stigma-tizuje može, ki se nečejo podvreči Herbst-Chlunnc-kega povelju, kot izdajalce nemškega naroda. Zlasti antisemiti bi se morali poteptati. No baš ti dobivajo čedalje več terfina mej Nemci in Scbonerer-jeva obsodba jih nikakor ni splašila.
Samospoznanje je prva pot do poboljšanja Toda le pravo samospoznanje, katero sega do jedra in do tega ni še .prišla liberalna stranka. Ona išče uzrokov svojega propada v lastni neslogi, a to je le jeden faktor. Glavni razlog pa so njena kriva načela o vladni sistemi, njena vladoželjnost, samopašnost in nestrpnost, s katero je proti sebi vzbujala opozicijo vseh nenemških narodov. Dokler bode liberalni stranki prvi smoter usilje-vanje uemščine in gerroanizovanje, dokler bode, kakor doslej, zanikavala in posmehovala se jezikovnim pravicam drugih narodov, lako dolgo ni sposobna za vladanje v Avstriji, naj bode še tako jedina in složna mei seboj. S svojimi krivimi nazori si je sama kopala svoj grob, v katerem naj mirno počiva, v prid Avstriji in njenim narodom.
Nemškutarija na Koroškem i Štajerskem z nemškim šulvereinom vred!
Govor poslanca dr. Oregoru«. v državnem zboru dne 3. maja 1888.
, (Po stenogratskcm zapisniku).
(Dalje.
Lani dne 30. avgusta je poročevalec na občnem zboru nemškega Šulvereina na Dunaji zbranim govoril sledeče besede: „skoro nam že preseda vsako letozatrdovati, da nam niti na misel ne pride naše (šulvereinske) šole za koga druzega ustanovi jati, nego za nemške otroke." Temu moram ugovarjati, vsaj ka-Štajersko zadeva. Tukaj imam sledečih šulverein-skih šol.
Prva je ona v Pekrah, ponemčurjeno: Pikern-dorf. V to so nemški posestniki vinogradov iti pristav slovenske otroke svojih vincarjev in delavcev kar ugnali. In ker še dovolj napolnjena bila ni, so zvabili še drugo deco t)e delivujoč mej njo jestvin, sladčič in oblek. (Poslanec dr. Gregr: tako d e 1 a j o p o v s o d !) V tej šoli so skoro samo slovenski otroci.
ob spodnjem njenem teku. vidiš lošno peščenino, zelo presušeuo, vsaj doteka tam reki jako pičlo vode. Čisto drug svet odpre se ti ob osredji in zgornjem njenem bregu. Dobro namočena, silna, črnkasta in nenavadno rodovita je tu zemlja. Veselim motriš očesom obilno, mnogovrstno raščo. Žito je posebno lepo, visoko in polno. Gozdi so tu večinoma listovci, ob nižjem teku prevladuje seveda šilovje. Za rodovitimi temi kraji in lepim bilovjem razprostira pa se močvirje in to zlasti v področji največjega pritoka Visle, velike reke Bug-a. Mnogo storila je že vlada ruska v osušenje tega mahu in dokaj zemlje priredila poljedelcu v obdelovanje. Minulo bode pač še nekaj let, predno se popolnoma odpravi ta močava. Brez vseh neprijetnih posledic pa je uerodovit ta kraj za deželo. Pomanjkanja ti on ne pruuzicča. Prerodovite so nižave, rodeče obilo krasnega sadu.
Poljedelstvo opravlja se zlasti mej prostim kmetstvom še zmerom preveč površno in pomanjkljivo. Le tu iu tam obdeluje se polje racijonalno in se porabljajo važne tehnične iznajdbe iu drugi poljedelski pripomočki v dosego večjih in lepših pride!
Druga privatna šulvereinska šola bila je osnovana v Razvenji, ponemčurjeno : Uoss\vein. Ondi nahaja se sedaj 8 nemških ali ponemčenih in 90 slovenskih otrok. (Čujte, čujte na desnici!)
Iz pisma, katero sem prejel iz Sevnice, povzamem, da se na tamošnjej privatnej šulvereinskej šoli nahajajo le slovenski otroci in samo dva nemška, koja je novi nadučitelj in Salzburga seboj vzel. (Poslanec dr. Vitezič: vse le defenzivno!) Zatorej ne verjamem poročevalcu šulvereinskemu nič, pač pa tistemu šulvereinskemu učitelju, ki je lani, ko je bilo zborovanje Mariborske podružnice nemškega Šulvereina, zastran te reči izpovedal nekaj jako zanimivega. Mislim, da more šulvereinski učitelj najbolje vedeti, česa od njega nemški šulverein tirja, kakšne namere ta ima. Značljivo je torej, kar je mož izpovedal, namreč sledeče (bere):
„Namen nemškemu Šulvereinu je v tistih nenemških krajih, kjer še Nemci gospodujejo, te ohraniti. Za tem moramo skušati, kolikor največ mogoče otrok ne nemške narodnosti v naše šole 8 praviti in jih tukaj, p onem čiti (Čujte, čujte! na desni!), d a o n d i svojo narodnost ukrepimo ter si tla pripravimo za n a d a 1 j n e j š e postopanje."
To je vender odkritosrčno in se ujema s podatki, katerih sem bil navedel. Ni torej resnično, da bi nemškemu šulvereinu glavna skrb bila za nemške otroke. To ni res. Marveč in pred vsem ukvarja se s slovensko deco, to vabi in sili na mnogovrstni način v svoje privatne šole, da jej hitreje ko mogoče zamori kal ljubezni k materinščini, izneveri slovanskej narodnosti ter priklopi nemškej. To, gospodu, je novošegno ropanje otrok. (Jako res! na desni).
Nemški šulverein dobro ve, da s svojimi privatnimi šolami ne bode veliko opravil in Slovanov ogromnem številu ne poneinčil. Zato si prizadeva urinoti se v javne šole in u plivati na šolske oblasti. V to svrho izkoristi si najprvo denarne zadrege onih šolskih občin, katere so prisiljene kakšno novo posloje staviti, staro razširiti itd. Tedaj pridejo raešetarji nemškega šulvereina in ponujajo posojil brez obrestovani a.
No, in kaj zahtevajo za ono ponudbo ? Nič druzega, nego, da šolska občina se odpove materin-
kov. Veselo napredujo v tem veliki posestniki dajoč dober izgled manjši »žlahti" in prostemu kmetu.
Vsakako pak se more priznati, da se je stanje naroda na ruskem Poljskem zlasti v minolih dveh desetletjih v obče znatno zboljšalo. Narod sam popravil se je precej. Nemarnost, ona neopravičljiva površnost, o kateri se je toliko pisalo in govorilo, pojema že pri teh Poljakih. Pač pa se je še ohranila stara njih slabost, potrata, ki se vleče kakor rudeča uit skozi gospodarsko njih živenje.
Če si potoval prejšnje čase po deželi, našel si le tu in tam prijazne hišice, zbrane v lično vasico. Raztresene so stale skoro povsodi koče po planoti, koče od čmvih hlodov in s Rlabo slamo ali raeši-čkem krite. Tudi dandanes najdeš še dovolj tacih kolib z umazan i mi šipami v poševnih okencih A obmeto jih vsaj sedaj nekoliko z neko jasno ru-javo malto.',Zadnje čase pa seje tudi v tem mnogo zboljšalo. Ni več tako, kakor trde kaj radi še vedno Nemci. Mnogo še najdeš lepih vasij z ličnimi hišicami.
Vse drugače pa bi si ljudje še lahko opomogli, hoteč vztrajno  pridnostjo porabiti, kar jim ponuja
ščini v Ijudskej šoli (Čujte! na desni); mora namreč v rednei seji skleniti, da poprosi dotično šolsko oblast, naj uvede v šolo nemščino kot poučni jezik. Seve so dosedaj naše šolske oblasti takšnim prošnjam vselej ustregle Tukaj moram vender reči, da na takšni način Slovencem narodnost f šoli naravnost odkupujejo. Mej Slovenci je že zavladal pregovor: šolska občina, na primer Slovenje Bistri ška, je svoje otroke nemškemu šulvereinu prodala recimo za 4000 gld., Slatinska tudi za 4000 gld., Svičinska za 3000 gld, Radvanjska za 1300 gld.. Razvanjska za 600 gld. (Poslanec dr. Gregr: no, to je že prav po ceni!) To je pravo 00-vošegno barantanje z ljudmi, da se nemštvo reši. Kaj pa poreko k temu c kr. nadzorne šolske oblasti ? Vse potrdijo. Imam za to poseben dokaz. Kakor sem že opomnil, nahaja se takšna Šulvereinska šola v Razvanji. V njej je 90 slovenskih, a samo 8 nemških otrok. Še celo deželni šolski svet v Gradci se je obotavljal meni nič tebi nič samo nemščino upeljati kot poučni jezik. Toda nemški šulverein je pouzročil, da je šolska občina zopet prosila za golo nemščino, iu tedaj je pritrdil deželni šolski svet. Tako mora 90 slovenskih otrok odpovedati se materinščini. Tukaj ne velja več člen XIX , na § 6. šolskega zakona se pozablja, merodajen je le denar nemškega šulvereina.
Gospoda moja! Pri nas se temu nihče ne Čudi. Vsaj vemo, da so skoraj vsi udje deželnega šolskega sveta in okrajni š Iski nadzorniki udje nemškega šuivereiua. Nase šolske oblasti na Štajerskem in Koroškem so z malimi izjemami v rokah nemškega šulvereina in so njemu zapisane. To vidimo, kako učitelje prestavljajo. Naj le jeden ali drug šulvereinljan s prstom migne, in učitelj mora iti. V dokaz bodi sledeči slučaj, V Radvanji zunaj Maribora imajo večrazredno šolo, kjer je ušolanih 53 nemških in 107 slovenskih otrok; toda poučui jezik je le nemški. Jeden izmej učiteljev se vender usmili ubogih slovenskih otrok ter časih ž njimi slovenski izpregovori. Tekoj ga zatožijo pri šolskej oblasti in učitelj je prestavljen. Le migljaj in učitelj pojdi!
Nemški šulverein prime še jedeukrat za mošnjo ter jo položi pred učitelje na slovenskih šolah po-nudivši jim „častni dar". (Čujte, čujte! na desni. Poslanec dr. Vitezić — lepi »častni darovi" to!) Pravi: kaj hočete imeti, da še marljiveje, pridneje in trdneje nemškutarite, nego do sedaj? To spominja človeka na znani prizor ali pogovor farizejev z Judežem Iškarijotom. Ta je pritrdil iu prodal Krista Gospoda za 30 srebrnikov, a nekateri učitelji na slovenskih ljudskih šolah, kakor Slovenci pravijo, takšni „Judeževi denar" prejemajo od nemškega šulvereina v znesku od 30 do 100 gld. Kaj morajo za to storiti? To hočem na posebnem slučaji pokazati. Na Vojniku ponem-čeno Hochenegg, nahaja se šola štirirazrednica. Skoro vsi otroci so slovenski. Vodja one šole prejema 100 gld. na leto od nemškega šulvereina kot „častni dar". Nedavno mu je deželni šolski svet z naredbo, o katerej je v tej visoki zbornici že govorilo se, ukazal nemški jezik, računstvo in teiovad-8tvo učiti v nemškem poučnem jeziku. Toda šulvereinska „Ehrengabe"  pouzroči,  da oni Vojuiški
pedagog v svojem razredu poučuje v nemščini — vse predmete. (Čujte, čujte! na desni). Na ta način prelomi ta učitelj aleharni šolski dan od-redbo^avoje predpostavljene mu šolske oblasti in ob jednem greši zoper državni osnovni zakon, kateri zvesto in sveto izpolnjevati je v prisegi za službo slovesno obljubil. Nemški šulverein torej deleč „častne darove" ali „Ehrengabe" zapeljuje naše učitelje v nepokorščino, da se pregrešijo zoper državni osnovni zakon in se izneverijo dolžnosti, katero bo izpolnjevati prisegli.
Gospoda moja! To žali nravnost! Ako je kedaj lepa beseda slabo dejanje prikrivala, tukaj je to gotovo. Učitelj bi naj zatajil svojo narodnost, nja otroke phal germanizaciji v žrelo izneverjajoč se svetej prisegi — zavoljo šulvereinskega denarja! Mislim, da to ni „častni dar" ali „Ehrengabe", marveč to je „sramotni dar" ali „Schandgabe", sramota za tistega, kateri da, sramota za onega, ki prejme. (Zelo resnično! na desni).
Kaj pa rečejo tukaj c kr. šolske oblasti V Molčijo in molče pritrjujejo tako zelo odkrito vršeče se podmitovanje in zapeljevanje učiteljev, da pr» lomijo sveto prisego in so nepokorni državnim osnovnim zakonom. Vse zaupanje v javne šole mora izgubiti naše prebivalstvo, zlasti slovansko Kaj bi rekel vojni minister, ako bi privatno društvo, dobivajoč denarjev, recimo iz Italije ali Rusije, podmitovalo c. kr. oficirje, da se izneverijo svojej prisegi? Tega bi nikakor ne trpel! Dalji- prih.)
Politični razgled.
\otraiije dežele.
V L ) u b 1 j a n i 23. maja.
Budgetna debata bode v državnem zlioru končana najbrž še le v petek. Ne ve Be pa, če pride potem takoj na vrsto vladna predloga o novem žganjarskem davku, ali bode državni zbor poprej rešil še pogodbo z Llovdom.
MladočeŠki zaupni možje imeli so v ponedeljek  ehod  v  Pragi, kateremu je predsedoval državni poslanec Blažek. Zbralo se je bilo kaci h 200 osob z vsega (ešltcga    Prišla sta bila državna poslanca Kovnic in Herold in skoro vsi mladočeški deželni poslanci.   Državni poslanci Gregr, Vašatv, Engel   in  grof Lažanskv  so pa  opravičili svojo odt-otnoBt in izjavili, da že naprej  pritrdijo vsem sklepom. Eazgovarjalo se je ob organizaciji mlado-češke stranke.   Potrdila so se pravila, katere je predložil eksekutivni odbor in izvolil odbor 22 čla nov, ki je bode izvrševal. Sklenili so molčati o vsem, kar se je sklepalo. Ker jih je pa bilo veliko število, je naravno, da neso vsi molčali.   Izvedelo se je, da so sklenili sklicevati tabore, na katerih bodo govorili proti  Liechtensteinovemu prelogu in kriti« kovali   staročeško   politiko,   ki   nema nobenega uspeha.
PredvSeraj je zborovalo v Krakovem društvo gulfdkili veliko- in srednje šolskih učiteljev. Posvetovali so se,kako bi se preskrbele udove in sirote srednješolskih suplentov in o premembi šolskih knjig.
Viiaaijje <lrxave.
Nova Mbskii vlada ima kaj težavno stanje. RadikalcI propovedujejo narodu, da bi bili polagoma jako znižali davke. Temu tudi nikdo ugovarjati ne more, ker so bili začeli jako štediti pri državnem gospodarstvu. Ko so najprej sebi znižali dnevnice, hoteli so ponižati še uradniške in čast-
narava. Obilneji bi jim bili pridelki in lepši, če bi se skrbjo obdelovala prerodovita zemlja. Živinoreja in sadjereja se posebno slabo gojiti, akopram ae nahaja tamo vsega v to potrebnega v obilstvu. Napredek se vidi pač pri plemičih, velikih posestnikih in pri tako zvaui „mali žalhti" — plemiči nižje vrste. Krasna in obširna imajo posestva ti plemiči. Dom, v katerem Btanuje gospod* sama, imenuje narod vse vprek „palac". Preje stal je tak dvor kaj žalostuo sredi gospodarskih podrtin in redko-krat imenovati bi ga bil mogel človek palačo. Umazano, nizko, nekako na kup stlačeno bilo je vse, brez redu in lišpa. Čudil si se kako more tu bivati omikan, premožen gospod. Le lepi obširni parki iu vrtovi sadni, raztezajoči se za „palačom" bili so ti v pravo veselje. Pač je sedaj drugače. Redko kje najdeš še tako poslopje v bivanje gospodi sami, jako redko. Lepi dvori, gradiči prave palače, okusno zidane in preskrbljene z vsem komfortom bogato pričajo o boljših razmerah. Poslopja gospodarska zidana so trdno, čista in v popolnem redu. Zlasti so hlevi konjski urejeni po novih pravilih, pravo veselje sportsmanom te baze.
Navzlic vsem tem popravam in mnogemu zboljšku, navzlic izredni rodovitosti zemlje in mnogoteri  priložnosti v pošteuo živenje   vlada vender
tu in tam prava beda mej ljudstvom. Kako je to mogoče V —
Tisti nesrečni faktor deluje zopet tu, faktor uničujoč i drugje narode prekanjenim svojim ravnanjem, pohlepno svojo nasilnostjo. Žid, največi stiskalec, kjer se nahaja, sesa tudi narod poljski. Nema sicer v „kraljestvu" te moči, tega ostrega življa kakor v Galiciji, a itak je veliko zlo in posebna nesreča deželi. Prevladuje pa žid zlasti v manjši trgovini z ljudstvom. Uril i u utisuil se je tako, da jim je nekaka potreba, ne mogoče brez njega ni kupovati ni prodajati.
Toči vodko, upa in odira orez usmiljenja, kaj pravim, brez vesti, loveč zlasti v nekaterih krajih tako nesrečni narod v mrežo svojo, da ta jedva živi in diha. Da, teh zidov ne pozna vsakdo. To je prototip znanega „poljskega zida". Nobena muha ni tako sitna, tako nadležna, ko on. Spodi ga desetkrat od sebe, daj mu jednajstič brco, on pride dvanajsto, če tudi po klofuto. Zmerjaj ga [ko psa, nič ue de, svojo ti gode dalje, „pada do nog", hvali robo, ponuja in se ne da odpraviti z lahka. Na prodaj imaš žito, živino, ali kar si bodi. Žid prihaja za Židom, obljubiju iu se roti, da ne dobiš takega kupca, kakor je on. Premnogo napisalo bi se o nesrečnem tem duhu. £
nitka plače. Vojsko hoteli tako preustrojiti, da bi bila cenejša. Zaradi tega je skoro gotovo, da radi-kalci dobe pri bodočih volitvah veČino, samo vsled tega, da kralj imenuje nad petdeset skupišinar-jev je mogoče, da bodo v skupščini imeli napred-njaki nekaj glasov večine.
Neredi v Holgarljl neso bili tako neznatni, kakor oricijalna poročila zatrjujejo. Pri Trnu se je bilo begunom, ki so prišli čez mejo, pridružilo še prebivalstvo in le z velikim trudom so ustajo zatrli. Narod je jako nevoljen na sedanjo vlado, ki tako strogo izterjuje davke. Proti ustajnikom poslala se je konjica. Šest puntarjev je ubitih, 12 pa težko ranjenih. — V Varno pripeljali so iz Belgije 15 milijonov patronov in •/■ milijona kilogramov smodnika. — Karavelov in C. nkov se pogovarjata, da bi začela skupno postopati. Cankov je pripravljen privoliti, da se, ko izpodrino sedanjo vlado, sestavi ministerstvo iz obeh strank Le zastrau bodočega kneza nesta jednih mislij. Cankov je za to, da bi vsprejeli vsacega ruskega kandidata, Karavelov je sicer za vojvodo Oldenburškega, a nikakor ne za nepopularnega Mingrelca. To je že povedal Kaui-barsu.
V „Novem Vreineuu" je bivši rušiti diplomat Tatiščev priobčil več člankov, v katerih hudo kri-tikuje rusko diplomacijo. Zaradi teh napadov na ruske državnike dobili so ruski listi ^oporam, da naj previdneje pišejo o ruskej diplomaciji. V teh listih pa Tatiščev priznava, da je Bismarck na kongresu v Berolinu podpiral ruske zahteve in da so torej le ruski diplomatje in oslabelost Rusije uzrok, da v Berolinu neso Rusi več dosegli. Rusija je imela v vojni toliko zgub in troškov, da je bila tako oslabela, da ne bi bila mogla nadaljevati vojne in zatorej je morala prijenjati.
It u* I ju se še vedno pogaja z belgijsko-francoskim konsoreijem za 200 mibjonov posojila. Kon-sorcij ne odreka naravnost posojila, a zahteva pojasnil, čemu se bode denar potreboval. Za oboroževanje bankirji nečejo dati denarja. Razen tega pa baje še zahtevajo, da odstopi Višnje^radski. V Pe-terburgu se že govori o demisiji finančnega ministra. Njegov naslednik bi bil bivši ravnatelj državne banke Lamanski ali pa član državnega soveta Abaza.
Pristaši prejšnje runiiiiiske vladne stranke imeli so shod v Bukureštu, ki pa je bil jako slabo obiskan. Sklenili so izdati manifest, v katerem se poudarja, da se ima Rumunija največ liberalni stranki zahvaliti za svojo nezavisnost. Treba pa je gledati, da Be obvaruje Rumunija tujega upliva, ki hoče narode zavojevati s pretvezo varstva pravoslavne cerkve in osvobojenja narodov, ki pospešuje v svoj namen škandalno politiko opozicije in prouzroča nerede. Praviti tu pač ni treba, da se tu misli Rusija. Sicer je pa nesramna baharija, da ima liberalna stranka največ zaslug za narodno samostojnost. Se sedaj bi bila Rumunija pod turško vrhovno oblastjo, da je ni osvobodila Rusija.
KrancoMka oblastva so ustavila na meji več nemških potnikov, ki so hoteli v rodbinskih zadevah na Fraucosko. Nemci z raznimi pretvezami potujejo in vohunarijo po Francoskem. Po nemških listih je radi tega velik hrup ter prete, da bodo Francozom že povrnili. Francoski časniki pa trdijo, da je ta naredba popolnem opravičena, ker Nemci stavijo francoskim potovalcem po Alzaciji in Loreni vsakeršne ovire.
Domače stvari.
— (Za ohranitev gimnazije v Kranj i) se je oglasil bil tudi deželni zbor kranjski. Deželni odbor je poslal učnemu ministerstvu dobro utemeljeno prošnjo, a g. minister Gautsch je z ukazom dne 10. maja t. 1. odklonil prošnjo s tem, da ne more ustreči želji deželnega zbora. Gimnazija bode torej ponehala, o čemer pač nesmo dvomili, dokler vodi učno ministerstvo ekscelenca Gautsch.
— (Drugi blagi čin „Česko-slovin-skega spolka" v Pragi.) Zadnjič smo poročali, da je velečast. gosp. Jan Lego v Pragi kot poverjenik iu častni član „Matice Slovenske" naznanil ji, da pristopi „Česko-slovensky spolek" kot ustanovnik k društvu. Danes objavljamo drugo veselo vest, ki kaže bratsko vzajemnost in dejansko izvrševanje spolekovega sklepa: podpirati slovenska literaturna in druga društva. Velezaslužni rodoljub in neutrud-Ijivi posredovalec češko-Blovenskega bratoljubja gospod Jan Lego je namreč odboru „Narodne šole" poslal 30 gld. podpore, katero ji je naklonil „Česko-slovinskv spolek" za društvene blage namene. Hvala in slava za dobrodušno darilo! Naj bi prijateljstvo utrjeno povodom nepozabljivega pohoda milih nam bratov Čehov v dnevih 9. do 12. avgusta pret. leta tudi pri nas rodilo isto požrtvovalnost in skrb za povzdigo slovanske ideje !
— (Trgovinska in obrtna zbornica) bo v petek ob 6. uri zvečer imela sejo v magistratni dvorani. Na duevnem redu je: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o doneskih k razhod kom strokovne
jle   t  i uci  o vezenje in šivanje čipek.   3. Poro-
čilo ob ulogah radi jedenajsturnega dnevnega dela. 4. Poročilo o neki dobitkovini. 5. Poročilo o računu za 1. 1887. 6. Poročilo o pravilih zadrug : a) trgovcev, b) rokodelskih obrtov, c. krčmarjev in mesarjev v sodnem okoliši Mokro noskom, in d) krčmarjev, mesarjev in trgovskih obrtov sodnem okoliši Logaškem.
— (Birmancev) o binkoštuih praznikih bilo je 1956, mej njimi 549 tukajšnjih, ostali z dežele iz raznih fara.
— (Podoknica.) Danes zvečer okolu 9. ure pel bode čitalniški pevski zbor pred stanovanjem župana Grassellija na čast gospodični hčerki, ki se juti i omoži. Pri dveh zborih pel bode solo slavni operni pevec gospod Josip Nolli.
— (Zakon ob uravnavi Trebinjšice pri Ratečah) na Gorenskem, kakor ga je sklenil deželni zbor, dobil je najvišje potrjenje.
— (Divjega petelina) prepodil je včeraj zjutraj ob 1ji8. uri g. K. na Rožniku. Šetajoč z Gorenjega Rožnika proti mestu je menda s svojo hojo »plašil petelina, kateri je odfofotal proti Kosezam.
— (Potres.) Na binkoštno nedeljo proti tri četrt na 12. uro čutil se je na mnogih krajih Slavonije potres in čulo močno podzemeljsko bobnenje.
— (Vabilo gospodom družbenikom c. kr. kmetijskedružbekranjske naobčni zbor,) ki bode v četrtek dne 14. junija 1888 ob '/a9 uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani.   Vspored:   1. Prvomestnik prične zborovanje.
2. Poročilo o delovanji glavnega odbora v 1. 1887.
3, Predlog družbenega računa za leto 1887. in proračuna za leto 1889. 4. Volitev jednega odbornika v glavni odbor namesto po § 22. družbenih pravil izstopivšega gospoda odbornika iu c. kr. računskega svetnika R. Kastelica. 5. Volitev tajnika. (Ker je veljala izvolitev tajuika v 1 1884. le za dobo umrlega tajnika gospoda Janeza Bleiweissa viteza Tr-steuiškega in ker je ta doba letos dotekla, voliti je vsled § 22. društvenih pravil tajnika v noviČ. 6. Poročila m predlogi glavnega odbora, mej temi tudi predlog o prenaredbi družbenih pravil. 7. Poročila in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. O p o m n j a : Glavni odbor vabi vse gg. udeležence občnega zbora, da se blagovolijo udeležiti skupnega ogledovanja novih nasadov na družbenem poskusnem vrtu, ki bode na dan zborovanja, popoludne ob 4. uri.
— (Iz Logatca) piše nam gosp. župan A. Mullev: Z ozirom na notico v včerajšnjej štev. Vašega cenjenega lista dolžnost mi je opaziti, da ni bil res neki kolesar kriv mojega ponesrečenja, pač pa voz moj, pri kojem se je zavira pokazila. Dvema biciklistoma iz Ljubljane, gg. Andrettu in tovarišu, ki sta slučajno takoj po nezgodi nasproti pripeljala se, imam se jedino in posebno zahvaliti, da mi je bilo mogoče tako hitro dohiti zdravniške in druge pomoči iz Planine.
— (Krepka narava.) Nemškega cesarja dolgotrajna bolezen, nevarna operacija in njene posledice vzbudile so globoko sočutje in kdor pozna kak jednak slučaj, objavi ga hitro, češ: Jednak bolnik ima že toliko let luknje v vratu, pa še živi, temu se je na bolje obrnilo in tako naprej. Izredno zanimiv slučaj poizvedeli smo pa te dni iz okolice Ljubljanske. Posestnik Božič, po domače „Šim novec" iz Hraš pri Smeledniku je pred par leti v vratu tudi tako nevarno obolel, da so mu v bolnici Ljubljanski grlo prerezali, napravili luknjico ter v slednjo cev utaknili. Šimnovec je cev dlje časa nosil iu kadar je hotel govoriti, zamašil je cev in luknjico in govoril rahlo, a vender razločno. Preteklo zimo mu je cev po noči zdrknila iz luknjice v vratu. Zjutraj hotel jo je utakniti nazaj, ker pa ni šlo, jo je pustil in poskusil živeti brez cevi. In to se mu je tako čudovito posrečilo, da se je luknjica v vjratu popolnem zarasla in da je Šimnovec zopet normalen človek in zaradi tega tako dobre volje, da je povodom zadnjega Ljubljanskega semnja že prav krepko pel.
— (Tatvina.) Na Šentpeterskem predmestji stanuje samica Katarina S trle k ar, živeča ob tem, da ima že več let na stanovanji in brani dijake Ta obrt ne daje sicer bogastva, ipak si je Strlekar v teku časa nabrala nekoliko novcev, katere je naložila v kranjski hranilnici, knjižice pa hranila spodnjem predalu pod perilom, meneč da jih ondu živa duša iskala ne bode. A zadnjo soboto pogleda slučajno po knjižicah iu v svoje neprijetno začudenje vidi, da jedne knjižice z ulogo 1100 gld. ni
več. Teče v hranilmi:<>. kjer s* jei pove, da se je neki osobi že ves denar odštel. Od hranilnice hiti na policijo naznanit tatvino, odvračajoč ves sum od dijakov, pri njej stanujočih, kakor tudi od 26letne Neže Preširen, katero je bila zadnji teden vzela na stanovanje. Policija pa je bila diuze^a mnenja ter prijela Nežo Preširen, katera je naposled priznala, da je knjižico ukrala in vzela denar iz hranilnice. Po dolgem premišljevanji odločila se je celo, da pokaže kraj, kjer je denar skrit. In res je detektivu Šoberju v Znamenjskih ulicah pokazala žleb, za katerim fje bilo v robci zavitih 1124 gld. v samih stotakih in petdesetakih. Mankalo je samo 14 gld., katere je neki dala svojemu ljubčeku. Neža Preširen, jako nevarna, že večkrat kaznovana tatica izročila se je deželnemu sodišču.
— (V Šiški) bil je v nedeljo zvečer pretep, pri katerem sta bila dva fanta z noži nevarno ranjena. Povod poboju bili so nekda ,krivači" (zakrivljeni peresi petelina škarjevca.)
— (Iz Škocijana na Dolenjskem) se nam piše: Sinoči ob 11 uri t. j. 21. maja jo umrl občezuani in občespoštovani Matija Rorman iz Do-brovškevasi. Ranjki je bil več let župan ; marljiv sadje- in vinorejec! Bog mu daj nebesa!
— (Mej Trstom in Trbižem) priredilo bode vodstvo državnih železnic ponočno zvezo za dobo od 16. junija do 16. septembra. Ta ukrep bode zlasti ugajal rodbinam po gorenjskih letoviščih, katere bodo sorodniki ob nedeljah in praznikih lahko obiska val i.
— (Vs pored   oficijalne slavnosti,) katero priredi Logaški   politični okraj  v proslav-ljenje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa L dne  22. in 23. julija t. 1.  v Lo-gatci.   Dne  2 2. j u 1 i j a t. I.: 1. Ob 9. uri zjutraj slovesna sv. maša na prostem — pred gradom v Gorenjem Logatci.  2. Po sv. maši predstava predstojništev občin, krajnih šolskih svetov, vodstev ljudskih šol, farnih iu ces. kr. uradov ter društev političnega ukraja Logaškega gospodu c. kr. okrajnemu glavarju.  3. Ob lOVa uri zasaditev prvih dreves  drevoreda od Gorenjega do Dolenjega Logatca; obdarovanje šolske mladine Gorenje-Logaške z jedili — revnejše tudi z obleko 4. Ob 11. uri za ju trk,  potem odhod od Gore njega Logatca proti Dolenjemu Logatcu. 5. Ob 12. uri odprtje mej Gorenjim iu Dolenjim Logatcem ležeče zasilne bolnišnice obč-n Dolenji in Gorenji Logatec. 6. Ob 12V9 uri zasaditev začetnih dreves drevoreda ob   okrajni  cesti Dolenji Logatec-Rovte, in primerni govor zbrani šol ski mladini Dolenje-Logaški.   7. Ob 1. uri otvo ritev Logaške posojilnice in potem odhod na slavnostni prostor — travnik poleg gostilne gospoda Fr. Arko ta v Dolenjem Logatci. 8. Ob 2. uri banket. 9  Ob 4. uri ljudska veselica s tem vsporedom:  a) Cesarska pesen,  poje mešani zbor s spremljevanjem godbe, b) Slavnostni govor, c) Ki tica narodnih pesnij, sestavil A. Foerster, poje mešani zbor. d) Deklamacija pesnij, zloženih za ta dan od gosp. Simona Gregorčiča, e) Naprej, Dav. Jenko, poje mešani zbor s spremljevanjem godbe,   f) Loterija,  katere čisti dohodek je namenjen vnem ljudskim šolam Logaškega okraja v na pravo oziroma opravo šolskih vrtov in šolskih knjižnic.   10. Ob 9. uri baklada od slavnostnega prostora v Dolenjem Logatci do stanovanja gosp. c. kr. okrajnega  glavarja v Gorenji Logatec, iu tam  11. serenada s temi točkami a) Cesarska pesen, poje mešani zbor s spremljevanjem godbe,   b) Domovina,  dr. B. Ipavec, poje moški zbor. c) Oblaček, J. Kocijančič , poje moški zbor. Ma bližnjem hribu  „Sekirca" — umetelni ogenj.   12. Vrnitev  na slavnostni prostor — in potem prosta zabava.  Dne 23. juli j a. 13. Ob 9 uri dopoludne  živinska  razstava v Dolenjem Logatci. 14. Ob 1. uri popoludne izlet v Planino in ogled tamošnje podzemeljske jame.
— (Vabilo) k prvemu glavnemu zboru društva učiteljev in šolskih  prijateljev  okraja Logaškega,  ki bode v Četrtek dne  7. junija 1888 ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji Dolenje-Loga škem s tem le dnevuim redom:   1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o dosedanjem društvenem de lovauji. 3. Volitev društvenega vodBtva. 4. Razgovor o udeležitvi oficijalne slavnosti, katero priredi Lo gaški politični okraj v proslavljenje štiridesetletnice vladauja  presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 22. julija 1888 v Logatci. 5. Nasveti in prosti go vori posameznih društvenikov.
luiegrami „Sli1 venskemu Narodu":
Berolill 22. maja. Cesarjevo zdravje se je sadnje dni zelć zboljšalo. Kašelj je precej ponehal, groznice ni ver. Cesar je veliko na prostem in se vsak dan vozi na sprehod.
Berolin 22. maja. „Norddeutsche All-gen mine" bavi se zopet z nemškim potovalcem Littuiierjem, katerega so na francoski meji ustavili, dasi je imel potni list in dovolj denarja. Ponavljajo«'- članek Časopisa „Pays, v katerem se piše, da morajo Francozi, ki hočejo bivati v Alzaciji in liOtviii, trpeti neprestano sitnosti in nadlegovanja, da torej Francozi ne u mejo , zakaj bi Francija ne smela jednako gospodovati v svoji hiši, kakor Nemčija v deželi, ki niti njena ni, pravi „Norddeutsche" : Skrajni <'as je, pojasniti takim načinom, ki se nikakor ne bode mogel mneti napačno, da Alzacija in Loreua popolnem pripadata Nemčiji.
Dunaj 23. maja. Ferjančić govoril danes izborno, posekal oholega Foreggerja, kateri se je ustil, da Slovani nemajo pravnega čuta. Utis govora velik, odobravanje desničarjev jako živahno. Splošna sodba: slovenski polk dobro manevruje po državni zbornici. Fražak opravičeval slovanske uknjižbe, obsojal nadlegovanje zaradi krajnih imen nekaterih sodnikov, obetal, da bode pri imenovanji vedno oziral se na jezikovno zmožnost.  Sedaj govori dr. Gregorec.
Par Z 23. maja. Clemenceau, Joftrin in Rane sklicali so velik shod poslancev, senatorjev, municipalnih svetnikov in časnikarjev, da bi organizovali republikansko stranko proti plebiscitskim spletkam. — Shod prostomavtar-jev snide se dne 3. junija, da se bode posvetoval o nevarnostih plebiscitskega gibanja.
Strassburg1 23. maja. Proglasila se je ministerska naredba, da morajo počenši od 31. maja ljudje potujoči iz Francoske v Nemčijo izkazati se s potnimi listi. Olajšave dovoljene le za kupčijski promet v občinah ob meji.
i »LJUBLJANSKI ZVON"
3 Mtojl (331—117)
[j j za vse leto gld. 4.60; za pol leta U   gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
fin—
-^■»t>L ...   n l-t.
T11 j ei:
22.
Pri Slonu: OsteruiHim iz Rudolfovega. — Primožič iz Idrije. — M.utauch ii Celovca. — Kovaršek iz Gradca.
— Plan r. Dunaja.
Pri Malici: Preiss, Waehtl, Blnu z Dunaja. — Pir-ker iz Gradca* — Wotawa iz Celju. — Kapler iz Monako-vega. —   Kanzinger s Kočevja. — Kurzthaller iz^ Domžal.
Pri južnem kolodvora : .Mar-clntiz iz Št. Petra.
— Bergant iz Trsta. — Majer iz Kamnika. — Honafici iz Zagreba.
iMeteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
21. maju	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer B____	738-2 mm. 736 4 mm. 736 9 mm.	18-4° C 17-6° C	si. zah. si. vzh. si. vzh.	d. jas. d.jas. jas.	0-00 mm.
«e •=? |§£	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	"S-i-3 mm. 734 5 mm. 736-2 mm.	18-8° C 23-2° C 17-0° C	brezv. si. vzh. si. vzh	d. jas. d. jas. obl.	0 40 mm. dežja.
nad
Srednja toiuperatura 197'' iu 18-3°, za 46° in 4-(P uonualom.
3Z)-cLrxa,jsl2:a- "borza,
dne 23 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
gld.
78-5 i 80*80 10940 93 15 8G8-— 2771— 12670
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta......
5 „ marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro  .... ...
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4 /.. državne srečke iz 1. 1854 Državno srečko iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0   .   .      . . Ogerska papirna renta 5°/0   .       . . 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     10U gld Zcmlj. obč. avstr. iV«°/o zlftt' zast- nst' Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove se v. žeL-ziiici-Kreditne srečke.....100 gld,
- gld
1005 — f)-9f) — 62-17»/t — 850 gld. 131 100   „ 167 ... 96 -5 105 118 127
99 17«
gld.
danes
80 — 109-40
92-95 8G8-— 27620 126*76
1005 S*95 62-15
50 kr.
50 ,;
95
30 ,
50 „
0 „
80 „
j$ )i 2l ..
Kavarna „Europa"
vsak dan sveži
sladoled,
(352—2)
Gospod .T. 3Iotlle v Sovi \a-i pri llukcku
vsprejme takoj
pripravnega dečka
za prodajalnico z mešanim blagom. avedi'» se ravno tam.
Natančneji pogoji (370—1)
Zobotrebci (Zaonstecler)
dobe se po jako nizki ceni v več bazah pri .T u 110x11 FriiHuikMi v Turjaku., pušta Velike  1.;«■»<«-. —
Zunanja naročila proti poštnemu povzetju zvršč se točno in poštnine prosto. (348—3)
D" MU
ravnatelj Elizabetne bolnice,
vrnil se je s svojega  potovanja in ordinuje kakor poprej od 2.—4. ure popoludne. (37i-i>
Naznanilo.
Vina
lastnega pridelka, bizeljca, gospoda Luke Tavčarja, proda se večja množina v kaker.šnih koli količinah po vedru in več, po 10, 11, 12 gld. vedro, uštevši užitnino, v kleti na Dunajski cesti poprej „Hotel Europa".
Kateri ga žele kupiti, oglnse naj se pri F. M. Schlllittll, trgovci v Špitalskih ulicah v Ljubljani.
Tudi se toči vino na drobno po 28 kr. liter v restavraciji „Hotel Europa. (333—4)
XF*i"icliii
kamnoseki
dobe tako j t r a j n o del o
Dri
F. Grein-u,
Brave
Steinmetze
tinden sofo rt dauermle Beschai-tig'img bei (367—2;
F. Grein,
SteiiiuiC'tKgeMrliiil'l in €«ra#..
Učenca,
(364—2)
ki je dovrfiil z dobrim vspehom ljudsko šolo sprejme takoj
FrM   < " < >i--.i< -.  Orgltirrtkl   uiojsli r v I. j u I > I j u n i.
J M" li run jski "tH J
j ti ni c/. iz lanen ega olja i
J p>roc3.a.J€L jpo cer: i ^
J    ADOLF HAUPTMANN, j
JIJuUlJaiiB, (845—7) S
tovarna oljnatih  barv,  firnežev  in lakov, k
!>■*. Friderik l.cu»icl-ov
Urezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka man kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit, učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo t»e že drugi dan neznatne luskine o«l polti, ki ptmtuue valed len« cisto beln in nežnn.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo pike ter mu daje mladostno harvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, ioltftVOSt, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču i navodom vred k I d. I ..»o.
Kalota  v Izubijani  pri  U. pl. Trn-k«><•*..v-ji. lekarji. (745—16)
Iščem pisarja,
z dobrimi spričevali, slovenščine in nemščine zmožnega v govoru in pisavi, ki zna navadne pisarniške račune in kaj malega koncipirati.
Visokost zahtevane plačo naj se naznani.
Na Ptuj i, dne 19. maja 1888.
(369—1)
Dr. Fr. Jurtela,
odvetnik.
St. 9173,
(372)
Košnja v najem!
V ponedeljek 28. dan  maja t. I.
dopoludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob Zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1888 po očitni dražbi kosoma oddala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na družili senožetih.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 22. maja 1888. ♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦•»♦»♦♦♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<»
♦ Umetne (152—24) •
I z »be in zobovja t
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- * ^ i »nju in vse zobne onerneije *
l zobozdravnik A. Paichel, j
J  poleg Hrndecke>ca mostu, v Kohlorjevi hiši, I. nad- j
{strop je. * ♦
Dne 28. marcija t. 1. uničil je v dobrej uri grozen požar vasi Vinica, Golek in Podklanec.
Podpisani bili smo zavarovani pri vzajemno zavarovalnej banki
,,^L-A.~VrXJTI" v Pragi. Že dne 4. aprila t. 1. poslala je ta banka svoje cenitveno poverjeništvo na pogorišče in glavni zastopnik gospod Ivan Hribar izplačal nam je — dasi nekateri zavarovalnine še plačali nesmo
— takoj in v popolno zadovoljnost vso odškodnino, blizu 28.000 gld. Zato si smatramo za dolžnost, zahvaliti se banki „SLAVI JI" za njeno točnost in vestno ravnanje in priporočamo jo vsacemu najtopleje.
NA VINICI, dne 14. maja 1888. (Pečat.)
Jurij ICfinifit
župnik in predsednik krojnega šolskega sveta, za cerkev sv. Jožefa in šolsko poslopje.
Ivan Cestnik. Josip Malih. Jure lienetie. Jure Stefnnie. JarneJ Olae. Mate Ste/anič. Ivan Moravče. Ive JMCoravec. Josip Seno, l*eter in Ana Tomec. Mate Malic. Andrej lialkovec. Jure Kajin, Jelka, Fla/nik. Jože Itadnteliv. Josip <i retjnvaš. Jože Ostronič. Milui Ostronič. Jure lienetie. Ive Stegne*   Miko Vitkovie.   Mate I*asetic.
Peter Malic, župan. (308)
Štev. 231. m. š. sv.
(370)
Za gradnjo
nove mestne petrazredne deške ljudske šole s telovadnico v Ljubljani
razpisuje se natečaj ob oddaji 1. zidarskega, 2. kamenoseškega, 3. tesarskega, 4. krovskega in 5. kleparskega dela, G. dobave stavbinskega železja in 7. naprave vodnjakov.
Gradnja oddaja se na podlagi načrtov, podrobnih mer iu stavbinskih pogojev, v mestnem stavbinskem uradu razgrnenih, po Jeilnolnili cenah, katere morajo gospodje podjetniki sami nastaviti in v zapečaćenih ponudbah izročiti podpisanemu c. kr. mestnemu šolskemu svetu
«lo «l\ ana jslili opollldiie 31. maja le« os.
Vsaki ponudbi je ali v gotovini ali v sposobnih vrednostnih papirjih, oziroma hranilničnih knjižnicah priložiti vadijum in sicer ponudbi o
1. zidarskem delu.............. 2000 gld.
2. kamenoseškein delu............180 „
3. tesarskem delu..............240 ,
4. krovskem delu..............100 n
5. kleparskem delu.............140 »
6. dobavi železja..............400 „
7. napravi vodnjaka............. 50 „
Na ponudbe, ki bodo izročene prepozno, ne bode jemal se ozir.
C. kr. mestni šolski svet Ljubljanski,
dne 21. maja 1888. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ur. Josip Vošujak.
Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a
Frančiškanske ulice št. 11 — Ljubljana — Dunajska cesla li. štev. S
priporoma svojo jako bogata zalogo
oprav za spalnice, jedilnice in salone,
-= pohištva vsake vrste, W=-
od najpriprostejšega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga
obojev, rouleaux, okenskih karniš, zastorov, preprog in snovi za hišno opravo.
Oprava za cela stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne.
Priproste in razkošne
ženitovsrnjslsie "betle, — solidno in ceno izdelane. Vsakovrstne dekoracije.
Jaz prodajam pod jamstvom le dobro brezhibno blago po jako nizkih cenah, — po sporazmuljenji tudi proti obročnim plnčiloui — in priporočilni torej svoj zavod vaeiu, zlasti pa velečastitiin gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkvene namene. (353 — 1)
Z velespoStovanjcm Fran l>ol»erlet.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.
XWU