ISSN03S0-SS61 ZA kofi^c t^dna Sončno in mato topleje bo. 0Ô 50 let Številka 19 čeertekp 22. ma/a 2003 280 S/T Na 25. mednarodnem mladinskem festivalu v Celju Pomladansko srečanje gospodarstvenikov z mag. Jožkom Čukom Manj kot leto dni pred vstopom v EU S<.)STANJ. 19. in:ija - SavinJsko-SitIttSkii K(ks|>o-darsk» zbornica Je v ponvdťljek v vili Simko mi pombdanskťni srečanju, kot so ^«i naslovili, gostila predsednikik («ZS mag. Jožka Čuka in direktorje \'elikih in malih {K»djetij i/ otmiofja regije. Obenem Je l>1Io to tudi y:adnje formalno srečanje članov upraMiega obora ohmoCne zlKir- ilanica, drugi pa bo gotovo nasiopli, ko bo Slovenija vstopila ludi v monclarno unijo. Gotovo b(V doz vstopom pridobila lista podjetja, ki so v Evropi žc sedaj» gre za elcktro, avlomohilsko, far-maccvîsko indusirijo, ki so na vstcjp tudi najbolje pripravljena. Na drugi strani pa imamo delovno intenzivne panoge, storitve, živilsko-predeloval- 0 Srebrna plaketa tudi za naša zbora CBiJE - Minul<» nei>rovskeua |>elja prisluhnili ubranemu petju 47/borov /. vec kol mladimi pevci. Med nastopajočimi v lekmovalnem delu fciilivala sta biLa tudi oiroška zbora osnovne šole bralov Lelonja iz Šmarlnegn ob Paki, ki ga vodi Anka Jazbec ter glasbene Sole Velenje pod vodslvom zborovodja Matja/a Vehovea, Oba sla prejela srebrno plakelo. SmarSkenîU zboru (bil jc edini osnovnošolski zbor) je mednarodna strokovna komisija d<ídclíla v skupini otroi^kih zborov najveC toik(S7) in je bil pi^šievilu itxík med vsemi udeleženci fe&liv"dla iret-ji, velenjski zbor pa je prejel 85 točk in nagrado občinstva. Uspeh sla zborovodja komentirala: Anka Jazbec:« Zelo smo presenečeni. Največ, kar smo si želeli, je bilo zapeli îakt^ kol smo se pripravili in znali. Pri leb mladih nisem nikoli lako zagotovo prepričana, da bodo lako dobro zapeli, kljub lemu, da lo znajo, So v dobi odraščanja, kar vpliva na naše delo in nasiope. Imam zelo mlad zbor, v veČini so to učcnd 5 in 6 rřízredov. Poudarili moram, daje uspeh sad večletnega dela. Sodelovanje na tekmovanju so želeli pevei. Sama sem bila namreč malov dvomih, če bomo glede na njihova leta lo zmogli. Moram Je reči, da je že uvrstitev na festival velik uspeh, saj so merila /elo stroga. Z /boroni ^ole sem že sodeiovala na lem festivalu v Celju, vendar je bil prvič absoluini zmagovalee v svoji kalegoriji. S (rdim delom se da marsikaj doseči.« Matjaž Vehovec: »OiroSki zbor velenjske glasbene šole deluje dve leii inje prvič nasiopil na leslivaiu v Celju. Uspeha smo zalo seveda loliko bolj veseli. Pevci so i'apeli lako, kot smo se naučili. Zapeli so zelo lepo. Pcmmni pa smo ludi na nagrado občinsiva v dvorani, ki je izbralo naš zbor za najboljši zbor tekmovalnega koneerta.« ■ tP Ob mrtvih vodah ne bo umrlo samo ribištvo Q Kako je slovensko gospodarstvo pWprau//eno na vstop v unijo? Rdeča nit pogovora s pred' sečnikom GZS mag. Jožkom Čukom. Cfbto; Bojana Špeget) nice. Ti se Ixido /iimenjall p(» Mi. maju. ko bodo izveodan>iva. V Šoštanju pa se je pogcwor vriel okoli Evropske unije, saj skiveaski^ gospodarstvo do vstopa vanjo, lako kol druge, loči manj kot leto dni- Kako je pripravljeno in katóno vlogo ima pri vstopanju v unijo CiZS? »Rdeča nitje bilo V|:)raŠanje, kaj se bo ob vslopu za Slovenijo ^remenilo. Vedeti je namreč (rcba, da sla ključna dva momenta, Eden je go-lovo 1. maj 2004, ko Slovenija formalno postane no in lekslilno industrijo, kjer so manj pripravljeni. Čeprav, jc treba resnici na ljubo dodali, da pa je teksiilna indasirija v zadnjih Iciib. najbolj pcwečaia produktivni")st,« prava gostiteljiea srečanja. dircklorica Obmttčne Savinjsko-Šaleške gospodarske zbomiee Alenka Avberšek, M lem dodaja, da ima Slovenija vseeno srečo ali pa sposobnost, ki jo dviga nad druge dr/ave» ki bodo vstopale sočasno z nami, to je neverjeina Hek-sibilnosi slovenskega gospodaretva, spťfiobnosi hitrega odzivanja in prilagajanja, kar se je v zadnjem dese-tlelnem obdobju večkrat potrdilo. Pogovori in dogovori pa bodo v prihodnje še poirebni. Nov pogovor bo na vrsti jeseni. ■ Milena Krstió ~ Pianinc Era obglavila V se Publikum d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR ZLATA NALOŽBA JE MODRA ODLOČITEV ŽivManiski uvarovMiB z moinoBtiB zavarmrania ■iiBÍ«4ili kui^li kili MU i I anaiatih ka|iih balnail mSSTAVNlim VlUNJE • Stiri IPB 35,3321 Mm, iV 897 SB U 9770350556014 n ONOVitEC e Minimalna rast zaposlenosti VELENJE - V Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, kj (ibscga upravne enole Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec» Mozirje in Velenje, je na podlagi ankete med drui^bami, organizacijami in samostojnimi podjetniki, ki imajo nad deset zaposlenih, napovedana minimalna rast zapa^lcnoMi ob koncu letošnjega leUi. in sicer za 0,1 odstotka, v de lu Savinjske regije, ki ol>sega upravni enoti Mozirje in Velenje, pa porast zaposlenmti za 0,2 odstotka. Cene take kot lani ŠOŠTANJ - Dnevi okoli 25. majajui bili listi» ki sovzadnjih letih pomenili zaćciek obratovanja šošianjskega letnega bazena- besediih Ljubomirja (îlobainîka, upravnika bazena, bo ludi letos tako. »Otvoritveno« kopanje, ga le ne bo zagodlo vreme ali kaj drugegit nepredvidljivega, napoveduje za soboto. Na veselje tislih.kl radi obiskujejo to priljubljeno kopališče, pa tudi Iclos niso dvignili cene vstopnic levi I ni h pa v Šoštanju ludi letos niso dvignili cen vstopnicam. Ostajajo lake kol so bile lani: celodnevna karta za odrasle ňOO tolarjev in za oiroke ?()() tolarjev. S tem Občina Šoštanj, kije lastnik ha/ena, omogoća kopanje najáir^mu krogu kopalcev. ■ mkp Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p.40.3320 Vfilenje uB.ve}en|e@gDV.si Rôooblikâ Stoveníja, Upravna enota Velenje, Rudarska 6a, Velenje, na podlagi 4. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja ( Uradni list RS, številka 3P/93 \n 1/96) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem pO$tOptai ( Uradni HSt RS. šKvIlka 80/99 In 70/00) v postopku Izdaje enotnega dovoljenja za rekonstrukcijo kotlovnice, gradnjo silosa lesnih Iveri, elektro-flltra, dimnika 1er dograditev nadstrešnice, na zahtevo Investitorke, tíružůe GOKENJE NOTRANJA OPREMA, d.đ-Part'zanska12.VelBnie, OBJAVLJA 1. Družftl GORENJE NOTRANJA OPREMA, M. Partizanska 12, Velenje, kol invesiilorl^i, je Upravna enota Velenje pod številko 351-342/01-324 z dne 16.05.2003 izdal;) enotna dovoljenje za gradnjo za rekonstrukcijo kotlovnice, gradnjo silosa lesnih IvBfl, elektro-flllra, dimnika ter dograditev nadstrešnice, na zemljišču s parcelnima številkama 632 In 642. obe v katastrski olifiini Šo§tan|. 2. Na posege v prostor navederie pod Si.1. je Ministrstvo zaokolje In prostor, Agencija RS za okolje, izdalo okoljevarstveno soglasje SteNnixa 35405-12/2003 z dne 05 05.2003 pod naslednjimi - pri izvedbi posega In izvajanju dejavnosti rnora investitor upoštevati omililvene ukrepe In druoa oKoljevarstvena priporočila, navedena v Poročilu o vplivih na okolje za rekonstrukcijo kotlovnice na lesne odpadke z novim silosom v Šuštanlu investrturla Gorenie notranla oprema d.d. Velenje, ki qa Je pod št EK-206/99 z dne 22.02.1999 izdelala KOVA nruaa za izvajanje kompletnega varstva pri delu. d.o.o.. Teharska 4. Oelje, In Dopolnitvi pmtwa o vplivih na okolje za mkonstnikcllo kotlovnice na lesne odpadke z novim silosom v šoStanju Investitorja Gorenje notranja oprema d.d. Velenje št. EK-206/99z dne 22 02.1999. ki ga je pod štEK-1d5/03 z dne 18 04.2003 pravtako EZilelala KOVA Družbazaizvajante kompletnega varstva prt delu, rio-o., Teharska 4, Celje, > v postopku IzdajB uporabnega dovoljenja je potmbno določiti čas poskusnega obratovanja, v &asu njegovega trajanja pa je potrebno skladno s predpisi izvesti meritve emisij snovi vzrakter emisije h rupa; - v primeru ugotovitve čezmemih obremenitev okolja v času posKusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne okolievarbtveneuleepe. 3. Upravni organ je včasu 24.01.2003 do 07.02.2003 izvedel javno razgrnitev dokumentov in javno obravnavo z zaslišanjem investitorja. Na javni ot^avnavi je bila strani javnosti podana ena pripomba, ki je l^lapn izdaji dovoljenja upoštevana. Pu puublastllu načelnice UE Velenje ErtlVUClNA. unlv.dipl.lnž.afh. VOOJA ODDELKA ZA OKOUE IN PROSTOR Za prebivalce Vinske Gore prenos pooblastil za registracijo vozil Zdaj kot na U O Velenje VELENJE - VINSKA (;OKA -Naselja Črnovn, Janiikovo selo, Lipici Lopatnik, Piri^.šia^ PrvU .slm 1er Vinskii gora ii krnjcvni skupnosti Vinski) Gora, ki sodijo pod Mestno ol)^'ino Velenje, sodijo /daj pod Upravno enoto Velenje. »/godilo se je lisio. kar smo hikïi in pričakwali nekaj lei. Prc-bivaJci,ki živijovich nascljili laii-ko pri nas zdaj žc urejajc^ vse zadeve s p<îdr{Kja državnih pristoj- mysxi. Namesto v Zalcc bod<'s po osebne i?:kazniee, polne lisle, gradbena dovoljenja, priíiajali v Velenje, kjer bodo urejali ludi zadeve s pi'idroćja prometa s kmetijskimi /emljij^i in druge slvari, ki so jih prej na Upravni enoti i^alec,« pravi naCclnica upravne enote Velenje Milenst Pocovnik. Da jim bo lařje» Se podaiek o uradnih urah. Te so na Upravni enoti Velenje vsak ponedeljek, Itv rek in pclek od 7.30 do 14.3U, v pclekdo 13.31) in vsrcdo d<^ 16.30. Obietnkih uradnih urni. Obenem je Pecovnikova p(>ve-dala, da so vskladu 7 /aktmora o vamosli cestnega prometa za prebivalce Vinske (îore prenesli pooblastila /.a rcgislracije ^"»scbnili in motornih vozil in jih uredili lako. kot jiii imajo urejene drugi državljani Upravne enote Velenje. Ib lahko urejajo pri Miklavc d.o.o v Nizki, v Slovenj (îradeu, pri APS Velenje in Avtokontrol i^alec. Opravijo lahko prvo registracijo, ponovno registracijo, tehnične spremembe na vozilih, ?.amenjavo prometnih dovolj, odjavo vozil. Prve siranke z območja Vinske Ciore .so na Upravno enolo Velenje že priSie. Prejlnji teden je bilo Se nekaj težav, ker računalniške evidence v prvih dneh §e nisi") bile vzpostavljene, zato v.sega Se niso mogle urediti, /daj pa zadeve ?e tečejo kolje treba. ■ mkp Izvozno usmerieno, uspešno gospodarstvo Na srečHnJu županov SAŠE s predsednikom DS RS Jc gospo-darsk predstavila Alenka Aviwršek, predsvdnka .Savinjsko-območne obrtne /.borni* ceVeleitje. Nekaj najyanimivi^Ših podatkov povzemamo tudi mi. Po podalkih (iZS, Savinjsko ŠaleSkc obrawne zbornice Velenje, je na podrt^ju devetili (^bcin Šaleške in Zgtîmjc Savinjske doline ř>1.647prebivalcvv,karpred-stavlja dobre Iri odslotke skwen-ske populacije. Od lega je 28.4^6 zaposlenih ali samnzaposlenih» brezposlenosi pa dosega 111 do 11%, slovensko ptwpreCje pa je [2%. Imamo 2% upokojencev» okoli IIJ lisoč, njihovo štcvik> pa je vhilrem porastu. Na poda'Kiju SaSE jc regisiri ranih 622 akiivnih gospodarskih družb. Od lega je 29 velikih podjetij, 42 srednjih in .^51 maJih. V njih je zaposlenih 2ÍU3fi delavcev. .Samozaposlenih je 2ÍKK) delavcev, od lega jih ima kar I .^33 slatus samostojnega podjetnika. Trend sa-mozapiwlemxsi; na pris Sovič, so se na srečanju v Sirasbi'iurgu s sprejemom posebne ii^ave z<^v/eli za kljuvntwlogo lokalnih in regionalnih oblasii v policenlrični Evropi. UlUBUANA- Hrvaški predsednik .Stipe Me.sič. ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji, je v drŽćtvnem zboru nagovoril člane ixlborov za zunanjo politiko in evropske zadeve. HrvaŠki predsednik je med drugim dejal, da odnosov med Slovenijo in HrvaŠko ne kalijo nobene zgodovinske obremenitve, čeprav je res, da obstajajo nekatera odprla vprašanja, o kaierihse državi le nista dogovorili. "Vsi vemo, za katera vprašanja gre." je dejal MesiC in pri tem poudaril, da v odnosih med državama ni vprašanja, ki ga ne hi bilo mogi>Če rešiti. Četrtek -15. maj UUBUAN4. Cieneralni direk-u>r policije Marko Pogorevc, je pred komisijo o primeru Petek pričal na lastno željo. Glede preiskave primera je ilanom komisije zalrdiLdase pt)licija''bliža svetlemu cilju, Vendar moramo imeli za vse obložbe irdne dokaze*'. Po sedaj znanih pc>dalkih je vedno bolj gotovo, da naročniki napada na Mira Petka prihajajo iz vrst slovenjgrai^kega oz. kor^^ke-ga gospodarstva. PRI.^TINA • Kosov.ska skupščina je. pt^iem ko so srbski pcslan- ci zapustili sejo. s<^glasno sSpreje-la rest>iucijo. ki pravi, da je bila vojna na Kosovu '^osvobodilna vojna z^Jvvobodo in nec^dvisnosi". Vodja misije ZN na Kosovu Michael Steiner je zaradi.sprejetja resolucije pre^butvnikom kowwskih institucij prepc^vedal udeležbo na prihodnjili srečanjih tvczc NATO in EU. Po Staincrjevem mnenju restilucija ločuje in je v nasprotju 7. duh(»m sprave med albansko večino in srbsko manjšino. Petek • 16. maj PARIZ - Nekaleri ekonomski analitiki ugc^iavljajo, da bo Evn^p-sko gospodarstvo do sredine 21. sroleija vsvetovnigospodatxki lek-mi največji poraženec, saj se bo delež evr< »pskega v svettwnem spodarstvu do leta 2050 s sedanjih 22 znii^^I na 12 odstotkov, Sever-noamerii^ko gcispodarstvo bo nekako obdržaki svoj delež - ta bo nižji le za tri odslotke. zmagovalka pa ix> Kitajska, ki naj bi do leta 2050 obvladovala 24 odstotkov svetovnega gi^podarstva. P*!!!.! - Na nekdaj državnem posestvu p(td gradom Bori so pred dnevi naili človeSke kosti. 'IVav-nik, ki ga je najemnik letos prvič po letih zoral in tako naletel na kosti, je po besedah diimačin^iv grobišče več lisoČ trupel. Sobota -17. maj BRATI SL.AVA - Skîvaki st> se na referendumu o vstopu v Evropsko unijo, kije potekal v petek in sobolo, 7 veliko većima (92,46 odstotka) odk>čili za članstvo. Referenduma se je po preštetih glaso- Mestna občina Velenje in Šaleški akademski pevski zbor Velenje vabita na 3. letni koncert v pevski sezoni 2002/2003 z gostjo Darjo Čremoznik (sopran), ki bo v petek, 23. maja 2003, ob 19.30 uri v veliki dvorani Glasbene Sole Frana Koruna Kožeijskega Velenje. vih vvNeh 78 volilnih okn^qih udeležilo 52,15 odsiolka volilnih upra-viCeneev. UUBUANA - RekU^r Univerze v Ljubljani (UL) .lože Mencinger sc je na predavanju Studentom v /avodu sv. Stanislava v Ljubljani zavzel za uvedbo íc^lnin za visokošolski studij, in sicer v višini okrog 51X) evrov (nekaj veC kot 115.0œ tolarjev) na lelo. Študij pri nas po Mencingerjevem mnenju fe sedaj ni brezplaCen.saj izredni študentje na lelo za šluljana - Slovenska leksiilna, oblačilna in usnjarsko predelovalna industrija se s ležavumi srečuje že veC kol de.setlctje. Od leta 1990 .se je število zaposlenih v dejavnosti već kot prepolovilo - (xJ nekdaj 76,(KX) zaptislenih jih je danes kar za 60 (xisiolkov manj -, kaže pa, da se bo Število zaposlenih Se zmanj5evak\saj lei^avam ni videli konca. Ponedeljek -19. maj LIUBUANA- Ministrica za kiil-turo Andreja Rihter in ljubljanska županja Danica Simšič sla podpisali dogovor o uredilvi statusa javnega zavoda Cankarjev dom. ki naj bi razrešil statusna in premoženjsko pravna vpraiiinja tega zavoda, katerega pomen ho z vstopom Slovenije v EU še pomembnejši, kot je danes. BA(ÎI)AI) - Nanajvečjih proie-slih po koncu vojaških opcracij koalicijskih sil v Iraku seje danes v Bagdadu zbralo približno lO.OJJO šiitcw, ki so zahtevali takojšen umik ameriške vojske in imenovanje začasne vlade. Torek - 20. maj ŽENEVA • /aradi spopadov med etničnimi skupinami na severovzhodu Demokratične republike Ki^ngo je okoli 2{im} ljudi zbegalo v sosednjo Ugando, nadaljnjih 30.00(1 pa se jih je razselilo znotraj države, je danes v Ženevi sporoCil Visold komis-arial ZN za begunce. V DR Kong(\ nekdanjem Zairu, je zadnja državljanska vojna izbruhnila leta 1998, kasneje pa so se vanjo vmešale še sosednje države. V vojni, ki jo imenujejo kar "afriška svetovna vojna", je d(^slej umrlo dva milijona ljudi, še veC pa jili jc moralo z<^îustili dt>-move, ?.al.jc lo ludi vojna, ki velike sile ne zanima, saj so naravna bogastva na lem območju kolo-nizatorji v preteklosti že močno izčrpali. L.ri'BL.rANA. Če bo doseženo soglasje o tem, da morajo novinke dobili pomembne položaje v evropskih institucijah, potem menim, da bi bile moje dosedanje izkušnje tako na domačem, kot na tujem p^>liličnem prizorišču lahko konkurenčne, S lemi besedami se je slovenski član evropske konvencije, ki sedi tudi v njenem predsedstvu, Alojz Peterle, na današnji novinarski konferenci v Ljubljani odzval na nedavno pisanje bruseljskega lednika o evropskih zadevah European Voice in uglednega britanskoga časnika Financial Times o tem, da v evropskih krogih med imeni kandidatov za predsednika EvR'jp-skcgaparlamenta krožj ludi njegovo ime. FTTTT '^JTO AAŠ i'M Bdaia: čdwplsna-zaloniika m RTV ■lÉÉUi^ dmlba. lo.o. Velenje Izhaia ob čeirtUh. Cena posame?ne^ cvoda 280 Sd. mesečna naroCnina 1.100 SIT. trtmessina naroCnlra 3,150 SIT. poifetna narcčnlrá 6100 Siï. letna naročniná 11 .S50 SÍT Urednisrvo: Bons Z^ošek (direhior). Stane Vovk {odgovomr uiidnik). We!a KisDC-Pianlnc (pomoCnica urednika), Janez Plesnih. Tabana Pođgor^k, Bičana Špegei (r>ovlnar]0< Ul^ ZaKošek (ur&Onica rUija), Jané pa/ornosl namenili predstavitvi gospodar-.skega potenciala in razvojnim usmeritvam regije. Kol so naglasili udclcícnci okrogle mize pri slednjih pogrevajo moćnejSo prakliCno podporo. Povedali so, da je sodelovanje med razlii^nimi usia-novami dobro in da znotraj savinjsko -iale.^kcga območja naCrlujejo veC regijsko zasnovanih projektov (R'I'C Jezero z moi^nosijo ptjvezave / Golimi, ijiovacijsko podjeinij^ki eenler na Esotechii, ekološko tehnološki raTvojni ccnicr na CRIC-u, medpodjcini.iki izobraževalni centre v okviru XCV). Mnoge ra/vojne projekte v gospodaril vu in negospodarstvu financirajo 2 lastnim, državnim in tudi evropskim denarjem, vendar jih moli nepreglednost delilve denarja, ki prihaja od drugod.Prav tako v sirSi regiji ni pregleda nad vlaganji. Po mnenju nekaterih udeležencev so dri^avnc ustamwc pristranske do regijskih in doslej so mnoge /a regijske projekte priznavale le tiste v večinski lasti obCin. Pri financiranju države za razvojne projekte univerzitetnih inSlitutov pa gre velikokrat za piîdvajanje zmogljivosti. Predstavniki Šolskega centra Velenje pa so opozorili predvsem na neurejeno mre?o ^l, zato si lahko vsak kraj izmisli šolo po željah lokalnega okolja. PozvaH ministrico (fospixjarstveniki in župani so ministrico opozorili še na nedorečenost vloge in statusa regionalnih razvojnih agencij. Regionalna razvojna agencija Celje jc družba z omejeno odgovornostjo inje regionalni partnerji ne nadzirajo. Ne povezuje sc 7 lokalnimi podjetniškimi ecn-tri, območno g^'>$podarsko in obrtnima zbornicama. Vse aktivnosti ageneija usmerja v središče regije, lorej v Celje, kar ne omogt>Ča skladnega regionalnega razvoja znotraj regije, /.ûliî so minlsirico pozvali, naj sc zavzame za asîrczne spremembe financiranja regionalnega razvoja. delovanja razvojnih ustanov in financiranja lokalne samouprave. Programi zastavt]onl prepogumno Po mnenju ministrice /denke Kaváč so bili razvojni programi v .Sl(wcniji glede denai^a zastavljeni prepogumno. SoglaSalaje z mnenji nekaterih, da primanjkuje slrokiwnjakov za obvladovanje projektov, 5e posebej za njihovo uřinkoviio uresničevanje. Tudi finančna pomod iz EU je bila precenjena. Rji/vojnega denarja iz Bruslja bo samo za pribliifno 0,6 in ne 3 od.slotke BDR kakršna so bila pričakovanja. /.aîo za denar iz skladov EU pripravljajo seznam prednostnih programov. Denar pa bodo namenili predvsem za povečanje konkurenčnosti, krepitev podpornega okolja za mala in srednja podjetja ter za razvoj pcidežeija in spodbujanje razvoja agr oživi Iske industrije, kje pa bo v ospredju spodbujanje konkurenčnih projektov in ne več zgolj subvencije. Pogoj za regionalne projekte bo sodelovanje gospodarskih subjektov, prednost pa bodo imeli ptwe-zovalni projekti z več partnerji in vsebinsko zaokroženi integralni projekti- Posebej je naglasila, da denarja skladov EU ne bodo delili vnaprej, ampak refundirali na osnovi dokazil o namenski rabi. IDcnar bodo lahko vzeli ludi nazaj, Če bo nadzor odkril nejiamensko rabo ali če ne bo pričak(n'anih učinkov na razvoj regije. Prlzadolženim občinttfn manj denarja Kovačeva je Še povedala, da glede denarja iz EU razmišljajo skupaj z ministrstvom za gmpo-darstvo o ukrepih za jg^odbuja-nje inovativnoga okolja. V zvezi s tem je vlada že sprejela usmeritev, da bo raziskovalno dejavnasi na institutih financirala prek gospodarstva. Let^« bo za to namenjenih 8 milijard Srf. V enem mesecu pa bodo dostop do neposrednih repo-nalnih spodbud omogočili ludi projektom, ki niso v večinski lasti občin. Občine, ki so prezadolžene, bodo za lokalno infržistrukturo dobile manj denarja. Na očitke o delu regionalne razvojne agencije v Celju se je Kovačeva odzvala, da je v (eku mednart)dna primerjava, njene rezultate pa b<'>do upa^tevali pri spremembah sedanje zakonodaje. 'là bo tem ustanovam zagotovila status javne službe, v kateri - med drugim - odločitve o izbiri razvojnih projektov ne bo mogel sprejemati kar direktor. Po mnenju mini-strice pa pri tem težave ne naslajajo le zaradi nedorečenih predpisov, ampak tudi zaradi slabega komu- Po besedah Kovačeve so bila vlaganja za razvoj SAŠA regija (po preračunih iz pre^edov skupnih razvojnih vlaganj iz vseh državnih virov minis-Irslev in državnih skladov relativno velikii. Z ra/liko od slovenskega povprečja 4() E je bilo v SAŠA regijo vloženih 160 E na prebivalca. niciranja znotraj regije. Glede industrijskih con je Kovačeva povedala, da sc lahko .širijo samo ob šiirih, petih prometnih koridorjih, manj^* pa posubre-gijah in 1(5kalnih (Okoljih. Ob obisku v Velenju je ministrica spregtworila Se o težnjah pri regionalizaciji. Slovenija se zgleduje po finskem mi^eiu, ki spodbuja deliwanje regionalnili ra^cvojnih svetov. Ti povezujejo občinske uprave, gcjspodarstvo, sindikate in nevladne organizacije v skupno odločanje o naložbah za krepitev regijskega razvoja. Evropa priznava kol regijo območje z I do 5 milijonov prebivalci, v pogajanjih pa za Slovenijo za zdaj priznava regijo s približno 81W) iist>Č prebivalci. Zatosmemo pričakovati delitev na eno do dve, morda tri regije, za katere bo financiranje p (Me kalo prcko državnega pro- racu na. Tp aluminij montai d.d komen ALEIA Predstavnih») Cel|e, Liva 7/e Tel: 03/42M9-38 Fai: 03/425*4949 GSM: 041/345-378 VGRAJUJEMO in ZAMENJUJEMO: PVC AlU okno, vhodno vrofo, rolM, poHura, zimske vilove, steidena fosode www»aluniinii«inofl^fltéS Družba Kabelsko razdelilni sistem Velenje Hitreje bodo razvijali dodatno ponudbo Slavko Kořenic, direktor drui^be Kabelsko ra/deiilni sistem Velenje, ki je lani praznovala 10 letnico ustanovitve, je v začetku lanskega leta napovedal, da bo leto 2Ui)2 prelomno leto za drui^bo- »Res je tudi bilo vsaj iz Slirih ra/logov: vstopili smo v novo t>bdobjc tehniHoAke prenc^vc, kabelske ponudbe, zaradi novega strateškega partnerja in spremenjene lastniSke strukture. Kar 60 odstotkov naiih individualnih delničarjev je lani in predlani prodalo svoje delnice, kupil pa jih je s pomočjo akviziterjev na.^ novi strateški partner - podjetje Iblemach iz Ljubljane^ ki danes obvladuje veČ kol polovico kabelskega trga v Sloveniji. Na§Č tolaijev in naj bi ga na predlog úpravy polovico namenili za rezerve, preostanek pa naj bi ostal ner«izporejen. Načrtovane prednostne naloge na področju obnove in rckon-strukeîjeomrc^asiipa'scgli (delno s pomočjo kredila. za katerega je jamčil novstraleški partner, delno pa z nektilerimi dodatnimi deli na podro<5u inveslicij^ih gra- denj), dosegli pa so jih tudi na programskem področju. Po zagotovilih KoreniČii danes vsem naročnikom drit^lx; zagotavljajo osncTvni dodatni paket, «xiprte pa so jim ludi mtx^nosti za nadaljnji prenos iz začasnega paketa na podn">čju digitalizacije. «Umi smo skoraj ves denar, ki smo ^ astva-rili z lastno dejavnosti, namenili za obnovo omrežja. Ni ga bilo Slavko KoreniČ, direktor drvžbe KRS Vetenje: »Pred' nostni naiogi sta tudi tetos zâgotâvfjanje kakovosti prenosa programov vsem uporabnikom ter jim ponudili možnosti, kijih omogoča prenova instatacij za trženje dodatnih storitev.» prav veliko, saj je bila cenovna politika prej.^njcga nadzornega sveta taka, da je cena pokrivala le stroî^ke entislavne reprodukcije, zelo malo denarja pa nam je ostiiloza obnovo in razvoj. novini sU'ateskim ixirtcrje m so .stvari fiekoliko drugačne. Predvidevajo hilreji>i razvoj dodatnih storitev, vL^jo kakovost preni'ïsa radij- skih in 'IV programov ter novo ponudlxî na lem píxÍročju.<- Mar to pomeni precej ví.íje cene na-rejnine? »Po svoje ja. Programski dobavitelji namreč zagovarjajo stalLsče, da se Slovenija približuje Evropi in temu primerne morajo bili tudi te. V.sako leto se cene pravic za prenas njihovih progriimiïv pcwečajo za 40, celo 50 ivJsiotkiW, zittosmi> letos entî uskladitev fe izvedli, 1. julija bomo drugo. Doditinih obveznosti naSim nanx^nikom ne niilagam<3, pridobiti pa moramo denar za ne-kciliko hiirejSo prenovo in obnovo omreJ^ja 1er dc»ego kakovotti, ki jo od nas zahtcvitjo kupci programske ponudbe, /alo bo cena naročnine iz sedanjih 212U poskočila na 25(Xi SIT.» Leios naj bi nadaljcvaU začrtan razvoj. Prenovo omrežja noj bi izvedli v KKHl sliinovanjih v blokili, delno prenovo tega snujejo na področju Šmartnega, Pesja. Koncjvega in Starega Velenja» do konca le-tc^njega poleijanaj bi uredili nov i'ppliČniolok lerpastidobilise del omrežja v zgornji PakL Po napovedih Slavka Koreniča se uporabnikom ol^ia ludi nekaj programskih nwosti. Kí)i'iee laa«ikcga leta sojo obogatili s ponudbi) filmskega programa Hallmark, 1. julija letospa jo bodo .fe z dvema programoma odprtega paketa - programom romantika, drug pa bo namenjen lisiim, ki umivajo ob gledanju ekstremne-ga Sporla. Vsa ixstala ponudba bo v digitalni obliki in po sisle-mu individualno plačljivih pro-gramov, lajc zazdaj dokaj draga, predraga, da bi jo - tako pravi Korenič - pcînudili danes. ■ Tp Velenje» 23« in 24* maja pred Trgovskim centrom Mojster Miha Ob naši stoletnici prirejamo Fordovo potujočo razstavo, ki bo med 14. majem in 1. julijem obiskala slovenska mesta od Kopra do Ljutomera Razstavili bomo vse sedanje Člane Fordove avtomobilske družine. Te boste seveda lahko tudi testirali In si obenem ogledali razstavo o zgodovini družbe Ford. Čaka vas Še prijetna osvežitev in testne vožnje z ek^uzívními modeli» kot so novi Ford Streetka in športnika Focus STi/O ter Mondeo ST22Q. Praznujte z nami. Pridružite se karavani. Ustvarjen za življenje. Narejen, da traja. UTRIP «»•«Cas 22. maja 2003 Protialkoholni zakon od 16. junija »doleti« tudi nočne trgovine Alkohol ločen z rolojem Nh Kelm»v /nkun hII prohíhí-cijski /iikon. iakn imena so zakonu« ki omejuje pomho alktn holnih pijač, nadeli ljudje, smo se le navadili. Tam, kjer se niso, so monilf ob obisku in^pek-cije, ulolM»ko secí v žep. Zakon prepoveduje prodajo alkohoin nilaclitletnim osel)am. pre|k)ve-duje ga tudi očiino vinjenim, prestínskíll kh kalih prepovedano toCeix|e ŽK»« nih pijač do 10. ure dopoldne. N<»l>en problem pa takrat ni derk in vile Herl)erslein v Velenju. V predhodnih postopkih ugotavljanja državljanstva takratnih lastnikov jc bilo ugotovljeno, da Herbersteini niso bili jugoslovanski državljani in torej ni^o upravičenci v dcna-eionalizaeijskih postopkih, Tojc bila podlaga, da se je ministrstvo odločilo (ako kot se je. Družina Ilcrbcrstein, v njenem imenu (ieorg Herberstein, pa je za avstrijsko tiskovno agencijo APA izjavila, da dena-eionalizacijski ptîsiopek zanje Še ni končan in odločbo označil za nezakonito. Šoštanju pa ima ERA Dolino, ki se odpira ob 7., zapira pa ob 23. uri. Dejan RačL pomočnik komercialne direktorice, odgovoren za maloprodajo pravi, da sov Cri že vse razmislili, »16. junija bomo police, na katerih so naložene alkoholne pijače,/ rolojem preprosto fizično ločili od drugih, pijače, ki so v paletah, pa prekrili.« Zakonu bodo lako ugodili na najbolj enostaven način. V Cri, dodajajo, nc pričakujejo, da bo zaradi lega prodaja alkoholnih pijač upadla. ristl, ki pijejo ponoči, bodo pač alkohol nabavili prej. Takrat, ko ga bodo lahko. ■ mkp Mar v velenjskih osnovnih šolah res tako kradejo, da bi bile nujne omarice? Ravnatelji pravijo, da to ne drži VELliN.IE-Nič ne Nt s tistim, kar je v eni od pobud, ki jo je piKial v svetu Mestne ol>čine Velenje. terjal svetnikMirko Lor-)>er (SDS). Rekel je. da se v osnovnih i^olah krade, in da hi bilo tega veliko manj, če bi po vMiTU ameríftkJh uvedli omarice, kamor bi šolani shranjevali in zaklepali svoje stvari. Na osnovi tvigovora, ki so ga pripravili v Uradu za negospodarske službe, po lislem, ko so vp radnje posred wall ravnateljem osnovnih Šol, o lem pa so govorili ludi na delovnem sestanku v začetku tega me.scca, pa naj zadeve naj ne bile tako hude. Kraje osebnih predmetov na osnovnih šolah niso pogosi pojav, pravijo ravnatelji. 'I\j in tam se pojavi kalcšna »razigranost«, ko učenci sošolcu skrijejo kak del garderobe (copate» torbo ...), vendar se li predmeti potem običajno ludi najdejo. Irena Sivk^i - Poljaniek. ravnateljica Osnovne i5oÍe Salek pravi, da seji iz Sitnilamo zdravstvenih razlogov zdijo garderobe, ki jih imajo v šolah zdaj, mnogo primerneje. »Samostojne omarice so običajno leglo različnih osiankov hr«ine, umazanih oblačil in druge navlake,« je prepričana. Obenem pa dodaja, da sc morajo učenci navadili i^dgo vornegii vedenja v skupnosti, kamor pa sodi tudi vedenje v garderobah in skrb za svojo la,stni-no. Ravnatelj Osnovne §ole Go rica Ivan Planine dodaja, da so pri njih pred leti-kolikorsojim lo dopuščala denarna sredslva - omarice Že nabavili, vendar z njimi nimajo dobrih izku-^nj. V začelku so bile le lepo urejene, potem pa so bolj kotne poslale predmet neustreznega ravnanja in uničevanja. V Uradu za negospodarske javne službe pa izračunali tudi, koliko bi stalo, Čc bi v na vseh šolah v mesini občini postavili individualne kovinske omarice za učene. Za 3.100 omaric, kolikor je učencev na v.seh šolah, bi potrebovali okoli 71) milijonov tolarjev. ■ mkp Poplava besedy po Sloveniji pa suša TiuUzarcuii ()(ih(j(ia uiha^na^e^a nekihfijega očeta iianvia $o t/ekili eri s^irožili f?f}pl»miba.nci^, pa zaradi Depaîe twi, veterin arjet^ in Še česa. A»7pak vsa ta poplava besal niČ ne korisli naši zemlji, Id je še nioČTJO žejna. Suša je leios ígoíi?/ potrkala na fjaša i^aia. í)fjlfršťJí důl dfzaWf predusen/ njen t/zboiini del, Že močno čudi pomanjkanje padavin. Kmetje^ nad katere se pri nas radi njajo nap'ozhčnejši oblaki, bi bili res i/eaeli kakšnega deževnega oblaka, ki bi znianfŠal razpoke in omogočil poljskšm kul I uram normalno rasi. Raznih hîjetij^ksh Škodljivcev je namreč že tako preveč. Na sreča za zdaj v glavnem Še ni težav {m oskrbi gospo-din jste v s pitno vodo., a Če se bo tako sušno obihbje na^laljevU' lo, fxido naŠií^asiici znova imeli velika del; s prevozi pitne vode. Ob manjšem vodíystaju, gladina ptxitalnice se pri nas niža že štiri leia, je ludi veČ možnosti za onesnaženja, treba je uporabljati ludi vire, ki so sicer v rezervi^ pripravljeni za nujne pri' mere. Ob tem se Še kako pokaže nas fnlnos do narave, pokaže se, kako varujemo vodna območja. Če se nam bo narava Še na-in'ej tako maščevala za našo vsesj^lošno malomarnost, bo l?o-irebna sâ večja skrb. ^ sreŽa, da ješeiiovol) vode v^^lobljih pla^ steh, lam, od kdo za naŠa naravna zdravi' lišča. Če bi z^nanjkalo še le v(xie, bi se sialx> pisalo ludi tej veji turizma, ki je pri nas najprugi Časopis je mariborski ^Krik - informator mladih", za kat(^nn stoji privatno podjetje z jasno izbrano ciljno publiko. ''Krik" na prvih dveh straneh natřese nekaj reklame za študentske servise, varčevanje v vzajemnih skladih in možnostih zaposlitve v Bruslju, nato pa poroča o koroškem brucouanju, študentski CviČkariji in Ihekmurski gibanict, J.ampionČkovih igrah, Tarok turnirju (z zastonj picarni) in Skisovi tržnici. Tudi tu ne manjkata najnovejši cenik ŠtU' dentskih bonov 1er koletiar majskih ''kulturno'športnih" do' gupreČen Imdec pa si l)o iz vsebine z^p(ymnil le novo ceno bonov v svoji najljubši restavraciji, dation naslednjega t/elike' ga žtdke, na nase privilegije pa se kot muhe na med lejnjo Še lastniki študentskih seiviscjv, turističnih agencij in menedŽerji punk-žur skupin tipa lil vis Jack-sow. Čť ne gre veČ na Ijon, se za pivo (ali travco) veda bila je povsem drugačna od obeh itrej opisanih časopisov m o vson tem sem razmišljal med v<)žnjo proti Velenju. Najprej sem ikmia f)dprl NrtŠ Cas in v njeni naŠel Ritko, ki me m jfrej/riČala - bila fe le spored DMK z nekaj člančiči za zapol' nitev jTTOstora. Pripravljal sem seže, ila bom do nove Ritiza^ res kriličetj, ko jm sem jo kc/nčno dobil v roke, se mi je skoraj milo storilo. V njej nisem našel nobene komercialne navlake, nobenih medijskih čenč in trača, niti reportaže z lokalnega In-ucovan ja ali akademskega plesal Le o natančnejšem branju pa tudi pestrejši izl^f^ tejn, ki se v glavnem vrtij Paki. »Nu /unaj ^e morda res ne vidi, da sm» v tem čiisu (»pravili mno^o aklivnosti, toda dejanja biKlo pokazala, da hitimo, saj želimo nadomestiti nekatere 7^muje> ne priložnosti,« je med dru}*im podčrtal v pogovoru. Na nekatera na^a vpnišanja pa je AU»j2: Podgoršek takole «Klj^ovoril. # Na v.seh dosedanjih lokalnift volitvah s(e kandidirah zfi župana. Konáw vam je uspdff na lanskih, ko ste v druf!;em krogH dokaj pn^prićijivo vnafiali prvtl (ekmecem. Po dobrih peiih mesecih vtpatmvanja sie pričakovali več, tnanj? »>D do občanov govoriti o nediwegljivih Stcvllkiih in na nek drug način pokrili novozaposliiev v občinski opravi. Sicer pa moram povedali, da je bila dodalna zaposli lev predvidena že v prejsnjili programih ter proračunih in samo žal mi jc, da se to ni zares zgodilo. Mogoče bi bilo težav, ki se pojavljajo, manj. Po dokaj strokovnih ocenah je .sedanji obseg dela ol>Činske uprave približno trikrat večji kol je bil pred Icli. Će hočemo ujeti razvojni vlak, ocenjujem, da je di'idai-na zaposlitev upravičena. V primerjavi z nami primerljivimi občinami je v naši občinski upravi najmanj zapo- dvorane pa sem že povedal, da je začasna. Pripravljamo reSilve, ki btxlo ležavo zadovoljivo rc.^ile za kulluro in za občinsko upravo.« # y vaških skiipnoslih z tnlmerjenim denarjem zanje zanesljivo niso zfido» voljni. »Sam menim, da ni v.sc v denarju. S slenih. Glede same preureditve maJe nc Župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek: » Ne žetim biti žufyan v obdobju, v katerem bi nogomet v Šmartnem ob Paki ugasnil.» predsedniki odborov vaških skupno--sii smo si nalili čisicga vina. Novi predsedniki so zelo kooperativni in .stvar razumejo. Pri lem moram poudarili, da smo lemeljilo spremenili način dela. /a delo 7 njimi je pooblaSčen podžupan. AktivnosU jc zaslavil smelo, slvarl že polekajo kar presenetljivo dobro. Kaj bom(3 mogoče Še popravili, da bi ne glede na skromnejša sredsrva vaške skupnost i programe le izvajale lako kol so si jih zamislile.« %Sli.Šise, da občin.ske politike ne vodite vi, ampak slranka, s podporo katere ste z/naf^ali na volitvah. »Slišal sem že marsikaj, lega pa Še Močno me zanima, kako so lisli. ki lo govorijo, prišli do lake ugotovitve. ZLSD je bila do sedaj v tíbčini preeej neopazna, na zadnjih volitvah pa je dobila dve svetniški mesli. Obasvei-nika sla na volitvah sodelovala z njeno podporo, prav lako jaz kol kandi-dal za župana. Očiiki Članov /LSD 50 drugačni- Pravijo, da bi glede na svoj volilni rezultat v <)dborih, delovnih lelesih morali imeli svojega Člana, pa ga nimajo. Ne vidim, kdaj in kje naj bi ta slranka vplivala na delo župana oziroma krojila občinsko politiko.« # Pri razjftištjanjih, kako hi pospešili razvoj okolja. reŠdt nuir-si katero odprlo vprašanje^ vam nekateri očitajo, da sanjale.la* ko menda govorite o avtocesti skozi Šmartno, izgradnji nove-f>a {Hxslnvno .sianovanjske^a centra v središču občine, kjer hi morali odstraniti slaro šolo, s kolero se težave vlečejo ze nekaj let. »Dolžnost župana opravljal šele dobrih pet mesecev. Med prednostnimi nalogami mojega volilnega programa je bila tudi ureditev središča občine. Opredeliti program kol sa-njaStvo, menim, je neodgovorno ali pa plod nekakšnih neformalnih razprav, ( "as bo pri-nesel svoje. Lahko rečem, da so nekatere stvariže dokaj blizu uresničitve In še letos se bo pokazalo mnogo lega. C) avtocesti nisem nikoli gíívoril, ampak o boljši pit-vezavi, o izvedbi kakšne pol ("sbvozni-ce, ki bo razbremenila strogi cenier Smarlnega. Zemljišča z^i kakšno cesl-no povezavti so celo že rezervirana.« # Katera so v tem trenutku najbolj pt> reča vprašanja in kako jih ho.'ae rešili? «Oskrba z zdravo pitno vodo je že eno takih in vnelo se trudimo rešili ga čim prej. Zadnji dogovor jc, da bi do konca lega leia že morali pristopili k uresničevanju rešitev. V lem trenutku se pogovarjamo o dodatni vrtini na povsem drugi lokaciji kol so tri dosedanje. Skupaj z inšpekcijskimi službami, predstavniki Komunal- nega podjetja Velenje, kmeiijsko-po-speševalno službo smo imeli kar nekaj deliwnih seslavkov, tudi z la.stniki in uporabniki zemljišč ob črpališčih in sprejeli precej stroge ukrepe. Pereč problem je bližajoč .se začetek izgradnje prizidka za polrcbc develletke, Vsak dan delamo na lem, saj hočemo nadomestili zamujeno. Malo na-s mo-ti, ker se zapleta pri pridobivanju končnih soglasij zazačetek izgradnje. Pričakovali smo, da bodo birokratske poti Slekle hitreje. Ćakamo na soglasje finančnega mini.strslva, kajti gradbeno dovoljenje je, gradbena in razpisna dokumentacija sla pripravljeni. Med prednostnimi je ureditev ceste Rečica - Smarlno ob Paki. Po zagotovilih pristojnih na republiki je bodo precej preplaši il I .se leios, dela pa naj bi se lotili septembra. V tem trenutku se dokaj Intenzivno pogovarjamo o izgradnji bencinskega servisa. Zemljišče je res že zagoKft'ljeno, vendar je preozko in ga bo poirebno razširiti. To se je vedelo in je bilo možno urediti tudi prej.« # Med lema/niy ki burijo duhove tem okolju, je zJniíefarye Nof^mcinih klubov Riular Velenje in Era Šmartno. Ste član predsedstva kluba. Torej podpi» rate zdruijtev? mojih informacljali se nc govori o združitvi, ampak bolj o.sodelovanju obeh klubov. Sicer pa nimam celovite informacije, zato bi težko povedal, kaj se bo zgodilo. Več naj bi bilo znanega v začeiku junija. Zadeve pripravlja delovna skupina. Tisti, ki me poznajo, vedo, da nogomet v Smarlnem podpiram. Tudi meni je in mi Še mnogo pomeni. Nikakor ne želim biti župan v obdobju, v katerem bi nogomet v Smarlnem ob Paki ugasnil. Menim, da bo potrebno poiskali rešitve, ki bodo v našem okolju zago lovile nadaljnji razvoj nogometa. Pri lem je seveda treba bili zelo realen. Problem je linanciranjc obeh klubov. Upam, da bodo rešitve zadiwoljile ljubitelje in tudi igralce v obeh klubih. Prepričan sem, da se bo nogomet v S mar t ne m še igral.« ■ tp Predsednik Državnega sveta RS v Velenju Hitreje do avtoceste skozi Šmartno ob Paki? VELENJE , 13. maja • V pnist(»nh Mestne ohčine Velenje j« potekal delovni razgovor, na katerem so sodelovali predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Janez Sušnik, državni svetnik mag. Drago Bahiin 1er župani t. i. SavinjsktnŠaleške regije. Namen pog(wora je bila seznanitev predsednika Državnega svelazaklualno problematiko občin Savinjsko-Saleške regije ter predstavitev gaspodar-skega K t ripa v regiji, ki jo je podala direktorica G/S Savinj-sko-ŠaleŠkc območne zbornice Velenje, Alenka Avberšek. Župan MOV Srečko Meh je uvodoma poudaril predvsem dobro sodelovanje med občinami omenjene regije ter pomen gwpcxla rske ga elementa, V primeru, da bo Slovenija razdeljena na dvanajst pokrajin ali regij, bodo župani vložili vse napore, da bodo občine dobile lastno regijo, ki jo žc sedaj imenujejo SASA. Ob tem je pouda- ril, da žal regionalni razvojni centri niso uspeli »pognali« razvoja, da se razlike med posameznimi področji Še vedno večajo. Zavzeli so se za spremembe Žnpani - sodelovali so še župan Šoštanja Milan Ko-puŠar, ii^upan Šmarlnega ob Paki Alojz Podgoršek, /upan Mozirja Ivan Suhoveršnik, z.upjn Nazarij Ivan Purnat. župan (iomjega Grada Toni Rlfelj in župan LuČ Ciril Rose - so se zavzeli predvsem za spremembe pri financiranju občin, s katero bi vsaj nekaj prepotrebnega denarja ostalo v občinah, saj lastna sredstva komaj zadoščajo za sanacijo cest, za večje stvari pa zlasti v manjših občinah večkrat zmanjka denarja. Prav tako so izpostavili nujm^t dobrih prometnih povezav za enakomeren razvoj na vseh področjih, pri čemer je bila podana možnost avtoceste skozi Šmartno ob Paki. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik si jc takoj na začetku .svojega mandatazadal nalogo, da i>hiščc vse volilne enote v Sloveniji in se scznaiii s problematiko- Menil je, da je dobro, da iz omenjenega območja prihajata kar dva državna svetnika, mag- Drago Bahun in Jt^e Stanič. Predvsem Bahun-kol predstavnik lokalnih interesov - lahko državnemu svetu sprcj-li p(isreduje pobude in vprašanja, ki sc pojavijo. Tokrat je torej prisluhnil predstavitvi gospodarskega utripa v regiji In problematiki, iskreno pa je povedal, da sam nima velikih pristojnosti za razreševanje. Prisotni so se strinjali, da bo regionalizacijo do drzavniv-borskih volitev, ki bodo potekale drugo lelo, ležko izpeljali -ob lem so menili, da je boljše, da se z njo še nekoliko počaka, kot da je izpeljana slabo. ■ bš Predsednik državnega sveta Janez Sušnik med župani obćin Šateške in Zgornje Savinjske doiine. Ob koncu pogovora o možnostih za ustanovitev lastne regije so biii enotni - bolje, da 2 re^iona//zdC(/o ne hitijo, kot da bi bila izpeijana stabo. REKLI so... Župan MO Velenje Srečko Meh nam je po razgovoru povedal; »Razgovor je bil dober, saj smo se najprej sestali župani SASE, potem pa je potekalo še .srečanje z gospodom Sušnikom. Povedali smo, da se v primeru, da bov Sloveniji regij več kot (iscm, vztrajali pri lem, da bomo odbili samt">stojno regijo. To bi bilo dobro zato, ker lahko znotraj samostojne regije bolje urejamo probleme nap(viroČju prostora, komunale, vode izobraževanja, turizma in Še marsičesa. Zagotovo drži, da bi mo rali pri ^^likovanju regij upc^ie-vati tudi predwem gcwpťídarske kazalce, ki so v SAŠI di)bri Ix^ljšl kot na nekaterih področjih, kjer regija ni vprašljiva. O boljši prometni rešitvi smo tudi govorili Nakazali smo na^ skupno željo, da })i do avtocestnega križa prlill tako, da bi bila t(3 dobra rešitev tako za Šaleško kot Zgornjo - Savinjsko dolino. Dogovor je, da bi povezava za VelenjČanc potekala zahodno od Velenja in ne vzliodno, kol smo prej razmišljali, lorej skozi i^bčino Šmarno oh Paki, ne pa skozi sam kraj. Kje natančno, še ni mogoče govoriti.« GOSPODARSTVO, TURIZEM 22. maja 2003 Nadzorni svet Gorenja d.d. sprejel letno poročilo Delničarjem 1,16 milijarde tolarjev VKLENJE. 15. maja- Družim odstotkiiv več kot so načrtovali. Poslovni cilji Skupine (jorc-njc, kjer so prodajo povećali /n dobrih 13 odsioikov, so bili preseženi predvsem /anidi izjemnih rezultatov gosp slovno skladiščni center, (io-renje Real Splo na ( 'eškcjn za nakup ťranSiznih trgovin, Gorenje C^'smmerce v Bosni in 1 lereegovini za poslovno skla-db^iii ccntcr in tovarno kuhinjskega pohištva 1er v 1 Ivundai Autu Zagreb 1 IrvaSka 7a upravno servisni center. (^isli pi«lovni dobiček Jru?bc Ciorcnje v letu 2002 znaSa 3.9 milijarde, bilančni dobiček pa 5 milijard lolarjev. Uprava in nad/orni svet bosia skupSčini delničarjev predlagala, da se del dobička, 1,159 milijarde lo-laijcv bruto nameni za izplačilo dividend delničarjem (95 tolarjev na delnico), za izplačilo nagrad upravi družbe v višini 37.000.1)00 lolarjev in nadzornemu svetu v višini 22.0ÚO.OOÍ) tolarjev. V slrukiuri kapitala (31. dc-ecmber 2002) je imela od skupaj 12-200ai00 delnic Kapitalska družba v lasli 2.152.289 del- nic (17,6%), Slovenska odškodninska družba 15,3% odstotke. Maksima I 3,6%,Gorenje d.d. 2,5%. Krona Senior 2,\%/\t\' glav 1,9%, Kapitalska družba - PPS in NKB Maribor po 1,7%, PID Vipa Invej^l 1,2%, SOP Ljubljana l,l%,oslaIi delničarji pa 51,ali 6.260.208 del nic. Koliko delnic so imeli na dan 31. december v lasli člani Uprave družbe (iorcnje d.d. in nadzornega svela? Nadzorni svel Gorenja, d.d.. ki je 12. maja sprejel lelno poročilo in oblikoval predlog uporabe bilančnega dobička navaja, da so imeli člani uprave 0,113 ali 13,754 delnic: jože Slanic 2.093, Fnmjo Bohinac 322, Ma-rUa Miheljak 5.007, l)rat>o Ba-hun 6.332; člani nadzornega sveta pa 18.009 delnic ali 0,148%: Ivan Ateištk 12.058 dclnic, Anton Maj/.elj 1.064, jurij Slemenik 1.511, Krešimir Martinjak 100, Peter Kohal L178 in Drago Krenker 2.098 delnic. ■ mkp Naravno zdravilišče Terme Topolšica Nov vodni park že konec avgusta ga avgusia. kar pomeni, da bo vodni park kopalcem na voljo šc v tej poletni kopídni sezoni. Izgradnjo prve faze gradbenih de) smo zaupali domačemu j-jod-jclju Vegrad Velenje, izvajalec ostalih del ^ nismo izbrali.« Naložba naj bi povečaLi Ate-vilo obiskovalcev, kar bo lerjalo obsežnejšo gmiiasko ponudbt). Kol je pcA'cdala Pijavžcva naj bi prihtninjeleUiza ic piMrebe uredili objekte na hribu Oce pek. Ogrevajo se tudi /a vilo Široko v Šoštanju, kjer pa jc ^ v vvlja- vi pogodba med laslnico lermo-elektrarno .Šc^tiinj in piîdjetjcm Gosi Velenje, ki upravlja ? njo. ■ Tp Dve leti po tem. ko sa v Naravnem /dravilli^u Ivrme Ibpulsica ol>4»^uHli ponatilx) z obnovljenim imtnmjiin in na novo zgrajenim zunanjim ha^enom, so v polnem /amahu predvidena de^ [a pri i/iiradnji dodatnih zuna« njfh vmlnih objektov. Z ijredit>i* jo vodnega parka v treh etažah bodo |H)večali obstoječe zmo}2-Ijivosti iz 400 na vsaj Um ko* palcem; Naložha k)o vredna hlizu 550 milijonov tolaijev, večino denar zanjo bodo prispevali delničarji. del pa tudi Nova Ljubljanska banka v obliki dokupita lizacije.Takšen predlo}2 so sredi prejšnjega tedna |>otrdili tudi člani na nam d^l)ubili, da bojo uredili vse potrebno v drugi polovici letošnjc- Na griču ob hotelski dovozni cesti bo v drugi polovici letošnjega avgusta vabil vodni park ifoto:bz) Iz občine Šmartno ob Paki Čakajo na odgovor ministrstva za finance ^MARI NO OD PAKI - Pred časom jc občinska uprava poslala ministrstvu za finance potrebno dokumeniacijo za izgradjijo prizidka k^mar^kl osnovni šoli. Kolje povedal šmar.^ki župan Aloj/ IVidgorwk bodo takoj, ko bo ministrstvo potrdilo invcsi icijski program, objavili razpis za začetek gradbenih del Izgradnja prizidka (za polrebe Šole in športa) bovcljaJa 189 milijonov lolarjev. Pod- goršek pričakuje, da In^do lahko leios pripeljali naložbo do tretje gradbene Taze. Most ne bo več nevaren ŠMARTNO OB PAKI - Krajani velikega Vrha in Gave so že kar nekaj Časa opozarjali na most v njihovem okolju, ki jc zaradi dotrajanosti poslal nevaren za uporabnike. Prav včeraj pa so se lotili njegove obnove. Deki bodo veljala blizu 4 milijone lolaijcv, veliko dela pa bcxio pri tem opravili udarniško krajani sami. ■ tp Občina Mozirje Trgovski center bo gradil Engrotuš in ne ZKZ Na nedavni i/redni seji so svetniki občine Mo/irje i veli* ko veČino j^lasov odločili, da ho v n(»vj soseski l^)drožnik oli nnh zirski <»i>vo/.n(ci {>radi] večji trgovski center Engrotuš i/ Oe^a. Poslo>no stanovanjski center.se 1k) razprostiral na 12 bektitrjlb, v njem IhhIo upravni de), tr^ov* ski center s 120 parkirišči, pi»* slovnu stanovanjski objekti {predvidene so z^tsebne gradnje zdehivnkami) ter približno 37 stanovanjskih objektov. Ponudbo za gradnjo irgovske-ga centra sta poslala dva inve-slhorja - EngrotuS in domače podjetje /.gornjttiavinjska kmetijska zadruga (ZKZ), ki ima franšizo McrkiUorja. Zadnji hip, pravzaprav na sami seji občinskega sveta, se je hotela v izbor vmešati še Era Savinja, vendar so svetniki njenemu predstavniku in ludi članu mozirskega občinskega svela (»reuorju Ver* buču povedali, da je bilo časa za prijavo na pretek. Ponudbo zadruge je na seji obrazložil in za-giwarjal Andrej Presečnikinpri tem poudaril vpetast zadruge v gospodarsko, kultumt^ in drugo dogajanje v občini, a zaman. Pomagala tudi ni njegova i/ramena bojazen, da bi zaradi irgciv.skega centra utegnilo zamreti staro irško jedro. Direkt or EngrotuSa .Aleksander Svetelsek je bil pri obljubah očilmi prepričljivejši. Kot nam je povedal mtiziiski župan han Suhoversnikje bila odlcKÍtev s-vemikov pričakova- na. »Za lai^e razumevanje je po-Irebno pogledati nekoliko nazaj. Možnosi za izgradnjo trgovskega cenira smo najprej ponudili domačinoma - ZK/ (njen dircklor jc Antvršine, bo tudi več prispeval v oWinsko blagajno. Samo za komunalno urejanje naj bi znašali stroški Engrolu.ša blizu 116 milijonov S!T. Občini naj bi ponudil tudi denar za gradnjo mcslnc razsvetljave. Poleg trgovin naj bi zgradil še bencinsko črpalko, kjer naj bi bile cene goriva nižje, (iradnjo centra naj bi začeli prihodnji mesec oziroma julija, končali pa do konca leta. Kot jc še povedal Ivan Suho-veršnik so s"velniki na seji svcia naložili olKinski upravi, da intenzivno vodi aktivnmti za čim-prej.šnji odkup zemljišča in pridobitev gradbenega dovoljenja. Večjih zapletov ne pričakujejo? »Vsaj za zdaj lako kaže, da večjih naj ne bi bilo. Prihaja do manj.ših, ki pa jih sproti rešujemo.« je še pi^vedal mozirski župan Ivan Suhoveršnik. V poskwnem centru, ki ga bo z 28(1 milijoni lolarjev solman-cirala drŽava, bodo vse državne službe (upravna enota, inšpekcijske službe, center za socialno delo, '/.Rvoâ za zdravstveno za-varcwanje,^odct.ska uprava...), razmišljajo pa tudi o preselitvi občinske uprave. ■ tp Svetniki so tudi odločili, da bo po>pre^a cena komunalno urejenega zemljišča v Pč na domu plačevali za 30 odstotkov nižjo ceno. Tu torej velja storitev 1165, v preastalih dveh pa 1350 SIT na uro.» Stiske tudi pri zaposieniii Omenjeni novosti na področju s^Kia Ino-varstvenih storitev pa vnašajo stiske tudi pri izvajalkah pomoči na domu in na samem centru, /aradl manj uporabnikov in zmanjšanja .Števila ur je tudi zaposlenih preveč. Leta 1902, ko st) na centru vključili izvajanje pomoči na domu vsvoj program, so preko javnih del zaposlili in usposobili za izvajanje dejavnosti 5 brezposelnih oseb. /^radi večanja polreb so jih kasneje zaposlili za nedoločen čas. Poleg njih je - na primer - lani 8 delavk izvajalo to dcjavnast po programu subwncionirane zaposlitve. »Večji problem kol manj ur jc lo, da ni novih uporabnikov. Spremembe, kot so odhod vdom za starejše, smrti,.,. so se dogajale, pa smo jih nadomeslili z novimi. Sedaj se z novimi pogovarjamo, dogovarjamo, stvar je zelo nujna. Ko zvedo za ceno storitve, zadeva ni več aktualna.« Kaj bodo storili, če se bo Šlevilo uporabnikov pomoči na domu še nadalje zmanjševalo, na centru še nistî pcjvsem dorekli. Mijočeva upa. da sc bo sčasoma zadeva uredila. Občina Šoštanj, kje je bilo odpovedi največ, je ceno storitve znižala. ■ rp Turistično društvo Recica ob Savinji Vztrajnost dviguje kakovost RECICA OB SAVINJI, 17. maja - Vrli člani Oi ris ličnega dru^rv» Rečica ob Savinji su tu-
  • c«nje« vanj» /^(»mjesavii\|ski;}2a 'želodca • za^čiteniž^a suhomesnate-ga i/d«lka z geografskim pi»re-klom. Letošnje ocenjevanje je hilo 13. pa vrsti. Po besedah predsednikil strokovne komisije dr. Stjenka Renćelja. je kakovost le vse bolj cenjeno mesne dobroto zelo dobra. To zgovorno potrjuje podatek, da so od 4y prinesenih želodcev izločili le Štiri, kar pomeni, da so za zunanji izgled, izgled in barvo prereza, teksluro, vonj In okuii prejeli manj ki)t 15 točk. »Kiiko-vost i/delka se dviguje, kar je dobro. Klasičnih napak ti^at praktično ni bilo, Morda bi kiizalo v prihodnje pri nekaterih dodali manj soli 1er namenili pozornost kakovosinojšl slanini. Drobnih napak je bilo nekaj, njihova od-prava pa bo Še dvignila sloves izdelka, ki bo prideiwalcem vpri-hodnjc gotovo prinaSal korist. Vztrajnost in upo?Nlevanjo nasvetov so je obrestovala.« Ob lem je Renčvij pozval pridelovalce kso-delovanju, izmenjavi medsebojnih izkušenj in ne k zapiranju v svoje vrtove. Zdru/^ijo naj se v enovito, čvrsto družbo, ki bo »imela opravka s stroko, znanjem in organiziranostjo«. Pri lem je imel vmislili gospodarsko intere.sno združenje (GIZ), za ustanovitev katerega si proiTvajaleizgornjesavInjske-ga želodca prizadevajoče nekaj časa. Kol smo sliáali na prireditvi naj bi do njegcTve uradne ustanovitve prtólo letos jeseni, skrbelo pa naj bi za kakovost, pro- mocijo in irženje izdelka. Tudi Lojze Pla/nik. eden od pobudnikov za zaščito izdelka, je opozoril na pomembmwi organiziranosti pridelovalcev. »Zgor-njesavinjski želodce lahko pri-merjamoz mojstrom, kije t>pra-vil izpit / odliko, službe pa nc dobi, Ne glede na občinske meje morale biti enotni, da b(»te lahko mojstru nasi I zaposlitev.« Ob koncu prireditve v prostorih vrtca so izdali potrdila o kakovosti. Prejelo ga je 45 izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. od tega je bilo 15 dobitnikov bronaste plakete, eden je prejel srebrno in eden zlato plaketo. Najboljši želodec je po mnenju slrv^kovne komisije izdelal Alojz Petek iz Podvolovljeka. Dobitniki bronasto, srednje in zlate plakete bodo potrdilo o ka-kova^li prejeli na tradicionalni prireditvi Od lipe do prangerja, ki bo na Rečici ob Savinji v začetku julija. ■ Tp S prireditve Odlična razstava v šoštanjski galeriji Med cvetjem in trnjem "Živeti za cve^e, /a <»krasne grmnvnice« lepo urejen \tt, ^rol). za vzgc»i<» slastnih zdravib vrtnin, kar težko si v danasi\jem času hitenja in bučnosti predstavljamo skrl>i>e^a vrtnaija, ki poznji v svojem parku ali vrtu vsako bilko, ve, kiiko jo vzgajati, ji streCi a krožkii Graščinski parki in vrtoi, ki uspešno deluje v okviru velenjske Univerze za III. živ|^íef\|sko obdobje. Ob ni/.stavi bodo v teh dneh pripravili predstavitve svofega dela i^e številni krožki iste univerze. Starejši Sa^ianjčani se zagotovc^ šc spominjajo vrtnarja Alojza Kojca. Avlorice rayj>tave so ob naslajanju razstave izbrskale i^te-vilne več kot zanimive podatke o njegovem življenju In delu. Ker ,se je ohranila njegova delovna knjižica, so iz nje razbrale služlxv vanja, iz priptKOčilnih pisem, ki jih je od dolodajaleev prejel ob menjavi zaposlitve, pa je razvidno, daje bil povsod vzoren, skrben in zvest delavec. Bil je pravi mojster svojega pokliea. od leta dalje pa je delal kol samostojni vrlnar z nazivom Umetni in trg(w-ski vrtnar. Poleg tega, da je bil izredno radoveden, da sc je ukvar- Utrinek z otvoritve razstave o živtjenju in detu vrtnarja Aiojza Ko/ca. (Foto: Dejan TonMi) V okviru vrtnarske razstave se bodo od danes dalje pred Mestno galerijo ŠoSianj,med 16. in 18. uro, predstavili naslednji krožki velenjske Univerze za III. življenjsko obdobje: danes Vezenje, jutri Kleklanje, v soboto Izdelovanje cekaijev, v ponedeljek Suhe roŽe, v torek Ri^na dela Šoštanj, vsredi^ Vezenje in prihodnji Četrtek Izdelovanje eekarjev. Ob koneu naslednjega ledna se bodo predstavili Še krožki Kleklanje, sad-jar.ski krožek in Zdravilna zelina. jal s i^ievilnimi področji današnje agronomije, je bil tudi aktivno vključen v takratno družbo. Bil je član združenja vrtnarjev in iz-dokwalcev vencev v Ljubljani, planinec, ki je veliko potoval, ukvarjal se je s fotograi ijo, zbiral minerale in školjke, pa ludi tobak in vse v zvezi z njim. Med 26 pobitimi na Crorieah nad SoŠlanjem je zapisano tudi ime Alojza Kojca, zasebnega vrtnarja. Leta 1945 je bil v mesccu maju med tlsiimi, ki so končali kol žrtve evlbrije zmagovalcev druge svetovne vojne. Zapustil je .sina Viktorja in komaj dvelemo hči Malvino 1er ženo Marijo. Na vrtnarja Alojza Kojca spominjala še danes urejena gra^iaska parka pri Vili Široko in dvorcu C jutcnbichcl in pa seveda zapuSčIna vrtnarskega orodja in drugih vrtnarskih pripomočkov In literature, vskrbnem varstvu njenega vnuka Vlada. Razstava je zagotovo več kol vredna ogleda! ■ bš 10 let Kavcnikove domačije Zanimanje za življenje nasili prednii^ov se povečuje Med prvomajskimi prazniki Je ponovno odprla vrata star dimnica, Kavčnikova domačija v Zavodnjah. junija, točno pred 10 leti, sojo po tem, koje bila muzenloška postavitev končana, odprli /SI javnost. V teh letih Je domačijo obiskalo okoli 40 ti» soč obiskovalcev, ki rje veliko. V zadnjem obdobju pa se obisk občutno povečuje, Ziinimanje za vedenje o tem, kako so živeli naši predniki, je i>čitno vporastu.'lemu pripisuje vsiiko leto večji obisk ludi vodja Muzeja KC IN, ki že vsa leta strokovno skrbi za Kavčnikovo domačijo, Damijan Kljajič. O lem, kako so zakorakali v jubilejno poletje, nam je povedal: "Vsa ta leta poskušamo dodatno uredili okolico domačije, saj je bila ob ta žal otvoritvi precej uničena. Dola nam ne zmanjka, okolica pa počasi dobiva prvotno podobo. Pri tem nam veliko pomagajo Članice cinolo.^kega in zgodovinskega krožka iz velenjske Univerze za 111. življenjsko obdobje. Pieko zime, ko je bila domačija odprla le za najavljene skupine, smo prenoviU video film, ki ga predvajamo ob strokovnem vodenju po do- mačiji. Dobili pa smo ludi novo, digitalno tehnično opremo. Stara oprema nam je malce nagajala, ker je v hiši precej vlage.'* Uradno so sicer odprli domačijo 1. maja, vendar jc leios v zimskih mesecih domačijo obiskalo že najavljenih skupin. Sedaj je odprta stalno, od četrtka do nedelje od 10. do 17. ure. "Lani smo na domačiji pripravili ludi dve delavnici za mlade muzealce, ki sta naleteli na izjemen odziv. Spomladi smo pripravili Pastirski dan, jeseni pa delavnico y nazivom .lesen na Kavčnikovi domačiji, Ker je bil odziv nad vsemi pričakovanji, bomo s lem nadaljevali tudi letos. Že to nedeljo, 25. maja, pripravljamo delavnico z nasi wom "Od žetve do setve^. Poskušali bomo posejat žito in ga spremljati do jeseni, koga bomo skupaj z otroki poželi in spekli kruh. Otroci bodo tako na praktičen način spoznali, kako pridemo do kruha. Že vrsto let pa pripravljamo ludi kresovanje na Kavčnikovi domačiji in tudi letaš bo tako. Vikend pred kresno nočjo ga bomo pripravili tokrat. Podobnih dogodkov pa bi radi leios pripravili .ie več." Kljajič je poudaril, da z vsemi lastniki zelje okoli Kavčnikove domačije odlično sodelujejo. Zalo so se lahko že doslej dogovorili za prireditve tudi v okolici domačije. Upajo, da bo tako ludi v prihodnje. ■ Bojana Špegel 8 KULTURA »»HJis 22. maja 2003 Pogovor o ustvarjalnosti slikarja Alojza Zavotovska Slikar, ki še vedno zna opazovati VELENJE - t)(J 25-april« so v (iiileriji Kuliumeuii centru hnn Niipotnik rui i»uled temsilskii raz-stuMi ukrili»v akiideinsk^i^a sli-kiirj» AI<»J/u Zuvolavšiui iz njť-}>t>ve{2u z;Kl^je^a ciklusa ^lik '*ElegiJa koztikenť*. Takral uradne otvoritve ni bilo. pred tednom dni pa so pripravili /a-nimiv veOer z avtorjem, ki so mu v galeriji ni/stavo pripnivili ob njegovi 754elinii. Zanimivo jts da je avtor |)rav v KC IN Velenje končal tiifli svojo pokJicnti pi»t. up4»kojil pa se.fe /e pre^l 20 leti. Na srečanje so }X>vahijj spremljevalce likovne »sivarjalnosii Alojza /avoliivska. Sodelovćdi naj bi dr. Ceno Avga^iin, Jr.Mirko Juicr^ek, drJty^cf MuhtiviC, Milena Mar len Pa'msak in Vi^dja velenjske giilerije Milena Koren Dn?iiek. Poleg slednje Sla se pogovora udeležila Milena Premisak in dr. Jožef Muht)-vić, saj sla/al dr. Julcr^k in Milena MoSkon /aradi prometne gneče na poli iz Ljubljane v Velenje prišla propcv/no. dr. Ceno AvgiL^iin pa je poslal pLsmo.vka-lercm ni skoparil s pohvalami o /avolovškovem Uî>tvarjalnom opusu, ki je eksplodiral prav v po upokojitvi... Pred peiimi leti so v isli galeriji pripravili obsežno pregledno rolanja na osnovni .šoli Je Meilobčin-skit zve/a pryatelje\' mladine pre(>tekîil pod ^esl<»m »Prijatelji Mu« /.ejev«. Oh lem dnevu so v Mu/eju KC IN na velenjskem ^radu pripmvili več do-giKikov, med dru|>ini p» su kar dvakrat omogočili ludi t>rex-plaCen oj:kd mii/.ejsklh /hirk. Prvič pred tednom dni. na mvdnanKJni dan drii/in, in dni-glCvneet seje i/ka/;^h>, da ima ve« lenjski muzej resniCno veliko prijateljev. '?jc v Četrtek s-znali pri projektu Slovensko ljudsko izročilo - Igre in igraće sko/i čas. V petek so odprli 5c zanimivo razstavo korenin in knjig avtorja Ivana PSajda. V torek zvečer pa so v gtiste povabili svojo dolgi^lelno zvcslo prijateljico» ki jo dobro poznamo vsi Velcnjcani - priljubljeno učiteljico Hermo Orožnik. Z njo so pripravili klepet pod arkadami. ■ bi 19.QD Kdaj - kje - kaj V Velenju od 22. do 29. maja 2003 Žetrfelc mnla 16.QD Glasbena ^la Velenje, velika dvorana Kviz Iz nauka o glasbi za 3. razrede 19.00 Knjižnica 2â odrasle Lrterami ve^r: Piva liiéa na Ma (SU Predstavitev knjige in pogovor i evtor|em Vinkom Vastetom Petek. 7X moig Ig.OO Titov trg Velenje Maturantska parada 2Û03 17.QO-22 0Q KolalkaliSće Velenje 01 SCO na rolerjlti iiûû-Titov rrg ON/OF, Peter Lovšin, Križarji Kc^ncert Generacij Vedenjski grad 13. íettíval Dnevi mladih in kulture: Rock konoeit Glasb êola Velenje, velika dvor 13. festival Dnevi mladit) in kulture: Končen Salelkega akademskega pevskega zbore Sobota. 24. malo 9 Q0 Velenje m okolica Taborniško orientacijsko tekmovanje Še ta poiiasnemu mine - ŠTPM Tekmovanje l>o potekak) do nedelje do 15. ure. ^Q.pQ Hoščad pred veleblag. Nama 13. festival dnevi mladih in kulture: Meůobmoáfio srečanje mladinski!) pihalnih orkestrov 10.M Osnovna ëolaâalek Ko&arkarska t^ma pionirjev 292 TS,3.kfog KKSra Velenje-KK Pivovarna Lažko 1Û_QQ fi^ladinskic^râmarlno Ustvarjalna delavnica za mlade ploščad za mladinskim centrom (Šmartno ob Pakj) lutkovna predstava Ku^ek in muca ?1 on MladinskicCTterŠroarlno koncert: Nepremični kulturni objekti« Zmelkoov^ 1100 ^18 00 Ob Velenjskem jezeru 13, festival dnevi mladih in kulture: Športne Igre, počivainica. proga preživetja In likovna delavnica 00 ^18 00 Pred Vilo Mojca Ta veseli dan - otroški zi v žav 17 m-?? on Kotalkaiišče Velenje Cisco na rolerjlh le.QQ Osnovna šola Šalek Košarkarska tekma članov TS, 3. krogXK Era Velenje'KKHopsi Polzele 19 DO Oom kuituie Velenje 13. festival dnevi mladiti in kulture: Gledeliska predstava, Matjaž J avšnik: Improvokatorji ?1 on Atrij na Velenjskem gradu 13. festival dnevi mladih in kuKure: Etno koncert Nedeljo, 2S. moig if) on Kavćnikova domačija muzejska ustavrplna delavnica Od setve do žetve 14 00 Plac (Tňovirg 4, Velenje) 13, festival dnevi mladih in kulture: Finale tarok turnir j a 17 00 Šaleški študentski klub (vhod skozi Max Club Velenje) 13. festival dnevi mladih in kulture: Lutkovna Igra n odrasle, Lutkovno gtedališče Koruzno zmo: Najlon Do is, ure Velenje in okolica Taborniško orientacijsko tekmovanje Še ta počasnemu mine-ŠTPM Ponedeljek, 26. maid 1930 Glasb šola Velenje, velika dvor. Koncert: Rita Kinka (klavir) Sreda, 28. molo 17. DD KnjlžJifca za mladino Špeline ure pravljic 19.30 Gias dola V^nje, orgelska dvor. Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje Žetrtek mnio 17Q0-19.Q() Interspar Vetenje U stvar j. delavnica: čas kratkih rokavov v Intersparu Velenje Za dcKldtne informacije pokličite TIC Velenje; 03.897-64-66 22. maja 2Q03 «ffiČAS 107,8 MHz mUSKI IK OiSOPISKI MOZAIK « mUSKI M fiUOP/M/ MOWK (^feí® wĚlhdmm m Prav ganjena je bila novinarka Nagega časa Biijana S|>eKel na zaključku solidamastne ak-cijc Pomagajmo skupaj, v kaieri smo zbirali denar za nakup aparata za zgodnje odkrivanje ^uhote Bolnišnico Slovenj (Iradec. Cîanjc-na je bila, ker jc akcija uspela, Sc bolj pa, ko sojo prcdsiavniki mcdt)bCinskcga društva gluhih in naglušnih povabili na oder in seji s j>op-kom zahvalili /a sodelovanje. Bííjana jc sohdamoslno akcijo ves č^as spremljala, pisala o njej m ljudi spodbujala k darovanju. Med moderalorji v radijskem programu je gotovo Vili (irahner lisii. na katerega se lahko vedno zanesei^ in listi, ki nc bo rekel nc, lu- di ko bi lahkí5 iako rekel, To njegovo pripravljenost znamo vCasih kar malo izkoristili. Ampak v vsaki redakciji imajo lake kot jc Vili zelo radi. Hudo je, če jih nimajo. To, da jc bil odziv na nase poizvedovanje za novimi radijskimi upi izjemo lep, smo žc pi-.sali. Mnogi sic se prijavili, mnogi pred mikrofonom pod budnim ušesom Ide Ba.^ že ludi preizkasili. Do takrat, da bt^do znani naši novi, pa bo potrebnome trdo delo in uCenje. Vanj bodo vkljuCeni tudi »stari« maCki, ki sicer ve-liko znajo, ne pa vsega. Včasih se kaj, če te nihče ne popravlja, ludi ptwabi. ■ mkp M9h MA KRATKO MTV DANCE PARTY 30. maja ob 22.00 uri bo v ljubljanski trgovini BDF v BTC-ju potekala prva MTV prireditev na slovenskih tleh - MTV Dan-cefloor Chart Party. SOČA REGGAE RIVERSPLASH 2003 Tudi letos bo v Tolminu, na Sotočju, potekal tradicionalni festival Soča Reggae Riversplash. Potekal bo od 10. do 13. julija, največja zvezda letos pa bo Gentleman iz Nemčije. DMK 2003 Jutri (petek, 23.5.) bo v okviru festivala Of/iK 2003 na velenjskem gradu koncert, na katerem bodo nastopili Frozen Hell, Carina, Res Nullius, Mantra Porno, Elvis Jackson in Bitch Boys. POPSTARS Znana so imena treh deklet, ki so v velikem Pop-stars izboru najbolj zadovoljila kriterije stroge žirije. Nov slovenski dekliški trio bodo sestavljala Špela, Jasna in Maja. SIMPLY RED Kot verjetno že veste, bodo 9. julija nastopili v Ljubljani, vendar ne na stadionu Ilirije, kot je bito nekaj časa objavljano, ampak v stari dobri dvorani Tivoli. MMS 2003 Znan je že vrstni red nastopajočih na letošnjem MMS-u. Na pop večeru bo nastopilo dvajset izvajalcev, začela bo Jasmina Cafnik, zaključil pa ga bo Janez Bončina Benč. Vrnjen McCartneyev dnevnik [talijanski sestri, ki sta pr^d 20 leti ukradli dnevnik nekdanjega beatla Paula McCârtneya, sta se v Rimu sestali z njim In mu izročili ukraden dnevnik. Frartcescaln Paola De Fail sta bili sta- ri des€t in ^ajst let, ko sta prišli v hišo» kjer \b nekoč živel nekdanji član legendarne glasbene skupine The Beaties. Radovedni sestn sla v hi^l našli dnevnik Fz leta 1970, ki je bil poln beležk, skic in zaznamkov McCartneya in se odločili, da ga vzameta s seboj v Italijo. Pred dnevi, ko je imel McCartney dva nastopa v Rimu, sta se odločiti, da dnevnik vrneta lastniku. McCartney je sestrama sicer dejal, da sta ii zlobni, vendar se jima je zahvalil za vrnjeni dnevnik in jima dal avtogram. Težave T«A.T»U* Moskovska policiia je ruskemu pop duetu T.A.IU. prepovedala sneaianie novega glasbenega spota na Rdečem trgu. Na trg je prišlo več sto oboževalcev oblečenih v pomanjkljive šolske uniiomie. sicer priliubl|eno oblačilo 18-ietnih članic dueta Lene Katine and Julije Volkove. Slednji zaradi policijske m v soííolo, 24. maja, sc h<''do prcdsiavnicc (nekaterih) Članic velike družine evrovi/ij-skegH združenja poiegcwale za naslov zmagovalne popevke letošnjega i?:bora za pesem Evrovi/ije. Veliki finale bo ludi lokrai polekal v eni mlajših članic evrovizijskc družine, v državi, ki prihaja iz tako imenovane Nove Evrc^pc - v Lai-viji, natančneje v njcncni glavnem mcsiu Rigi. To bo sicer že 48. izbor najboIjSe evropske popevke, v njegovem zaključnem delu pa bo letos sodelovalo 26 drŽav, le bodo na-iilopile na 1200 kvadratnih metrov velikem oáni dvorane Skonlo hali, ki leži v samem srcdisču Rige in kjer bo pras-tora za kakih 6001) glodalcev, /a nemolen piUck dogodkov na odru bo poskrbel mlad vo-ditcljski par Rcnars Kaupers in Marija Naumova. Slednja je kar izvajalka lanskoletne zmagovalne evrovizijske ptv pevke, ki je letoinji finale .sploh pripeljala v Rigo. Letos i)o v zaključnem delu prvič sodelovala ludi Ukrajina, sicer pa se je po vključitvi držav nekdanje Inlervizije, ki so jo sestavljale bivše socialistične vzhodnoevropske dr/avc (razen Jugoslavije), število tekmiwalkzelo povečalo, zato je vsako leto potrebno opraviti dodaten izbor nastcv pajočih. 'lako letos med nasto- pajočimi nc 1)0 predstavnikov Daaske, Finske, Švicc, Italije in 5e koga. Slwenijo bo, kol veijetnože veste, zastopala Karmen Slavec, ki je na sloveaskem predi/boru. let i EMI, zmagala s .skladbo Lep poletni dan. pila kot ^stindvajseia, zadnja po vrsti. To nekateri smatrajo za prednost, saj menijo, da si gtcdalci in pasiuivalci zadnjo skladbo nekako bolj zapomnijo, čeprav pregled uvrstitev na dosedanjih tekmovanjih kakšne posebne predntJSti za- Lahkotno popevčico z novim naslovom Nanana bo Karmen tokrat prepevala v angleščini, kar je, kljub pomislekom nekaterih, po zdaj veljavnih pravilih cvrovi/ijskega združenja dovoljeno. Karmen je v Rigo prispela v ponedeljek in jo do danes že opravita sprvo vajo. Druga bo na sporedu danes zvečer, dn nastopa v soboto pa jo Čakala §e dve uradni generalki pred občinstvom. Karmen bo na tekmovanju nasto- dnjim nastopajočim večinoma ni prinesel. Ne glede na vrstni red pa slovenska predstavnica po mnenju nekaterih poznavalcev sodi v ožji krog favoritov in ji naptsvedujejo visoko uvrstitev, ('eprav se take napcwedi večkrat izkažejo z^a nehvaležne, pa si vendarle želimo, da bi naši predstavnici aspelo doseči najboljši rezultat v zgodovini slovenskih evrovizijskih nastopov. ■ MiČ prepovedi skorajda msta zapustili svoje prilC'esllavie 2. RONAN KEATlNG^The Long Goodbye 3. HIM.The Funeral Of Hearts Popularni hrvalki dance tiio Co-lonia je v izborih najboli príljub* Ijerie pesmi tedna na Radiu Velenje že zmagoval. Tolaat mu je to uspelo še z eno skladbo, ki podobno kot druge uspešnice te skupine prihaja ravno v bližajočem se poletnem času. Pesem z naslovom Ces la vie bo tudi na prihajajočem novem albumu skupine. Ta bo že Sesti po vrsti, r ■ " ■ LESmCA mĚ Êmm Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 18.1^.2003: 1.HENČEK: Lepa mora bit 2.PR1M0RSK1; Brezkiklce ž^'sklklco 3.PTUJSKIH5: Naša zlata oma 4.SLAKI: Mlinar 5.VASOVALCI: Pohlepno dekle Predlogi za nedeljo, 25.05.2003: 1.BURNIK; Pivo 2.GÚLIČNIK: Moj prijatelj krokodil 3.KLAV2AR: Moj brinovček 4.RUBIN: Franci in Nežka 5.ŠALEŠKI: Milka ■ Vili Grabner Branko Caglič. znani ve-lenjski arhitekt, živi v BevČah. Tam ima precej nenavadno hišo, ki zagotovo pritegne pozornost. Sta s Francem Žemvor mnogi gd poznajo kot »večnega« pomočnika direklorja Banke Velenje, govorOa prav o njej? Morda pa je beseda lekla o denarju? Žemva je bil med komin tent i »svoje« banke znan kot tisti, ki je znal prisluhniti ljudem in jim dati tudi kak pameten nasvet. Žalosten je, tako kol so v teh dneh mnogi ljubitelji nogometa v Velenju: direktor NK Rudar. Matjaž Begič. Najbrž pa ludi ogorčen, lako kot mnogi drugi. Kdo bi si pa mislil, da bodo rudarjem prav v njihovem 55. letu puslill, da potonejo do druge slovenske nogometne lige? Rudar, ki je bil že re-publiški, pa pokalni prvak, bi si vsaj ob jubileju zaslužil drugačno darilo. ^ Ivan Vajdl in Tone Tiselj. Sleduji je slavo dodobra okusil s Krimovkainl, ki jih je že drugič popeljal na vrh evropskega rokometa. Ivan Valdl pa je bil korak pred tem^ da s svojimi fanti, rokometaii Gorenja, prvič zaigra v ligi prvakov. »Ne bodi preveč žalosteu. Igrate izvrstno, ekipa je mlada, publika odlična, priložnosti bo še veliko,« ga je po sobotni tekmi tolažil Tiselj. anf (HI V0 ZliravHo proti bolezni možganov Test j so pokazali, da lahko eno simio ccpivo, ki se vbrizga samo enkrat, pozdravi do sedaj neozdravljive bolezni možgan^'jv vkijuCnoz Alzhcimcrjcvo boleznijo In CJD. Znaasivenikizdr.Johnom Lev womso odkrili majlmo loksiCno molekulo, kije skupna vsem lem boleznim in jo lahko nevtralizirajo s proli sirupom. To odkritje je odprlo veliko možnosU za uspeeia Slesic-horus. ki je ustvarjal dobro sto- letje po miioliï5ki ustanovitvi Rima. nakazuje na to. da je bilo mesto Rim poimenovano po trojanski imenski z imenom Roma. Ste.sichoras (638-555 pr. n. št.) je t^plsal, kakoje Roma s svojim ladjevjem pobegnila iz opustošene Troje. Prispeli so v ćudo vilo debelo, kjer je nove obisko valce »očarala sanjska pokrajina /. nežnim vetričem. kjer so si zaželeli pričeti z novim življenjem«, Roma in njeni spremljevalci, očarani nad idilično pokrajino, le-ic nisi želeli vcč zapustiti, zalo sozažgali vse svoje ladjevje. Novi prebivalci so mesto p(3Ímenovah po njej. Odkritje fragmenta je zamajalo splcéno znano teorijo o tem» da je ustanovitelj mesta Rima Romulus, Pi» rimskih zapisih sla .se se rimska dvojčkii Romulus in Rem rodila v antičnem italijanskem me-sLu Alba Loi\ga. Staral so ju Izpostavili. dojila ju je volkulja, vzredil pa neki pastir. Svoj rodni kraj sla zapustila, da bi ustanovila svoje mesto. Izbrala sta kraj ob reki Tnxiri(5bdaji s sedmimi ^ičl in okoli njega zgradila obzidje, nato pa naj hi Romul mesio poimenoval po sebi Vsi seveda novim zapisom ne dajejo posebnega pomena. Tako Guy Rogers, profesor zgodovine na Univerzi v Wi llesie-yu meni: »Siesichorusovl zapis jc žc sam po sebi nasprotujoč In po času skladen z ustanovitvijo Republike- okrog leta 511) pr. n. ŠI.« Digitalno p#fo Nokia je predstavila digitalno pero SU-IB, ki omogoča pisanje na posebnem papirju ter prenos taksnega zapisa ali slike na mobilni telefon. Zapis je v formatu (rlF in se / mobilnega telefona lahko poJljc v obliki MMS-a. Prenos med peresom in lelclunom opravi Blueloth, pero pa je moi:no povezati ludi Z računalnikom preko USB-a. Vgrajen spomin zadostuje za too sirani teksta A5 formata. Cena Še ni znana. Sicerpaioni edino talcšno pero na trgu. m Izguba in dobitek Rokomeui.^1 (iorenja polfi-nalne lekme s Prulami niso dobili. So jih pa nekateri Ve-lenjčvHni po lekmi dobili Î Era kroji slovenski vrh Smarska Era zadnje tedne res kroji slovenski vrh. Vrh sloveaske^ nogometa, Koso ixJíčipnill točko Olimpiji, so pomagali navrh Publikumu. Zdajsoweliv.se točke Publikumu In spravili na vrh Maribor. Kaj bodo še morali storili, da bodo postavili na vrh sebe? Temna Savinjo Slovenski ribiči sti ob obletnici v M (wlrju modrovalioSa-vinjl, Tistim, ki so mislili, da je Ui reka tako lemna zaradi tako velikegzi levila rib, so pt>-jasnili pravi vzrok Krive so fa« kalije in drugi odpadki. Polidsfi v osnovni Šoli SIcweaski policisti so konec tedna v i>snovno šolo. V našo osmwno išolo ŠaieL Ne po kako dodatno osnovno /nanje, na osncTvni šoli k igrali kt'^arko, Kot se sp^xl-obi, je bila najboljša domača poiieljska uprava. Rdeče proti rdečemu Zaradi potreb p<^ električni enersdji lx>do tudi veienjsikim knapom »dovolili« kopati veC premoga. Da bodo zadosiili potrebum, bodo po dolgem čusu znova uvedli rdeče w>bo-te. le rdeče sobote pa naj bj jih tudi redile rdečIhSlevilk. Ekonomiko in otroci Med starši, ki imajo oirokc v vrtcih, je vse več ra/prav zaradi eki>nomskih cen. Preden .scodk>čijo/a oiroke (ali tisti, k) sc zanje sploh ne odločijo), tehtajo stvari zaradi ekonomski occn. Generacijski stik Kdo pravi, daw» med generacijami velike razlike? Mladi srednjtóolci se le dni pripravljajo na maturo, Studenti univer/c za trelje življenjsko obdobje zaključujejo Mu-dijsko Icio. Nekateri pravijij, daje pri slednjih več treme. (Ne)poslušono$t Nekaieri v Vek»nju ^ vedno radi rečejo» da jih v neka-icrlh stviireh oni v i^elju nič kaj radi ne poslušajo. Konec tedna so v Celju Velenjčane še kako radi poslu.^ali! In ŠmarCane tudi. Mladi pevci i/ teh na&ih krajev so v otroški konkurenci navdu.^li i^irijo in p^tóiuAalce. Poduh Solidarnostna akcija z^ nakup aparata za zgodnje odkrivanje gluhote je pokazal, dajo med nami veliko takih, ki imajO pt^sluh za sluh. Žensk« sovražijo svojo tolo Velika večina - kar 82 odstotkov • žensk sovraži svoje Ujelo. Najnc/adtwtîljnej^ so zaradi kilogramov, slijcdijo pa posamezni deli telesa. Tako veliko žcask ne mara sv9 liikoynin toik. 3,2x vn^rt MOir, MPCCmosHe VXzivokom, ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE! MERKUR, Kidričeva 2b, Velenje, tel.; 03 898 7200 MERKURDOM 22. maja 2Q03 REPORTAŽA 11 Začetek 13. Dni mladih in kiiffure. »Naredite si svoj reicord!« spel jť III. Maj. ni«sSec, ka se ril/prejo popki na drevesih in se razvijejo v disece oelove, ko je v /raku yuhexen, koje v jnct-di » m a rt i nĆ kanje« v kavumah na prostem oh kakšni slastni hladni pijaći. In mesec, k<» se prireditve i/ Xiitohlth. temnih dvoran končno prest^ivijo pod svobodno sonce. Mesec, ko Velenje «»tmrvajo Dnevi mladih in kulture. Leiosi?e irinajsti Dnevi mladih in kulture $o f.c nťkaj let največji projekt Štiieškcga Študentskega kJuba, ki i^el j s festivalom študentom, mladim in vsem tisi im, ki so lo po ditSi. ponuditi kvalitcino zabavtx Kdo bi si davnega l^^yi. leta mislil, da bo takratni cn sam dan ustvarjalnih delavnic in veiemega koncerta 7 Adijem Sniohirjem z leli zrasel v enega največjili kulturnih dogodkov Saležke doline. Letošnji študentski l'estival bo lako potekal dva konca ledna. Prvi vikend je fc za nami. prinese) pa je pestro ponudbi^ za-bitvc /a ra/jiolikc okasc. ť^íprav je bila uradna otvoritev .^elc v sciboioje fesiival svoja vrala ixl-prl že v petek. 16. maja, ko se je dopoldne začelo tekmovanje v sueetballu na velenjskem koial-kall^Cu, ki ga je organiziral najslavnejši velenjski raper 6 pack gledali, kako si je »Športnik« .lanko na travo risal tekaikosie-zo» na koiKU pa le navdušeno zaploskali novemu svc lovne mu rekorderju na 21 melrov. »Naredile si svoj rekordi« nas je v ^ovoriiol) svoji »/mH{>i« |>o^al Mandić. Čeprav ^je^ov rekord »ne bo vpisan v Gulnessovu knjigo rekorej ikoiski umetnik je tudi s simpatično slovenščino. navdušil občiastvo. ki je lahko prisluhnilo njegovim pesniškim stvarilvam vškotskem in slovenskem jeziku. Prijeten Večer v romantičnem okolju jo zaključil jazz koncert, nastopil je »Virus Kvintet« velenjskega {glasbenika Jureta Pukhi in astvaril prijeino v/da^je. ki sejo nadaljevalo Se pozno v noč. Še zadnje dejanje prvega vikenda Dni mladih in kulture je v nedeljo potekalo v prosiorih Šaleškega študentskega kluba, kjer se je odvrlel filmski maraton. OblskcA'alci so ^ lahko ogledali iztiri filme iz zadnjih let» Windlalkers, Alm<.->si Famous. PrailHy In Meanmachine. Ker većina med njimi žal (še) ni našla poti na slovenska filmska plaina, se je ogled res splačal. Li^ obisk letošnjega festivala ka?:e, da je prireditev med Salečani še kako dobrodošla. Kolje povedal Dejan Ferlin, »smo 7 dosedanjim obiskom Te* stivala več kol zadovoyni. saj je od/iv večji kol smo pričakova- l-UB WVVW.W/ÍLK.TQ/SBK i II Cukur. Prireditev jc potekala do večera, na njej pa se je zbralo lepo število nadobudnih športnikov in njiiiovih navijačev. Svei^iniyje v petkovo p^'ipoldne nedvomno vnesel mladi igralski up, gimnazijec Janki» Mandic z avtorsko gledališko sliko z naslovom Športna stereodrama mono lipa. Skrivncwien naslov in se bolj skrivnostna vsebina igre je na travnik za velenjsko gimnazijo privabiJa nekaj dcsei ljudi, ki .so sprva malce čudno Mladi glasbenIM Šaleškega Študentskega kluba, ki je po dveh lotili končno spet zagledal luč dneva, les I iva I so s sv(»jimi govori pt^spremili De* jan Terlin. urednica Hli-i Kat* ja OŠIjak In predstavnik MO Veletvie« pod/upan Bojan Kim« lic. Ob tem je potekala tudi razstav del študentov ljubljanske Akademije za iikovno umet nosi in Pedagoške fakultete iz Maribora, udeležencev risalnega tečaja Nata.še Tajnik ter oblikovalcev tekstila in olMačil. Virus kvintet li. Se posebej smo veseli, da us|)ešno zaključujemo še bol,i uspešno leto v Šaleškem štu* dentskeni klubu. s;tj smo letos uresničili vse /»stavljenu projekte, še posebej pa smo v eseli nove RlT-i. Dela psi sevesprc^lju prva nagrada, ki jo jc prejela za raziskovalno nalogo Spi j/jiajmo svol babic in dedkov v leloi>njem gibanju Mladi raziskovalci /Ji razvoj SalcSke doline. Z njo s: jc mod drugim pTÍslu?:ila še vstopnico za državen lekmovanje mladih raziskovalcev. Povod /n sodelovanje v ^banju je bila brakwa raziskovalna naloga o d^'^mači obrli, zakatóro je le- to proj prav tako prejel prvo nagrado. itiejo pa je »pt>brala« iz dejavnosti ?4SiXlcwijiskega krožka. Na-g,ivorila je mentorico MaříV<>di>->'nik, ki žtí ima izkušnje z raziskovalnim delom pri mladih in... »Fo je bila ros srčna nakiga,« je v pcv gtworu dejala slednja in nadaljevala: »Tako ki>t jazso bili na predstavitvi nal(^ge ganjeni tudi drugi. Naj ob lom Še povem, da je v (Jasu priprave naloge objavil razpis InSlilut Aniona Trstenjaka iz Ljubljane. Nanj se je Anja prijavila in bila edina, kije nalogo izdelala sama. Tudi od t am so prišle pohvale.« Anja pa je povedala, da ji je tema, ki se jo je loiila v raziskcwaini nalogi.zelo bîi-zu. Srečo ima, da živi v družini, s kaierti živi tudi njena siara mama, ki p ima zelo rada. »Ob pt»gledu nanjo sem večkrat razmišljala, ali AnJa z mentorico Marijo Popravek in opravičilo v 17. številki Našega časa, 8. maja, se je v članek z naslovom Kaj, če se svcl spremeni v smel? prikradla (ne po naši krivdi) neljuba napaka. Nagradni enodnevni i/let na Bled so si pri-sluîhli učenci 7,b razreda OŠ Karel Desiovnik- Kajuh Šo.stanj in ne osnovne šole Biba Roeck. kot smo napak zapisali. Prizadetim se /a napako opravičujemo. Uredništvo Našega časa imajo moji vrstniki na vasi in v mestu enak odm« do starih starà.-v, jih spcištujejo in zak;ij? Se stari starši lx>lje pc^ulijo v domačem okolju ali v domovih z^ staiejže? Kako si krajšajo Ča.s? tn podobno. Ker so mc zanimali odgovori Jia la in podobna vprašanja, sem se lotila dela.» Pretirala je kiir precej literature, izdelala anketo in jo razdelila med 1110 učencev na Šmar^ki šc>li ter med prav toliko vrstniki na osnovni .šoli (lustava Šilih a Vele-n ie. se pc^tM jrila s pe i im i var< wan -ci doma za slarej& v Velenju in tremi dedki 1er babicami, ki živijo v domačem okt)Iju. Zbrane rezultate je analizirala in jih grafično obdelala terzugť»twitvamiovTglii ali potrdila jwoje liipoteze. '>Najvcčje presenečenje je bjk> zame 10, da.se imajo starejši v dt>movih fajn. Zanimiva je tudi ugtrt^wiiev, da vnuki svojih starih staršev ne bi dali v domove, ker jih imajo radijih sp<^tuje-jo. Pripravljeni so jim pomag5iti pri raznih opravilih. Radijih imajo zalo, ker jim dajejo toplino, ljubezen in seveda darila. Naučili so jih predvsem pcistenja in praktičnih del. Skralka, mladi ptwamíí svcl sviv jih dedkov in babic-»< Naloga je izpolnila avtoričina pričakovanja. Zitlogaj pa je bil velik, a vreden truda, pravi. Pri pripravi in izdelavi naloge .se je veliko naučila, pridobila izkušnje, predv.scm pa meni, da se je z njo vsaj malo oddt^ižila starim staram za vse, kar ji dajejo. Prihodnje Šolsko leto bo dijakinja velenjske gimnazije in ena od izvajalk prostovoljnega dela. Bo še kdaj mlada raziskovalka? »Bom razmislila o predU>gu mentorice Marije, da bi kakšno naU>go izdelala skupaj z brattîm.« je sklenila pcjgovor Anja Zajamšek. ■ Tp Drugačno popoldne otrok iz vrtca Tinkara Obisk gradu Vodriž Otroci, skupaj s st^irši in v/^oji-teljicama u Vrtca Velenje, enota Tinkam, smii so dogovorili, da pet* kovo popoldne preživimi» skupaj, malo drugHce in nekje druj^c. Na.ša izletniška želja je bila obiskati grad Vodriž pri Podgorju. /a večino je bil ta grad nepoznan, čeprav je v naši bližnji okiv lici. Mogočne razvaline gradu, obdane zvisoki-mi starimi drevesi, so nam dale .slutili, živahen uirip nekdanjega grajskega življenja. Prav-Ijičnost gradu smo obudili s skritim zakladom, katerega sc^ otroci morali poiskali. Najdeno skrinjo z zakladom sprva nismo mogli odpreti brez ključa, ki smo ga morali s čanwnijo pričarati. ()tn>ško veselje je bilo veliko. Ob ra/Jičnih igrah, smehu in radosii, nam je fn-Iro minilo čuiltwito popoldne. Večkrat sem se spc^mnila misli »živeti z naravo«, ki jo polrjuje resnica o srečnem otrcjšlvu. 'là izlet nam lx> vsem «tal v prijetnem sp^>minu, kol en kamenček v mozaiku Ijubezjii, ki ga gradimo skozi celo t>irčili pasi^.se tudi. da b ' <1 H — K ' ^ LSE AAflCtJ Hf^iA&a ri- Ikgi lunsKt JEZIK BLI2NJI jvrrovo řiMOOHO osvceo DILKI BOJ HEXAV dvíci ZA&OVORNK icbre, OiftMU* 1 lahck âpcnxnl toíh KRCNIK\ i^rops Adwm ia& 001 M-ei*«ie VTISÛ OOLO&NI MOŽ iWiSL) ? < j E ClOV^MJ KMONA iri«kL PCOHÁ THOMAS AOaSON "KM iJREKO Mmu (RCOKO) E L A B < o R A T t. 1 imwvs n oifUAC tlJONlJA 1 i S 1 LAOiaUAV ^•aSAK ACOAl* VNČKD U 4 SLOVEM PRM^C hrvaSka SUIKAAKA KlUKH) 2MAMCA fTAUO'W, WTOUO-8110V s j < CKWNA occkcm cqpâ««bki »09 ■caecA > s J 1 < C KKAIICA za Avsmij SlUNQ < < TfiAdCNO OCQMAN. LUIS T ' < • < __t ' < __J A plauc*. «ZECK (KM^l) -_ 1 < 0 " soon mOH au svct \ - ^ T OKRASMA RASTUNA, ■ 1 T pnćja samica A PEUGEOT Trolnik Marjon s«p» Pooblaščeni prodajalec vozil PEUGEOT Ločlca ob Savinji 49/a, Polzela (avtopollgon Ločica pri Šempetu) Prodajni salon tel.: 03/700-11-90 Servis tel.: 03/5-702-640 Del. čas: od pon, do pet od 7.h do 17.h, sob. 8.hdo12.h Nudimo vam celotno paleto različnih rn zelo priljubljenih vozil PEUGEOT. Z veseljem pa bomo tudi SERVISIRALI vale vozilo oi se lotili popravila le-teg a. Resrtev križanke, opreml|ene z Valim naslovom, pošljite najkasneje do 2. lunija 2003 na naslov: Naš čas d.o.o, Kidričeva ^a. 3320 Velenje. Izžrebali bnmo tli nagrade, in sir^r: dežnik, majica In kapa PEUŒOT. Nagrajena nagradne Kcrižmke KREVZEL INSTAUCIJE.obiavljene 8. majo v tedniku Noš cas so: 1. nagrado: sobni termostal prejme ivan Plešnik. Goriška 44.3320 Velenje; 2. nagrado: sanitarno baterijo pmjme Franci Hudomal, Ravne 181,3325 Šoštaij: 3. nagrado: vrino pipo prejme Dejan Topler. Kož^jskega3,3320 Velenje. Nagrade prejmete s predložitvijo osebne izkaznice na sedežu podjetja Krevzel Instalacije v Metlečaii 14 a v Šoštanju, Dodatne Infom^a-cije 't^.:03/898 1 8 50.Iskreno čestitamo! teladi dopisniki poročajo Zaključek delavnic o spoznavanju poklicev Prvcl UKln<»m cJni je konCaht Hktivni»sii vpngvkiu .spiKlbujanl» poklic-nejpi i/j>br»/.evBnjH s pomočjo poklicne v;^4>je na osnovni šolISedru-j>i) skupina uOcnccv osnovne i>ul4i MilicPinlarjii 'Dilcd» Velenje. V tem prc)j(;ktu sorei\|e Velenje ji menjen» osnovna .šola ter Poklkna in (cliniška utekli^ in pičuna-Iniškn Solil Šolskega ccntr» Velenje. Na zaključni predstavitvi v (iorcnju so menloiji in uCenci predstavili delo celotne skupine v osmili delavnicah, ki so jih organizirali na menjcni Šoli Šolskega ccnlra Vticnjc, na Prcnii»govniku,v'R\vcdi(l» kje hi rad pridobil doloCene izkušnje, informacije in vedenja. Še »gasiiski*' posnetek HOROSKOP Oven od 21.3. do 20*4. Kljub velfkim željam Cas m najprimemejši za sklepanje dolgoročnih kupčij, še man; pa Je primeren zs stalne napetosti, ki jih s svojimi besedami in ravnanjem vnašale v parinerski od-nos. Partner se poćuti kol med dvema ognjema, vi pa nikekor ne morete razumeti, skaj je tako Kot de se neznale postaviti v njegovo ko^:'^ Pomislite, kaj sle vzadnjih le^h naredili zato, da se pri vas doma kaj premaknilo rz mrtve točke, 8lk od21»4. do 21.5» Pri delu tiosle sklenili zelo doDro pogodboz nadrejenimi, ^r seveda ne velja le za tiste, ki soze v službi. Tudi mlajši biki si bodo ob koncu ^ol^a ali itudiiskega lets znali izboriti svoj položai Partnerski odnosbo le naprej vkrizi Partner namreč vaših namigov ne bo razumel, ker mu |]h bosle holeii dopovedati po ovinkih. Kaj, kobi loktai udarili kar naravnost m poskušali vbesednem dvoboju razčistiti, kar vam ne pale. Dvojčka od 27.S do Tudi vnaslednjiti dneh vas bo izdalo zaupanje do dmgih ljudi, k{ ste jim kot ponavadi preveč zaupali Nik^i si ne belite glave, kako iz nastale siluaoije. saj se bo juha t^Kjl tol^at ohladila In to celo prej, kot bo izgledalo na začetku. Zato bo {as. da začnete spel misliti nase in na svoje 2el|e. Teh je zadnje čase bolj malo, S3J vse prilagajte svojemu prostemu času, ki ga nimate. Ker družina pričakuje Čisto preveč, vt pa se jim kar razda)ale. Čas le. da kdaj pomislite tudi nase Rak od 22*«. do 22*7» F^zitivna energija bo se naprej na sirani Počuliese v9m bo iz dneva v dan izDoijievalo, ne ie telesno, tudi duševno. Spel boste sposobni mislili za neka[ dni vnaprej m ne le kako pr^tve-ti dan. ki je pred vamt. Tudi mo. ker siesi uspeli napolnili slos-mulatorie Pazite, da se zaloge energije ne bodo pretiitro izpraznile m po^bite. da jin bosle tudi med letom bolj pridno obnavljali. Zda^s torej dobro, linance solidno, l|ubezen pa bol) slabo Lev od 23.7. do 22.8. V tem za večino preddopustniškem ćasu je čas, da se odločile Še za kakšen tečaj ali kratko ^obralevanje, ki bi dobro del vaši nemirni duši. Že nekaj časa namreč opalte, oa si želiiekaj več kot lerutiniran vsakdan, ki se začne s službo, konča paz gledanjem televizije, kjer vam skoraj r^ični vieč. Ravno zato. ker potrebuiele spremembo v življenju, si dobro poglejte ponudbo. In se ob tem zavedajte. da se boste ludi s partnerjem bolje razumeli, če boste spet bolj zadovoljni s svojim življenjem Devica od 2d.8. do 22.9. Zgodilo se bo, kar sle pričakovali le med prvomajskimi prazniki. Še pred poletjem «s bodo nadrejeni zasuli z nalogami, ki jim ne bo videlt ne konca ne kraja. Vseh se boste lotili z enako vnemo saj pričakujete, da bodoto opazili tn nagradili tudi iirtančno. hi rte bo ëko. Ko bodo videli, da zmorđe. bo dela vsak dan več Treba ss bo naučiti reči »ne« in ludi tega, da se kdaj bolj odloùio postavite zase. Me bO[le se. Vaših sposobnosti se zavedajo tudi šeli Tehtnica od 23.9. do 22.10» čeprav vam bodo Ijsti, Id seûobro spoznajo na polek dogodkov, poskušali še pravi čas dopovedati, kai se dogaja. tDoste trmasto vztrajali pri svojem in pri tem dosegli samo to, da boste začeli Izgubljati karte v igri. ki je kazala dobro, predobro. Hilicase bo začela podirati koz domine, najprej bo počilo doma, potem it vsiužbi. Saj ne boste niti vedeli, česa vas je bolj groa, ker ste bilizadnja leâ navajeni le zmagovali Tudi ru račun drugih. ikorpllofi od 23.10. do 22.11. Občutili boste dvom ob vsem kar bosta počeli Zdelo se vsm bo. da v^m prav nič ne uspeva tako. kol bi želeli, da se vam vse iz-milg m da Udi drugi niso zadovoljni % tem kar počnete. Oa se vam vse skupaj le dozdeva vam bo [asno 2e v začetku prihodnjega ledna Nele davasbodonaglaspoHvaliiiadobrooprav-l{eno delo, dobili boste priložnost, kiste si jo že dolgo želeli Pi nikar ne mislite, da bo trajalo Zato ne mencajte in se čim prei odločite Streiec od 23.11. do 21.12. Nekaj lepih, sproščujočih, n^mih dni je že za vami A kot ponavadi boste tudi loktat ugotavljali, da lenarjenjeresni 2 vas. da potrebujeie kaj več. da je vaša n^rrr^ diiša zadovoljna. Kdaj slesi nazadnje v7eii čas za dobro knjigo? Ali ogled dobrega filma? Ce ježe predolgo. ponovite In če tudi to ne bo porr^aga-lo, potem se vprašajte. Icaj za hudiča je narobe pri vas doma Sla se s par?ierjem odtujila, ali pa vas mika kakšen ^ok čez plot iz Čiste radovednosti in samodokazo-«nja Igratesezognjem Kozorog od 22.12. do 20.1. Še sami ne boste mogli verjeli, kose vam bo zgodilo, da boste lahko po dolgem sušnem obdobju izbirah med dvema odličnima prilolnosttma. ftnudill se boste praktično ob isJemčasu m obe sta povezani sčusivi. Caka ^s razburljivo ljubezensko življenje, česi boste le drtili siorrti to. Isr vam veleva srce in potlačili razum 2e res, da vas vleče tja. kjer je vse bot) negotovo in kjer bo vse Qko. da drugim ne bo v^eč Kaj lahko pa $e zgodi, da se boste odločili drugače. Posledi-oebosle morali pripisati sebi in nikomur drugemu. Vodnar od 21.1. do 19.2. Idej bo več kot preveč, polna glava. Ase boste doc^o zavedali, da jih lahko uresničile le. če boste vključili ludi zveze in po-znansNa Sploh, ker se niti zavedate ne. kaj vse se lahko zgodi, če vam Lspe Nekdo se bo namreč močno ustralil za svoj stolček in potožaj. zato bo storil vse, da prepreči vaš uspeh In â nekdo bo nekdo, ki se le dolgo izdaia 2 vašega prijatelja. Zato vas bo pnadelo in bolelo Fbkazalt pa mu lega ne boste. Tega veselja mu res ne smete nar^iii Ribi od 20.2. do 20.3. V ljubezenskih zadevah boste prehitevali samega sabe. zato bosta izpadli kot zelo zmedeno bitje. Nič bolje se ne bo počutil Izbranec, ki mu še nekaj dni ne bo jasno, pri čem je in kaj pravzaprav želite od njega Ustavite konje m dajte času čas. Stvari je treba pustiti, da dozorijo, saj bo za uspeh povsem premalo, čese bosta pripravljeni odreči le svojemu prostemu času. Pnhaja čas sprememb, ki se jih boste težko navadili V službi pa čas napetosti m norega divjanja v bitki s prekratkim dnevom. Zlet slovenskih ribičev v Mozirskem gaju Ob mrtvih vodah ne bo umrlo samo ribištvo NK^ZIRrK . 17. mňjii - Ribiška /v<.'/ii Sloveniji' in Zvc^ rtliiskih enski jiniio» sti predstavili rvko Savinjo d;ineN Jutri. S f4»rum»m ter pro* sIhvosi»/^/namovjili ludi n5-lct-nico 01^niziran^» sladkovx)dno-ga ril)ist>'H na SknvnKkem in med-n^irodno Ivlo cclinskili voda. Na dol)n.> obiskanem ckokiSkcm forumu v prosîorih restavracij« Craj sosi>(.k;ii)vali ugledni Jamači stR)k<^vnjaki s področja varstva voda, mcdgíKti pasUi bila tudi predstavnika ministrstev za okolje, prtKtor in energetiko ter za kmetijstvo. gozdarstvo in pa^liranii- Prcdscdnjk RibiSke zveze Slovenije Borul Jcrse je povedal daje model, po katerem s<>i>rganizira-ni slovenski ribići, edinstven v Ev-n'îpi. 15 tisoč ribičev jtíor^anizira-nih v 64 ribiiskih družinah, te pa v devetih /vezah. Država jim je zaupala v upravljanje ribji ?,ivelj, družine pa so neprid<^itne organizacije in dciajo v javnem interesu. Vprimerjavi z Evropo jim je kljub težavam u.speU'> ohraniti Življenje v slovenskih vt>dah naziido-voljivi ravni. Ribiři so velika organizirana > kupi na ljudi, je poudaril .lerŘe, ki prestavljaji> slalni monitoring voda. kakršnega si ne more privtí^íiii noben državni sistem. Čeprav so v{->dc razmeroma dobre, poznap ribići tudi drugo plal: zastrupitve voda in pomori ribjega življa v njili, aipanje gramoza iz rečnih strug, s čimer je \'elÍko-kriti ogrožen minimalni pretok vode v.su^^nih obdobjih. Opozoril je 5e na nezavarovan odvzem vi>de za kmeiijsm>. onesnaževanje podtalnice kot vira pitne vode s kmetijsko kemijo in na ribojede plicc. /avzel se je za popt>lnejâi proťil ribiča kot va mha vodnega življa in ribiško organizacijo, katere delo ho razumela, cenila in spoštovala Siria javnost,»^kajti oh mrtvih rekah ne bo izumrb samt^ ribištvo,« je še pt^dčrtal Borut Jerše. Po mnenju dr. Dušana Pluta je pťíraba vodevSiiwenijipreslika. Reka .Savinja je - je podčrtal -odraz povprečnega slanja. na.Íikovana, hudourniški značaj Savinje, saj je najvišji pretok kar krat večji od minimalnega, pridjal [mh je Še skromno čiščenje odpadnih voda in neurejena kanalizacijskii om-rcisej^ na kilometer in pol dolgem vodotoku Savinje Sest je/iw, pi^plavo sta vzdržala ie dva. /ato je reka danes hudournik, njena struga je .sprana do laporja, Proda, ki je življenjski prostor Z4» organizme, praktično ni VBč. Rekajepoptplavah leta znižala svc^je korito za dva metra. Pomanjkanja vode je vedno večje, ljudje je ne pijejo več iz pip v gii-spodinjstvih, ampak Iz pla.uenk. čemursm(^ se ob gledanju lakih prizt^nw po televiziji v Skweniji samo smejali. »fV:reč iToblem je tudi nenadzorovan odvoz ^amoza. Kljub opozarjanju pristojni ne ukrepajo, pa polivanje gnojevke, ki zastruplja tudi naite gojitvene potoke, kjerv/rejamo čisto genetsko píítočnopíTstrN'. Ob takem nadaljevanju btimo čez nekaj let go-wrilisamoše:smoimen.» Popre- pričanju I ianžekoviča država kaže na svoj odnos do voda in življa v njih na zgovoren način: »Ministrstva imajo vse vrste resorjev, za vode ga pa Še nimajo.« Ma». (>ahriji*)H Orčur z ministrstva za (Okolje, prostor in energe-tik(îse je na^'tčitke ribičev odzvala 7. ugotovitvijo, da so interesi, pwezani z vtnJo. v Slcweniji zelo nasprotujoči. Zakon ovodah naj bi tavprai^anja urejal na sotïoben, evropski način, pri čeme pa bo upoštevana domača specifičnost. »Država postavlja mehanizme, ki zagotavljajo gospodarjenje vodami. komunalna infrastruktura pa je v rokah občin.« C)b koncu razprave so s(Hjelu-joči izrazili upanje, da bo ekobski forum prir>omogcl kozaveičanju najšir.^e slovenske javnosti, k boljšemu odnosu ter izboljšanju kakovasti shwenskih voda. Srečanje so ribiči nadaljevali po|x^ldan naprc«daviob 115-iet-nici organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem. Osrednji govornik je bil mag. Franci But. minister za kmetijstvo, gozdarstvci in prehrano ter družabnim srečanjem. ■ Tp Z ekotoškega foruma Ugodnosti, zaradi katerih boste plačevali manj! V majskih Večeriti vas vsak dan čaka nov bou z daigačnimi ugodnostrrti, zaradi katerih boste lahko pri različnih nakupiti prihranili od 5.000 pa kar do 60.000 SIT! VEČER ČETRTEK, 22. maja SLOVENIJA 1 07.00 Dn I ka 08.00 Zgodbe iz školjkfi 08.30 Medvedek sladkosnedek 08.35 Male sive celice, kviz 09.25 ^k^esanie, dokum nim 09.40 MarsupilamI, 15/26 10,05 Gimnazija strtih src, 20/26 10.50 Polnočni kfub 12.00 Tedntk 13.00 Poničila, šport, vreme 13^5 Študentska ulica 13.55 Mestece Peyton, 7/114 14.20 Nenadoma Suzan. 5/22 14.45 Caroline v velemestu. 5/22 15.05 Knafijev prehod na Dunaju, ieijton Slovenci v Italiji PoflDčila, šport, vreme Na vrtu Vetki pok Howarda Goodala Ozare Slovenski magazin Risanka Dnevnik, vreme šport, vreme, magnet Pred iâ)orom za pesem Evrovizije 2003 l^sem Evrovizije 2003, prenos rz Rige Poročila, šport vreme 02.7/8 Zadnji odcep za Brooldyn, koprod. film Dnevnik zamejske tv Návrtu Onstran doline lutk. am. f. Prvi in drugi SLOVENIJA 2 07.10 Teieteksl Mostovi Tv prodaja Frasler, 17 del Med pomarančnimi nasadi Čarobne dežele, Iin3 Nenavadne prigode Twisîovih, 3/26 Štafeta mladosti Tv prodaja Koncert iz Krakowa Grace in Gk>rie, amer film CP V n>kornetu (M), druga telona finala končnice, pren. Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu 2003 Videospotnice Obupano iščem Suzano, amer, řtím Ljubezen v hladnem podnebju. 3/3 22.30 Sobotna noč 00.30 Vkieospotnice 01.15 Videostrani 15.55 16.30 16.50 17.15 18.10 18.15 18,45 19.00 19.30 20,00 21 00 00,15 00.50 01.45 03.35 03.55 04.50 06.35 08.30 10.00 10.30 10.50 11.30 11.40 12.05 12.55 13,25 14.50 16.25 18.00 19.15 20.00 21.40 08.00 08,10 08.20 08.30 08.50 09.05 09.35 09.45 09,55 10.20 11,10 11.25 12.20 12.50 13.45 14.40 15.10 16.05 17.05 17.10 19.00 20.00 21.10 23.10 01.00 02.00 09,00 09.40 09.45 10.15 12.00 18.00 19.05 19.35 19.40 19.55 20.00 20.30 21.40 21.45 23.15 23.20 23.25 6u£ke, ris. serija Ck>ktor Oto, ris. serija Pujsek Zlatko, ris. serija Bobek in Cinl. ns. senja Katka in Ortsi, ns. serija Slonč^ Benjam^, ns. ser. Malinjidol, ris. senja Moj prijatelj Roki, ris. serija Rudijevo moštvo, ris. serija Potovanje v središče zemlje, ns. filnt Mali helikopter, ris, serija Šolska košarkarska liga Giavca, nan. Preverjeno V najslabšem primeru, dok. Resnični svet, dok oddaja Družinsko pravo, nan. Močno zdravilo, nan. 24 ur - vreme Divja hči, amer, film 24 ur Lepo je biti milijonar Upanje ostane, amer fiím Zaljub^enec na begu, am. f. 24 ur Nočna panorama iMfiad« « Miš maš. otr, oddaja, pon. Vabimo k ogfedu Gremo v kino, oddaja za ljubitelje filma Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogledu Lokalni utrfp Spodnje Savinjske doline Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogfedu 1181. vrv magaán Koncert ans. Goterzgosti, posnetek 2. dela Vabimo k ogfedu Ameriški film Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani NEDEUA, 25. maja SLOVENIJA i 07.40 Teletekst OB.OO ŽIvžav 09.55 Mi smo ...Čehi, 14/16 10.25 Pomagajmo si 11.00 Naslednji val. 8/13 11-25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva sledi Nemogoče 13.20 Čk)vekinpcl 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Ku lina rika 14.00 Gravitacija 14.55 Motoring 15.00 Privlačna naspn:^tja 15.20 Kisk>iabolko 15.35 Šport 15.45 Avantura 15.55 Pet minut slave 16.00 Simpsonovi, 9. dd 16.30 Poročtla, špori. vreme 16.45 Pop-poldne 17.05 Družabna kronika 17.15 Predmet poželenja 17.35 Vsakdanjik fn praznik 18.35 Žrebanje k9ta 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.30 Šport vreme 20.00 Kaj pa zdaj?, 6/8 20.30 Človek, ne je^ se 21.40 Smaragdnareka. dok. odd. 22.35 Poročtla, šport, vreme 23.10 Bog prezira mevže, fran. f. 00.50 Dnevnik zamejske b^ 01.15 Naslednji val. 8/13 01.40 Zgodba o arUeotogifi, 1/6 02.30 Tožív^enje,2/21 03.15 $outripafi(,8/17 03.40 Slovenski magazin 04.05 Vsakdanjik h praznik 05.25 Goool, nogometna oddaja 05.55 Športni nim SLOVENIJA 2 PONEDEUEK, 26. maja 07.10 07.30 10.40 11.05 11.55 12.30 13.30 15.00 16.30 17.00 17.55 20.00 20.55 21.25 21.50 22.35 22.45 23.35 00.20 Teletekst Videostrani Pad imam Luca, 125. del Šoferja, 5. del Komorni moški zbor Celje Tv pn>daia Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov Angel išče krila. nem. film Pred odprtim prvenstvom Francije v tenisu Evrogol Liga Si mobil v nogometu. Vega Olimpija: Maribor Piv. Laško, prenos Zgodba o arheologiji, 1/6 Goool. nogometna oddaja Frasier, 18. del To žlvfjenje, 2/21 Plesni večer, 2/5 Ob 70 lebiici plesne umetnice Lojzke Žerdin Vkieospotnice Vkleostrani 07.30 OBOO 08.10 06.20 08.30 08.50 09.05 09.40 09.50 10.00 10.25 11.20 12.15 12.45 14.35 15.30 16.30 18.15 18.20 19.00 20.00 21.30 22.25 00.10 01.10 TV prodaja 8učks. ris. serija Doiđor Oto. ris. serija Pujsek Ziatko. ris. senja Sobek inC^I, ris. serija Katka in Ort)i, rts. serija Slonček Benjamn, ris. ser. Malinfi dol. ris. ser^a Moj prijatelj Roki, ns. serija Rudijevo moštvo, ris. ser. Hekli, ris. film Šolska loc^šarlcarska liga Giavca. nan. Dědova obletnica, am. film Jmor, nan. Na de2e0 je lepo, nan Nakfíučni umor. amer, film 24 ur - vreme Triki Jamieja Oliverja 24 ur Lepo je bili milijonar Športna scena Laitek plen. kanad, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama r:' « PONOViïEV TÏDENSKIH ODDAJ 09.00 Miš maš 09 40 l2 pon. Oddaje Dobro jutro 10.30 1180. VTV magazin 10.50 Športni torek 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost : Ženski košar klub Merkur Celje 12.00 Vabimokogledu 12.10 Naj viža: ans. Mira KUnca 13.25 12 sred. oddaje Dobro jutro 14.15 Vkleostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 nfil.VTVmagazIn 18.35 Izpet.oddajeOobrojutro 19.25 Gremo v kino 19.55 ^upan? vami, gost: Srečko Meh, župan MO Vtíenje 20.55 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline 21.25 Koncert: Goterzgosli/l. 22.35 Vkloestrani SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna Dobro jutn) Poročila Iz popotne tort» fUnč pri Kraguljčkov^ sedmici, 5/14 Oddaja za otroke Naslednji val. 8/13 Na vrtu Tistega lepega popoldneva Poročila, šport, vreme Tistega lepega popokineva Mladi virtuozi Dober dan. košarka Poročila, šport, vreme Radovedni Taček Dogodivščine v veseli hosti. 11/28 Sinji planet. 6/8 Žrebanje 3x3 plus 6 Žrebanje Astra Risanka Dnevnik, vreme Šport, vreme, nwgnet Na mone, 13/13 Gospodarski izzivi Pisave Odmevi, šport, vreme Knjiga mene briga Skrivnosti SouOi park, 9/17 Dnevnik zamejske TV Sinji planet 6/8 Pisave Gospodarski Izzivi Studio city Končnica šport SLOVENIJA 2 08.30 Slovenci v Italiji 09.05 Dobro jutro 11.05 Tv prodaja Sobotna noč Resnična zgodba o Jezusu, 2/3 Juda, koprod. film Vkieospotnice Čarobne cfe^^e. 12/13 Nenavadne prigode Twistovif^, 4/26 Jasno in glasno Dnevnik, vreme Šport, vreme, magnet Konćnica Studio črty Iskanja smisla v noriti šestdesetřh 23.00 Brane Rončel Izza odra 00.10 Kraljestvo, 2/8 01.15 Vkieospotnice 02.00 Videostrani 07.00 09.00 09.05 09.20 09.55 10.10 10.35 11.00 13.00 13.15 15.35 15.55 16.30 16.50 17.05 17.45 18.30 18.35 18.45 19.00 19.45 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 23.05 23.10 23.40 00.05 01.00 01.25 01.55 03.15 04.15 11.50 14.20 15.10 16.45 17.30 17.40 18.00 19.00 19.45 20.00 21.05 22.05 07.00 07,30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.40 00.40 09.00 10.00 10.05 10.35 14.00 18.05 18.10 18.15 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.36 22.40 23.30 Dragon Ball, ris. serija Hikarian, ris. serija Reki Lake Ko boš moja. nad. Nezaželena, nad Tv prodaja Grda račka Vonj ljubezni, nad. Športna scena Tv prodâ]a Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur • vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Pod eno stretn, nad. Naša sodnica, nan. Bolnišnica Pr^sklk). nan. XXL premere Raztresena Ally, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama fi3> ^MtimU rt Al Dobro juin>. Infonr^ativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1181. VTV magazin, r^íonalni informativni program Nai spot dneva Vkleostrani Vabimo kogtedu Regionafrte novice Odprta tema, ponovitev-Evropsko leto Invalidov Videostrani Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik Regionalne novice Košartca, posnetek 1. polfinalne tekme Na| spot dneva Iz oddaje Oot^o jutro Videostrani TOREK, 27. maja SLOVENIJA i 07.00 Dobrojutro 09.00 Poroči fa 09.05 i^adoved ni Taček 09.25 Dogodivščine v veseli ftosti, 11/26 09.45 Čarobni Šolski avtobus 10.15 Študentska ulk:a 10.40 Sinji planet. 6/8 11.30 Obzorja duha 12.00 Na morje, 13/13 13,00 Poročila, šport, vreme 13.20 Knafijev prehod na Dunaju, feljton 13.50 Ljudje m zemlja 14.40 Polnočni klub 15.55 Potepanja 16.30 Poročila, šport, vrane 16.50 Medvedek sladkosnedek 16.55 Sprehodi v naravo 17.10 Risanka 17.20 Knjiga mene briga 17.35 Skrivnosti, ponovitev 17.45 Razgledi slovenskih vrtiov 18.15 Prisluhnimo tišini 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Tarća 21.35 f^ fiesta pablo, dokum. f. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport 22.50 Vliđorija ali boíečina žensk. franc, drama 00,25 Dnevnikzamejsketv 00.50 Razgledi slovenskih vrtiov 01.20 Prislufinimo tišini 01.55 Tarča 03.25 Tuditakšniserodijo, 12/19 03.55 Viktorija ali bolečina žensk 05.45 Šport SLOVENIJA 2 os 30 Dober dan. Kon^Ška 09.05 Dobn:^ jutro 11.05 Tv prodaja 14.45 Studio city 15.40 Konônfôa 16.45 Videospotnice 17.25 Tudi takšni se rodijo, 12/19 16.00 Iz naših krajev 16.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Špoit vreme, magnet 20.00 Zločinci, tv igra 20.40 f^rečnlkl, 2/4 22.15 Spomin na razžaljenje. dokum. oddaja 23.05 StovoodBuckowa, nem. f. 00.35 Kraljestvo. 3/8 01.45 Vkieospotruce 02,25 Vkleostrani 07.00 Dragon Bali, ris. serija 07.30 Hikarian, ris. serija 07.55 RKkiLake 08.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezažetena, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Gnja raćka. nad. 11.50 Vonj ljubezni, nad. 12.45 Naša sodnica, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vonj ljubezni, nad. 15.55 Grda račka, nad. 1^.55 Nezaželena, nao. 17.55 24 ur-vreme 16.00 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Nadomestriotrok.amer. t. 22.45 XXL premiere 22.50 Bazstr^sena Alfy, nan. 23.40 24 ur, ponovitev 00.40 Nočna panorama SREDA, 28. maja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 PoročHa 09.05 Medvedek sladkosnedek 09.10 Trojčice, 4/26 09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Sanjska dežela Knjiga rnene briga Skrivnosti Radioaktivnost, 17/26 Razgledi sk^venskth vrhov Prisluh nimo tišini Slovenski magazin Homo turisticus Poročila, šport, vreme Videostrani Pisave Tarča Mostovi Poročila, šport, vreme Pod klobukom OdpeU pesniki Oddaja za otroke Vem • veš Risanka Dnevnik, vreme šport, vreme Domenica, Ital. film Odmevi, šport, vreme Omizje Dnevnih zamejske TV Vem-veš Tudi taksni se rodilo, 13/19 Nemirno srce, špan. film Omizje Šport SLOVENIJA 2 08.30 Potepanja Dobro jutro Tv prodaja Videostrani Tv prodaja Komomi moški zbor Celje Videospotnice Tudi zakšni se rodijo, 13/19 Simobil liga nogomet; Maribor Piv. Laško - CMC Publikum, prenos Športna sreda, finale lige prvakov v nogometu, pranos (Z Manchestra 23.00 Obrat viiaka, koprod. film 00.30 Iskatei žvečenja, nemi film 01.30 Kraljestvo. 4/8 02.50 Videospotnice 03.35 Videostrani 10.20 10.35 10.40 11.00 11.30 12.00 12.25 13.00 13.15 14.00 14.25 15.55 16.30 16.50 17.25 17.30 17.55 18.45 19.00 19.45 20.05 22.00 22.55 00.25 00.50 01.45 02.15 04.15 06.00 09.05 11.05 11.35 15.25 15.55 16.30 17.15 17.55 20.00 07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.10 23.05 23.10 00.00 01.00 Dragon Bali, jap. risanka Hikarian, ris. serija PickI Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. TV prodaja Grda račka. nad. Vonj ljubezni, nad. Preverjeno Tv prodaja RicíQ Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moja, nad. 24 ur V sestrini senci, amer, fitm Trafika. 17. del Na kraju zločina, nan. XXL premiere Raztresena Ally, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama HVlfcll T « dr 69 ^ i 09.00 Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja 09.00 Dober večer, gospod i 10.00 Vabimo k ogledu predsednik 1 10,05 Avto šok, oddaja za 1000 Vabimo k ogledu ljubita je avtomobilizma 10.05 Košario, posnetek! 1 10.50 Naj spot dneva polfinalne tekme 1 14.00 Videostrani 11.35 Naj spot dneva ! 16.05 Vabfmo k ogledu 14.00 Videostrani ! 18.10 Regionalne novice 16.10 Vabimo k ogledu : 18,15 Traialaja, oddaja za otroke 16.15 Dton Župančič, dok. film 1 18.45 Naj spot dneva 16.45 Naj spot dneva i 18.50 1182, VTV magazin, pon. 16.50 Pravljica za lahko noč: ! 19,15 Športni torek Lunino jezero 1 19.40 iz olimpij^ih krogov 19.00 Vkleostrani ! 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu i 19.55 Vabimo kogledu 20.00 1182, VTV magazin : 20.00 POP CORN, kontaktna 20.25 Športni torek, športna glasbena oddaja Inromiativna oddaja ! 21.15 Regionalne novice 20.50 Iz olimpijsIdlT krogov ! 21.20 Naj spot dneva 20.55 Naj spot dneva I 21.25 Vabfmo kogledu 21.00 Fairt^ay : 21,30 Odprta tema. kontaktna 21.30 Avto š^, oddaja za oddaja, 3, TV mreža ljubitelje avtomobilizma 1 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 22.00 Dokumentarna oddaja ! 23.30 Vabinv k ogledu 22 30 Naj spot dneva i 23.35 Naj spot dneva 22.35 Videostrani : 23.40 Videostrani 22. maja 2Q03 «ffiČAS MODROBIILA KRONIKA 15 Jezni mladenič grozil dekletu In njenim staršem Z mečem nad šipe in avtomobiie VELENJE. 14. maja -20-lťtni Mariborčan j« v sredo« okoli 8. ure zjutraj, v stanovanju na Kidričevi ce.sti« z ul)iijem gro/U dekletu In njenim Ktarsem. Razjarjenega mladeniča, ki je/a 7iičetek razbil steklo na ml/l v dekletovem stanovanju, nadaljeval pa zunaj z mečem v roki po oknih In avtomobilih, ko ukn>tlli šele poli-cisti, ki so ga morali pridržati do iztreziiitve. Potlsicm, kojc raybil sleklo na mizi, jc Sel do svojega avtomobila in iz njega vzel meč. / njim je najprej razbil šipe na oknih sia-novanja, potem pa na parkirnem prostoru ptwkodoval iri osebne avtomobile, .s dmcr je laslnike oškodoviil za okoli lUO.OOO tolarjev. Policisti so mu mec} zasegli, zoper njega pa bodo napisali kiizen-sko ovadbo in predlog za postopek pri sodniku za prekrSke zaradi kriUtve javnega reda in miru. Silovito trčenje^na avtocesti med Šempetrom in Žalcem Viitend terjai še eno žrtev prometa ŽALEC, 17. maj -V silovitem trčenju dveh osebnih avtomiK bilov. do katerei^a je priSlo v noči na solmto, nekaj minut po polnoči, na HVtajetu httpy/www.avto-celje.sí. e-matlirBbljenagavto-c^ja.sr < Bodo lisice prinesle več reda? VELENJE - V Velenju so odločeni, da napravijo red na po-dr^^čju parkiranja vozil na javnih promeinih površinah. Eden txi ukrcpt>v pi> katerem bodo posegli v ta namen, bo »lisiCenje« nepravilno parkiranih vozi). Podn^hnosii ho uredil pravilnik o fKlsîranjevanju nepravilno parkiranih vozil in naCinu namestitve lisic, svetniki pa ga bodo sprejemali na seji 27. maja. ■ mkp lem pa se razširil na območje veliko 3 hektarje. Gasilci so požarno vodo zagoiavljali i/ ribnika v Ljubnem ler opravljali požarno stražo. Vendar so nekaj naslednjih dni lahko le bolj ali manj nemočno opaz(jvali požar, ki se je Siril, Po ugotovitvah revirnega logarja in vodstva intervencije, jc do nedelje pogorelo okoli deset hektarjev porasli in nizkega borovja. Pri plezanju mu Je pod vrhom zmanjkalo moči Zadržala ga je varovalna vrv Žalec; 17. maja - V soboto okoli 15. ure» seje pri prostem plesanju na pleziSču »Kote^inik« v Libojah, huje poškodoval 4?-leini hrvaški državljan R. L. S prijateljem M. M., ki gaje varoval z vrvjo, je plezal po prosto-plezalni skali, lik pod vrhom 30 metrov visokega previsa pa mu je zmanjkalo moći in omahnil je proti tlom. Pred padcem gaje zadržala varovalna vrv. Ko je na njej zanihal proti steni, je s koleni zadel vanjo in se pri tem huje pa^kodovaL Takoj za tem gaje prijatelj, ki je s tal varoval njegov vzpon, spustil na tla. /aradi nedcxsu>pnli denarnico, v njej pa tudi ves denar. VELENJE. PœSemovdIA TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 851 25 00 MBUËM VOZILA GOLF 1.4 Basis. 5 vrat. iet.99. OK 1.990.000.00 SIT PEUGEOT 406,1.8 ST, KLIMA, 181.97, OK 1.590.000,00 SfT FIAT BFUVA 1.6 SX KLIMA, let.98/99, OK 1.450.000,00 SIT FORD ESCORT 1.616V CLJ(. let 93, OK 550.000.00 SIT UBOĐNE MOÙIOSTI FWANCIRAfUA, STARO ZA SlAfíO MVOVAVTOSÂLOHIHFOIU- řOOBLASĎeMA PMDAJA MOmiKLOVAPBIUA BUilii| POPUSTI Od 4% do 10% ZA LETNIK 2002. POSLOVNI SISTEM PREMOGOVNIK VELENJE RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004 PREMOGOVNIK VELENJE Ndziv poklica Trajarje izobraž. Štev. v Ifltih štip. univ. dipl. inž. rudarstva In geoterinologlje 4 1 rudarslu tehnik 4 15 rudar 3 15 univ. dipl. inž. elektrotehnike - avtomatika 4,5 1 elelđrotehnik energetik • jamski 4 2 elelđrotetinik elektronik • jamski 4 2 elektrikář energetik - jamski 3 8 univ. dipl. inž. strojništva 4,5 1 strojni tehrik-jamski 4 5 strojni mehanik »jamski 3 10 HTZ medijski tehnik 4 1 PRUAVUANJE Kandidati za razpisane Stipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 20. Junija 2003 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, PARTIZANSKA 78.3320 VELENJE, Razvoj kadrov, soba 19. K skrbno izpolnjeni pri|avi na obrazcu Vloga za pridobitev republiške štipendije (DZS obr.1,51 - za kadn^vsko štipendijo obrazca nI] morate priložiti: - kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev, -potrdilo o uspehu ' potrdilo fakultete o opravljeniti izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in potrdilo o vpisu za tekoče leto, • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, • potrdilo o premoženjskem stanju družine In številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinsid sekretariat za občo upravo in notranje zadeve), - potnjilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (fotokopije odločb o odmeii dotiodnine za leto 2002, oziroma obvestilo delodajalca o višini dohodkov) za vse družinske člane, ki so bili dolžni vložiti napovedi za odmero dohodnine. KBfitíidste opozBíjmiO, rfa pomanjkijivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine, štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivale surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini mo§kega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlulemo v jami. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih o izobraževanju. UGODNOSTI. KI JIH NUDIMO ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC RUDAR IN RUDARSKI TEHNIK: - kadrovska štipendija, - brezplačen zdravniški pregled, - brezplačni učbeniki, delovni zvezki ter druga strokovna literatura, - sotin^ciranje strokovnih ekskurzij, - kvaliteten praktični pouk, - plačilo jamskega dodatka pri praktičnem pouku, ' brezplačna zaščitna sredstva pri praktičnem pouku. ' brezplačna malica pri pr^ičnem pouku, • regresirana malica ph teoretičnem pouku (v višini 70 %), • brezplačen prevoz s pogodbenimi avtobusi, • vračilo polovice vrednosti mesečne vozovnice, • brezplačno bivanje v dijaškem domu, • štipendistom, ki bodo zakliučili poklicno rudarsko šolo z najmanj prav dobrim uspehom in bodo želeli program izobraževanja nadaljevati v pmgramu srednje tehnične rudarske In srednje tehnične strojne šole (pmgram 3+2), podaljšamo kadrovsko štipendijo še za dve leti, - prvih pet najboljših po uspehu iz vsake generacije čaka takojšnja zaposlitev, - možnosti zaposlitve v drugih dejavnostih našega podjetja: Premogovnik Velenje kot poslovni sistem. O rezultatih Izbire bomo kandidate obvestili do 15. julija 2003. SREČN 01 Rokometaši Gorenja na pragu velikega(?) presenečenja Smarčani krojijo vrh lestvice Prule trepetale do zadnje sekunde Obglavljeni grofi Kokomviasi (iorcnja .so sc fiii dru&i k'knii v vck-njski RdcCi koii)ť< lasvni Mobitela Pnil. /a porj/ v I j ubrani. V povraini polfinalni ickini ki^nčnicc dr/iivn^gn pivenslva so oh buiiiîcm navijanju približno I20n glcdaictív zina^li kar 7 29 : 23 Iti tako izid v /inagah i/cnaCili na 1 r 1. Ker i>o na KixJcIjcvcni izgubili >»samo« s ?U : so velcnj- je k^ïCil k koru k. Vcknji^ani so/accli imenitno, Ob sijajnih Skolovih c^rambait (iudí na tretji tekmi je imel - pixlobno kal na prvi - 15 k^hrumb) in strel« ^ko ra/p(îk>?cnih Kav(i6iiku. So-viCu. Mlakarju in Luki Dku. sn hitio povedli s 4 : ,1. Scle v 23. minuli so Ljubljančani prvi^* izenačili (11 : U) in povedli (12 : 11); in to. ko so imeli kar dva igralca veC na parketu. Niito je bila lekma enakovredna. Nkoiili ograjo, hoteli z njim obračunati, pa tiuii zdnjgimi, prišlo jo ilo vsesplošnega pa'rivanja. Sjii-vanja. priletela je tudi kakšna klofuta. vlišati jcbilo tudi nekaj ^iJjivk. na pa <<0 se vsi di>kaj iiitro umirili. Mťdtcm prvenstvo Icicc o.sti-li Prcveiil. povratna Ixi v solmin. ■ vos Sredi drugega poičasa je granitna Gorenjeva obramba nekotiko popustila ski ljubitelji rokometa v/dihovali: * Zakaj v k on Cn ici igrajo na dve /maçi!?« Tako so morali Vclcnjiani^c enkrat na Kodeljcvo v Ljubljano. /jK^vji imeli veliko podpore^ sw-jih/veslih navijačev, ki si:>sc v Ljulv ljano*KlpcljaJikarsî»tirimi aviohu-st. mnoai pa so priSlt s svojimi av-intnobili. /«i Gorenje so navijali tn-di navijači vratarja Škofa iz Brežic, kot so imeli napisano na hrhini «:irani majic, v»;o tekmo pa je nji-Ik>v IriCIan^ki ansambel igral piv ^ki'ićne ^lomače skladbe, pa n;Uo 5e di^lgo po tekmi. Vseh navijačev je bilo se več. kot nn prvi tcbiii, več kot dvesto. Upali so. da Ixido njihovi igralci nit^rtla le spravili na kolena državne pivake. Dovelike senzacijo, uvrstitve v I igo prvakov, jih V drujtem polčas« jc bil izid nazadnje izenačen v 46. minuii(23 : 2.*^), Velcnjčani so znova nekoliko p*">pustili in štiri niinutc pred koncem so Ljubljančani prvič na tekmi ptwedíi j^i štiri /iideJkc (29 : 25). A sc Velcnjčani niso predali. Dosegli st^ tri zadetke jTOvcvti in znižali ivň 29:Do konca lekme jc bilo le Se .Štirinajst sekund, kar jc bilo premalo /a velenjsko presenečenje. Ib hi se gotovo zg(xlilv\ čc bi bila tretja tekma v Rdeči dvorani v Velenju, so menili mnogi, Ptxlobno kol na prvi sta (udi na tretji pravico delila Rcpcnšck U Naz/^rij in Po^ežnik i/Celja. Po njunem zadnjem pisku. w jc domači vratar Lapajne veselil na čuden način, kar je najbri^ izzvalo velenjske niivijače. Nekateri so prc- (»orc'txjc- Muhhel Prule 67 29 : 23 (16: 13) (druga tekma) Skof, làmsc 2, i. DobcISek 1. Pcterlin 1, Bctlekovič. Kavtičnik .S, Mlakar 5- Mohilel Prule 67 •(iore- nje 30:29(17:15) (trctjatekma) Gorenje; TamiCe J, J. Do-belšck. Peterlin. Bedckovič 1. Kavtičnik 9 (3). Mlakar4. (Ktir, Sovič 6. Sirk 3. Lain§ček, Gajsek, L. DobcKck Škof, .Stefatiič. REKLI so.. Boštjan Mlakar. igr;ik'c: •»Samo cn gol je manjkal, pa bi bilo p(xlalj!^ki... lekma jc bila te/ka.dobn>snîO se upiriili, pri-kvnostijc bilo veliko, zal jih nismo i/korislili, Upam.da bo prihodnje leto h(v|je, Ztlaj se bo treba zbrati in osvojiti tretje me «to.« UjIui Dobťlšck. iernlee: Dali smo vse OĆ sebe. borili srno se na vso moć, /al nam ni uspelo, /elo smo Ailoslni. ker nam je /jnanjkal le en z^adetck do podaljška, Verjetno bi biJa potem ligaprvakcv na sa.« Sciba.stjan Sovič, kapetan: '•Pustili smo srce na parketu. Po, za,sUi/ili smo si tlnalc. tako pačje inje morda eclo moralo biti. /a nei/ko-ri^čcno priložnostjo mi bo d pivakom. Špt>rl je pač tak. enkrat zmagaš, drugič ne, enkrat imaiJ srew), drugič ne ... Ni pa sramota izgubiti s Pruiatni. z evri.tp^ko ckipiï, Mor, tiiko upam, rokomcta^'m (iorenja kXlUčna spi>dbuda /a delo v prihodnje.« Za Elektro ena najuspešnejših sezon Miloš Sagadin ostaja Sagadin Ko,šark;iiji Elekfrc so sinili v Kopni zjikljitdli rxllièiio sezono. OJ dojručili gledalccv |>a so se v sobolo posli»viU .s pm proH HelliKsii. Doniž^ilianl s4> z rezultatom 81 : 77 : lako prvič letos premagali l^lcktro. ki jc dobila prve Iri tekme. Soilanjski košarkaiji so odlično začeli in goste prvič spust il i do koša 5clc vsedmi minuli. Odličnosood-igiali v obrambi, v napadu pa je bil znova razigran Čustič. V nadaljevanju so se koJarka^i iz Dom>-iI vendarle /btali in sc začeli približevati, v 2!^. minuti so celo prvič povctlli. Njih^wa prednost je nato narasla navLsokih II točk.vendar se Ši>ilanjčani niso dali in z nizom 15 : l,ki jo je s trojko začel Diyjak. pi^skrt>eli. da w gJcdalci videli zanimivo končnico. Nekaj več zbranosti in sreče je bilo v zjdnjih minutah na strani Ilcliosa. kije s to Zgreèili rekord lige V 6. krogu 1. SKL za pionirje so mladi Elcktrc le za tri točke zgrešili držflvni rekord, S 147 : A^ so v domači dvorani premagali Savinjske hopsc. Fantje pnd vodstvom Boruta ('craija v letošnji sezoni se niso bili poraženi. V povprečju zmagujejo /i\ 55 ti^čk. V ktoSnjem letu soziičcli tekmovali tudi letniki 1990 in mlajši kot ekipa Eleklrc B. V prvi tekmi so v Ljubljani premagali Dc2igiad / 59 :49, Vi>-di jih Miuko Kremcr. zmago prehitel Elektro na petem mc.Ktu. Kljub porazu in izgubi petega mesta, po so bili v talv"»ru Elcktrc več kol zadovi^ljni. OsUil ho prcadiik. ki se je oilločil. da tio šc naprej ostal v Elektri, takole na kratko ocenil minulo sezono: "Kljub i/gtibi petega mesta nismo razočarani, saj smo sezono, gicvla-no v celoti, dobn^ izpeljali in dvigjii-li ii'iitanjsko koi^arkf» z a^ba izpada lik Zii G«H:)dyear ligo. Takšno delo bi bilo treba nadaljevati, da bi .se Elcktra u «.talila med najboljšimi slovenskimi klubi." Tudi Jozc Lenari, predsednik Eleklre, in Miso I-eUnýc. vodja strcv kovnega svela, ni,'»la skrivala za^Uv voljstva nc: "Za nami jc izredno uspešna sezona. Pred zjičctkom smo pričakovali uvrstitev na sredino lestvice. Po dobrih igrah na začetku, smo videli priložnost zii uvrstitcvvz4ii>mjo polovico, ki smo jo zagrabili z obema rokama in jo tudi dobro izkoristili Veseli nas tudi to, daso velik<'' prifohiosii diibi-li in jih tudi izkoristili mladi domači igralci - CJoršck. Nuhanovič. tudi Divjak. Ruprcht in Kovačcvič, kar jc velika naložba za prihodnost so^tanj^ke košarice." Elektra - Helios 77 : H! Elcktra: ^'ustič 22, Latovič 3. Ručigaj 1.^ Kiwačcvič I. Divjak 9, Gorsck2,Dražovič ILNuhanovič 6. Belanovič8. ■ Tfaša Rehar, foto: vos TENIS CENTER AS Velenje organizira MAZDA AS OPEN teni$ki turnir za rek^ativce-ke od 29. maja do Ijunija Prijave In inlormacije na tel.: 03/5870-979 ali 041/649-558 do srede, 28. maja do 18. ure. fX'rbivSniarlncm.sovsi príČako\ali z nestrpljc'Rjem, dn olMirzUo vodilni polo^«^, m. Domačini so od prve minule začeli fiapadalno pi^ celem igriSČu in prisilili goste k n^akam. V obrambi jc domača zadnja vrsta dobro zaustavlja^ la Kvasa in <^adik(îvskega, v sredini pa so Alibabič in Kovačič ter na tiv kih RistiČ in Dunc opravili svoj posel zeK^ úohnt in ixl ccljskc igre ni bilo nič. Edino priložnovi so imeli gostje v 23. minuti, toda Sraga je ubranil .strel Kviisa. V minuti je Simundza txlvzel Â>go Buncu. p^xlal do Ja-vornika. taje na r*'>bu 16. m pA>siora pre igral Snolla, močno streljal in Fornczzi jc bil pivič preniagiin (1:0). Tudi drugi pt^íčas sti začeli dom;wini zelo napadalno, V 46. nunuti jc Ristič močno streljal. Budimir pa jc izpred pni znega gola ixlbij V 47. minuti jc "^leJilndvojna p^xbja mečii vrata in zadetek Sniaj-kwiča (2 ; ti). V 54. minuti sii gostje osi al i z dc.setimi igralci, Btiditnir jc bil izJiljučcn zaritdi udarca SmajkiviČa. Po tej izključitvi so gostje zaigrali na vse ali nič v 67. minuli je po prostem strelu Ktn'e na Križnik zniiřiili ( I :2). Ih minute zatem je Čadikovskt/adel prečko. V7.^ minuti je Simund^,;i na levi sirani preigral iJva gostuj4>ča igralca. piHla) Javorníku, kije tlobro streljal in zjdel p : I). V K2. minuli jcB«>rvtnar ukradel žogo gs valujoče mu icjalcu, lepo na^l na drugi vratnici Simundza. kije z^del z glavo ter p(ï-stavil končni izid (4: 1) VsoK>íobí> Era gostovala v îsiSki prt Ljubljani, v sredo. 2S. I. ni., pa bo v zadnji tekmi pred svojimi gledalci gostila (torico. Era Šmartno. Sraga, Miljatwič (Siefanovič). Prednik, Slancer, Ristič, Brmc, Kiwačič. Alibabič (Rep<">vz), .lavornik (l^v^tnar), Simun'a le še trile kroj*]. /iX Rudar. Muro in Dnivo^rad pa k* sv odo gostovati v/Ajdovščini, v riedey<>, 1. junija, p:) b v zor1i\ii lekjul gostili lîro Šmartno. Najveći optimisti med Rudarjevimi navijači so prcil tekmo z Muro se upali in preračunavali: če rudaiji zmagajo, bi zit Gorico, ki jc bila prosta, zaostajali leScza točko... Velcnjčani sodobna igrali, bili l>olji^i cxldonjačih, saj so več napadali. Íixl^í strelci se znova niso \/k,Y/:i\'i. Koje ?c zgleda lo. da Ixxdo osvojili vsaj ti^iko, so (dve minuti pred koaecm rednega dela lekme) prejeli /adctek. S to zmago si je Mura zagotovila obstanek v Si.nnv bil iigi. Rudar pa in>ale 5c majhne (teoretične) moJnosti; Čc Goricii, ki je bila v tem krogu prv»sia. v»^* tri zadnje tekme iz^bi. Rudar pa pivmaga Primorje in Era V tnkkn čiitlcžpa najbr,(^pi>že 18. Rudaijcvcmpc^ra/u vtem prvenstvu nc vcijame nihče več. V Velenju sc bixlo pač morali sprijazniti z.dejstvom, da bo Rudar ob 55-lctnici obstoja izpadel iz prve lige. Sicer pa jc bila najK>lj zanimiva tekma lega kroga v Smart nem Pa-ki. kjcrjc v deri'iiju Èra gosiila do lega kroga vixliini Publikum, ?o nedclj-^ki igri si celjski nogometaši prvega (ncsta ne zasluziji». Nasprotno pa s Spas*'»jcvič, Mujano\iČ. Sprečako-vič./ager(od 81. ftoahimovič). Am. Mujakovič(íxl 82. Ilojnik). Kambe-nwič, Al, Mujakovič Strelec: 1:0 Vrcčič(K8.) KK Era Velenje V gosteh izgubili v 2, kro(< u Tekmovalne skupni »s ti so Kri ni i&rakUz4!ul>ílí ^pe1imí točkami ni/Iike proti ekipi Paloma Sladki vrh. Velei\)čani ,m> tudi lokral igrali zmni\i izkušeno postavo, kije du dobra namučila domaćine. Tokrat sv je i/kitzjtl or}>aniz,jilor i^re Herhih. ki jedusc^el 21 točk, takij 'm njim pa Araćii; ( mladin c) s 17 točkami. IK« minuti pred konccm soskcri^c Imeli prlloinost. da povclda z .^2 :32. V nedeljo pa bodo gostovali v Nazarjah. Mlajši pionirji - I. y2 in mlajši pa so Î na gostovanju pri KŠ Mario Primorac v Mariboru izgubili/21 , Vstîbotolxido v telwadnici O^Salek ob 10.i)0 uri igrali PKwarno Laško. Paloma - Era Velenje : 84(26:2K 22:16. 23 Era:cnjak(7),Mch (.S), Kwačič (?), Mi>icnik (?), C:\iA (4), Aračič (17), Ploj (12), Nikolič{2) ■ U. B. Namizni tenis Uros Slatinšek na svetovnem prvenstvu Velenjski namiznoteniski i&niloc llro^ Slatinsck, ki 7,adnjř leto siccr i^-ra v Nemčgi. sc v teli dneh udeležuje svetovnega prvensha v namiznem iculsu v Parl/JI. V sc.stav slovenske reprezentance seje uvrstil po kvalifí-kiicilah, na kitterih je bil nnjbutj^i ikamlidai za reprv/.entanco jebil tudi njegov l)r»t ,liire}< v Trancyi pn l>o poskusa I doseči čim bolj.il rem lia t v posjímlřnl konkurenci In v konkurenci pan»v. Minuli konec tedna m ndadi Í4n:alci Vcgrada nastopili na mi^čncm mcd-nar«xlncm t urn i tj u >'Zagiping«v v /;igrcbu. na katerem jc tokrat nastopilo okoli 1000 igralcev in igriilk iz desetih držav. Med ml.ijsimi kadcii so nastopih trije Velcnjčani: Patrik Ri'^sc. Dejan LiuneSič in Benjamin Klaužar, med kadeti pa Mília Kljajič in Jaka fnMavSek. P;ilrik Rose. Dejan Lamešič in .lak.i C^ila\^ek so osvojili drugo mesto v predtekmovidni skupini, Miha Kljajič(xijc v skupini zmagal, nato pav tretjem krogu nadaljevanja iz-piulcl iz nadaljnjega tekmovanja in sc uvrstil med 32 najboljših kadetov. V ekipni konkurenci sla se Miha Kljajič in Jaka GolavSck uvrsiila na mesta od H do 16. Na tekmovanju jc nastopila tinli Vclenjčanka Ivajia /era, kije v ekipni konkurenci skupaj ? Manco Fajmut osvojila drugo mesto med mlajšimi kadctinjami, v p*isamfčni konkurenci pa seje uvrstila med osem najboljših iiiralk lumiijavtej konkurenci. ■ DK 22. maja 2Q03 «ffiČAS SPORT IN REKREACIJA 17 Uresničena več kot dvajsetletna želja Vrnitev v slovenski streisiti vrli VULENJli, 15. maja - Veliko yu-bílc^w sv jť /J)ruli> n:i olv* vvs» sCrdiisčc za zračno puško, ki je Strelsko (lnJ^^'o Mruž pridobilt> s pomočjo mcMnvobcinc v spcxJnjíh prostorih nekdanjega di>nia /a tcriiorialiio obrambo. Nove prostoro Sla na poseben nučii) -s prerezom Iraku in slr\:kmi iz /Xdčnc puSkc - predala namenu ^ai>ini dan društva Stane Rek in najlx'iljçi sjiivenski strelec RajnK^nd Dcbevcc »Vesel sem, da ml je pripadla oi-vorilvcna časi. Prejšnji prostori ni- so bili primerni, bili so brez/ra6:n-ja. nismo imeli pravih sanitarij. m> vi pa so povsem drugačni, sodo-bnej!^i,«jc dejal Stane Rek kije Clan druilva s krajsu vmesno prekinitvijo že od leta 1956, Velenjski povižupan Bojan Kon-!ič je izrekel prepričanje, da bo mv Takole je Rdjmond Debevec odpri streiléée. vo deset metrov' dolgo strelSCe div ba'y koristilo članom drušcva in da bodovanje radi priltajali tudi drugi Ijubiielji tega športa. Pretisednik dniJtva Renato ^ler-man seje zahvalil vsem.predvsem pa mestni ("^Oini. za pomtvpri preureditve nekdanje skladišča v sta*-li^. »Na današnji dan uresničujemo vei kot dvajset let dirige Želje: to pomenile en korak naprej v de-tiivanju naiega društva in prepričan sem. dabonljen ugotavljal. RamoiKl Dclwvec pa je otxem lepem treiuitku za velenjske strelce dejal: "Zelo sem vesel. Ne dogaja se vsakdan niti vsako leto, da bi cxlpi-rali novo stre liiČo; to je poseben liv godck. §c zlasti za člane dnii^tvii in uididruge >A;lcnjćane. Nekoč eden najmočnejših tovrstnih slovenskih klubov je nazadoval prav zaradi slabega objekta, ki ga je imel Vei^a-meiit, da bo ta prečudoviti pn^stor privabil mni>go nilailih in da se bo ob dobrem delu Renata Štemiana in scgel velike uspehe,« ■ vos Tretje državno prvenstvo policije v košarki Ekipa PU Celje nepremagljiva VELlîN.llî. 17. maja - Športno dru^ho Vepol. ustjano^lN so ga Ihvcí policu^kcposl^u^'velimije. jev .soboto oi^uni/.íralii in i/.vcdlo Irvt-Je državno prvenstvo policije v košarki. Thi^lć zapore»doman«. eklpa Policijske uprave Celje in s tem je ta prci^el v njihovo (rajni) last. Sobotnih tekem, potekale so v telovadnici Osnwnc Sole Šálek in Šolskega eentra Velenje, se je udeležilo osem ixl desetih policijskih uprav iz .Skwenije. »Tako kot že prej je bilo napeto (udi letos. Fantje so pokazali. da so košarka med polici.sti veliko igra, ekipa PU Celje pa jc tretjič z,aporcd za>luženo osvojila držitvni naslov,« je povedal Simon Vasle, predsednik .^D Vepol. /.ma-govala ekipa je bila sestavljena iz pi)licist(w Policijske postaje Velenje. Celje, Laicko in Rogaške Staline. Vrstni red: 1, PU Celje. 2. PU Kranj, 3- PU Krško, 4. PU Nova riea. 5. PU Murska Sobota. 6. PU Postojna, 7. PU Novo mesto in B. PU Slovenj Ctradee. Za 3. inesto PU K/sko: PU N^wa Gorica (29:27). za 1. mesto PU C«-Ije: PU Kranj Za najbi^lj fer ekipo so izbrali in posebej nagradili ekipo PU Murska Sohota, ziinaj-tx>lji^*ga Igralca pivensiva pa igral- ca PU Celje Dejana ValenČaka. Pixlpred.sedn ik Vepola. članorgii-nizacijskegíi odbora tn k^ipetan zrna« govalnc ekipe Janez ^kerlak. je povedal, da so bili vsi udeleženci tako z organizacijo kol s potekom tekmovanj zelo zadovoljni. «Glede na to, da povsod po Sloveniji veliko ig. rajo košarko, da jo veliko igrajo tudi policisti, ekipe pokazale veli- ko znanja in sprctnosli. .Seveda pa smo po.sebej zadovoljni v ekipi PU Celje, ki sc Kranjčanom znova nismo pustili presenetiti.« ■ mkp, fotorvos Ekipa PU Celje je slavifa tretjič zapored in poka/ osvojita v trajno íast Atletika Kvalifikacije za atietsiii polcai v Ijuh^anl so v soboto in nedeljo potekale kvalínkacyc za finale APS. kibo6.'?. jun(ia v Velenju. Preko 300alletov seje v vseh flisciplinah po-(egovaloza dvHnHj5t mes(. ki v v>aki disciplini vodgo v finale. Velenjski atleii so bili knr iispe.^ni s^ seje velikemu številu tekniovnleo' uspeio uvrstiti v finale. Palica • člani: Uroš Kogal, (440 cm), 8. Ado Ahmetovič (36í) cm); 110 m ovire - člani: 5. Uroš Kogal. (1.^.15); 15U0 m - člani: 1. Boštjan Buč. (3:46.57); m m - člani: 2. Sergej Šalamon. (48.^4). 6. Matjaž Krajne, (49,81): n; - člani: 6. Andrej Vt^l.ir. 7. Igor Cvikl. (16:56.95);4x100-člani: l.Zajc. Kogal. Krajne.Salmon. (42.58); ViSina -članice:!Klavdija llalimič, (160cm),9.CvaKlcpec.(145em); 1500 m - članico: 2. Anja ArzcnSek, (4:45.25); Višina - člani; 2. Uroš Kogal. (I9acm).8. Ado Ahmetwič, (175 cm); WJO m - člani: 1. Bt^stjan Buć. (l:.S4,09); 200 m - člani: 5. Matjaž Krajne. (22,44); 3000 m - člani: 1. Roman Kejzar. (8:40.78),.^, Andrej Voglar. (9:18, t.^): krogla-članice; 2. Kliivdija llalimič. (12,40 m), palica-članice: 6. Petra Pi->7nič, (260 cm); SOOOnKl . Mirjana Kalajdžíč. (10:22,16), 4. Spela Jandrok. (10:54.80). 8. AnjaRak.(n:.U85) Kejžarju državni naslov v soboto je bil v Radeneih Maraton treh src, kije v različnih kategorijah in dolžinah prog privabil preko 6QIHI Ickaèev in pohst^'a Pmlojne v karateju se Jcudelealo 3K1I tek-n]ea Pusnik ireija, v kategoriji do Klet.jebilaAlena Music druga, pri ka-detinjali .seje na tretje inesto uvrstila Lidija Boi ic, pri mladincih pa je bil SiniŠa PejkunoviČ tretji v Športnih bojih. Squash Puc In Močnik v Nemčiji Prt Sfuttgartu je bilo odprto mladinsko prvt*nst>o Nemčue v s<[uas)ui. ki i>f^e za mladinsko Miper .serijo lîvropsike squash zveze. Mev()n-doju 7àx dečke in deklice, Tekjnov-anJa, ki ga je organiziral Sun iz Bras-]ov(, so se udeležili (udi tekmovalci iz TKSkiila iz Velenja. Sta5a Lipnik je v tx'jrbah (dckiiec. do ."^ikg) tloscgla 1. mesto, v formah (deklice, moilri pas) pa 2. mesto; Ajda Vcjmivič je vbrt>ah (deklice, do 45 kg) dosegla mesto. Na sli w državnega prvaka v tx>rbah (dečki, do 35 kg) pa sije pi^ dolgem boju priboril tudiUro.^ Rupreht. Tudi vsi o.nali Člani TK Skala so dokazal i. da premorejo veliko tehniČJicga znanja in se razvijajo v orce. Tenis VelenJčanI uspešni VII Slovenski teniški ligi nastopa med osmimi ekipami tudi Šale.^ki te-iiiški klub (StK) Velenje. V prvem krogu so velcnjčani premagali Mladost iz Rečicc ob Paki 6 : 3, v drugem pa izgubili z ekipo Marija (rradcc (Laško) s4:5. VIII, tenii^ki ligi sodeluje 17 ekip. med njimi tudi AS Velenje. Izidi 1. krog: Domžale - AS Velenje 2 : 3; izidi Z krog: AS Velenje -BrcžicHi 3 :2; izidi 3. krog: Trixwljc - AS Velenje 2:3 Občinska teniska liga Izidi X kroga občinska teniška lige, ki poteka na igriščih TRC .Iczen^: Premogiivnik - i>D Cîorenje 3 : U. irS I - Maz'al4:a je plavalni klub Mladinski servis V«lei^e izvedel 16. mentorial lk>>Uana Mariniča. Spnmin-skii tekma Je bila v petek medoličinsko p^vcns^'o osnovnih miI, v soboto pa niedklubsko tekjuov.inJe. Tekniovar^a seje udeležilo 100 mladih plavalcev starih 7-10 let iz Šeslih slovenskih klubov. Reziiltâll občinskega (ekmovama: mlajši dečki - 511 m prosto - menxi-ria Ina disciplina: 1. JakaíliršcIíSalek). 2,.lure Vcrholen (Cîorica).?, Luka Cirar (Livada), 4. Aris VehiWec (Livada). 5. AijaŽ Scdiwník ((îorica -Vinska gora); 50 m prsno: I, Jaka Hir^cl, i Jure Veiboien, 3. Milan Ste-vanovié (Gustava Šiltha).4, Aijaž Seckwnik. 5. Aris Vchwec; mlajiie de» Wice-50 m pn»sto: 1. Tina Meža (<îusi;ivaSiiiha), 2. .lana Koradej (Antona A.škcrea-Pesje), 3. Sanja .Stanič (Livada). 4. Patricija Komik (Ciu-siava Stliha), 5- A^ja Lesnik (LiviKla):50 m prsno: t. Tina Meža. 2. lana Koradej, 3-Sanja Stanič.4.7/^a Lesnik, 5. Patricija Kotnik: štafeta 4x25 jn prosto: 1. OS Livada , 2. OS Gustava Šiliha. 3. OŠ Goricit Rezultati medklul>skega tekntnvanja: mlaJJj dečki - 50 m prosto: 7. Jure Veri>oten 42.64; 100 m prosto: 1. Jaka HirscI 1:25..57:5fl m lirlîtno: 4. Jure Vei+^oten .^5.55, 7, Aljaž Sedwnik 1:00,51; HH>m hrbtno: 2. .Taka Ilir^l l:4l..50; 50 m prsno: 2. Nik Martinek 40.74,8, Jure Verf^oten 56.44: 50 m dcirin: 2. Jaka Hir.sel 48.91; mlaj.šc deklice - 50 m proMo: 1. Tina Meza 37.15. 4. Jana Koradej .39.38; 1(H) m prosto: L Tamara Govejsek 1:17.88; 50 m hrbmo: 1. Tina Meža 42.94,2. Jana Koradej 45.79,9. Sanja Stanič .58.84.10. MajaDrolc 1;03,.^3:100 m hrbtno: 1. Tamaru Oiwejšek 1:27.95; 50 m prsno: 1 .lana Koradej 49.73,5. Tamara Gwejiîek 52.18.7. Sanja Stanič 53.20; HH» m prsno: 1. Tina Meža 1:46.09: m delfin: 1. Tamara Gťwjsek 42.99.3, Tina Mcřa 48.54,4. Jana Koradej 48.61, Prva medkrajevna liga v malem nogometu Povedel Flamengo Jadran Pred nedavnim se jc z-ačcla zaniiîûva medkrajevna liga v malem nogometu. v kateri nastopa ekip: Sodelujoče ekipe: .SD Cirkovce. Plesivec. Šalek, Šentilj 1. Cigler (Ravne). Fajdiga s.p. (Pohrastnik), Musketijji Ci-grad (Ravne). Pesje Bazii NI. Flamengo jad ran (Andraž). .Šentilj 2. Tekme so vsak peick. Igrajo po dvokn>žncm sistenîu (pomlad -jesen). Novost pri izvedbi lige je v tem, da jc vsaka ekipa enkrat organizator celotnega kri^a. nK>sedaj so se »kI igral i že trije krogi.Organizator prvega krcv gaje bila ekipa Ple'^ivec, ki ga je izvedla 25. aprila na GraSki Gori. Drugi krog je organizirala ekipa Ptsje Baza NJ v Pcsju. 9, maja, Tretji krog je organizirala ekipa Tajdiga s.p. y Pî*»h rast niku, 16. maja. Tekme bodo sc v Šentilju, Cirkovcah, Andra/u, Saleku in tlvakrat v Ravnah, izidi 1. kroga: Cirkovcc-Šentilj 4; 1. Plcsfvec - Flamengo Ja Jaditin (9). 2. Cirkovce (9), 3, Fajdiga s.p. (5), 4. Cigler Ravne (5), 5. Pesje Baza NI (4), 6. Mušketirji Cigrad (4). 7. Šentilj I (3), 8. Šentilj TI ( I), 9. Plesivec (I ), 10. Šalek (G) Najboljši strelce s 5 zadetki je Miha Zaje (Fajdiga s.p,) Za FIta slovenski pokal Mozirjani ohraniti prvo mesto VZbilJah pri Medvodah je hil Pita turnir v disciplini 2x70 m sloven.ski pokal Nastopihi 8H tckjnovalcev iz 26 lokostrelskih klubov, Mozirskiin lo kostrelceinje uspelo ohraniti ekipno prvo mesto, med pi»samezniki prav tako vodi Dušan Perhac. Bernarda V. Z^inUak je med članicami dni^a . Posamezjie uvrstitve mozirskih loko.sirelcov; 1. Dušan Perhač(662 krogi). Janja Perhač(.556).2. Bernarda P Zemljak (626).3. Miran Bor^lner (643) in Primož Pcrhač (fill), 10. Ivan Sket (637). V nedeljo pa so se mozirski lokostrelci udele/ili mednart>dnega turnirja v Zagrebu, prav tako v disciplini 2 x 70 m. 2. mesto so osvojili: Bema-rada (646). Primož (616). Janja (586). V finalnih nastopih jc Du^an Perhač na koncu /usedel 4. mesto v pred tekmovanju pa je naslreljal solidnih 667 ka'>gov, VIorek odpotuje mladinska reprezentanca Slovenije v Berlin na Evropski mlaljiibiianska14 N«iwJ«tnp iiffotfiie olir«stn!l GOTOVINSKA POSULA OaranctJ«: pokojnina GSM: C!d1/a62-140, tel,: Samoplsčniški ORTOPEDSKI pregledi Zissbna ambulanta Žuber Velenje. Šmeráka 12. tel.: 897.16-20 bo opr«v()6l dr. med., smc. ortop«) SifflDR Kovsi. laposten v 08 VsIdoKrs NUJNO IŠČEM SEM V HUDI STISKI in v Velsn|u nujno ečem sobo v Nši v zam^o za pomoč v gospodinjstvu. Najemnina do 15.000,00 sit mesečno. Pisemske ponudbe po^jfte na ui^nistvo Nas čas, d.0,0.» Kidričeva 2/a, Veler^e, DVE ZDRAVNICI najameta opremljeno stanovaf^e v Velenju ali okolici. Gsm; 041/274-091. IŠČEM stanovanje pri osebi brez dedičev s protiuslugo oskrbe. Teiefon; 02/556-1290, zvečer DELO ZAPOSLIMO delavca (25 do 30 let) v lesni proizvodnji. La-miles d.o.o., Tefefon: 891-1042,041/622-446. 55.000 km, zaradi smrti prodamo. Gsm; 031/526-217, SKUTER.piaggio, typhoon 50, I. 1996. dva sedeža, 49 m3. prodam, Gsm: 041/518-907. R-4, L 91, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. 3sm: 041/857-981,5885-192. ROVER, 1.94. prodam. Gsm: 031/743-041. FIAT pando, 4 x 4,1. prodam. Telefon: 5874-904. NEPREMIČNINE H 1^0 v Hazborci pri Mislinju prodam. Gsm: 031/678-484. STANOVANJE. 60 m2, pri par^u, prodam, Gsm: 041/996-843. HIŠO In gradbeno parcelo, 1100 m2, v okolici Velenja, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. no parcelo z možnoslio gradnje. Gsm: 041^51-530. ODDAM OPREMLJENO 2-sobno stanovanje (stara Nama) v Veten|u oddam v najem, Ttí.: 891-5293. 031/374-164. OPREMLJENO 3-5obno stanovanje v hiši (Plelivec) oddam. Gsm: 031/637-471. VEČJO opremlieno sobo z možnoslio kuhanja in pranja zelo ugodno oddam. Gsm: 040/385898. STANOVANJE v hiši (pmti usluga osiuta) nudim. Telefon: 5881-178, VOZILA VOLKSWAGEN pelo klasik, L 11/1997,53,000 km, temno zelene barve, prodam. Gsm: 041/815-043. P-5, diezel, v odličnem stanju. OPUŠČEN BENCINSKI SERVIS na Kajuhovj ul. 2, v centru Šoštanja (cca. 771 m2), po zazidalnem načrtu možnost dovoljenja preurBditve, rekonstrukcija ali gradnja novega objektas pripad^očo zunanjo ureditvijo za gostinsko dejavnost (kava bar, kavama...), do 100 m2 tlonsne površine ena etaža z možnostjo podkle-tftve, prodamo za 45.000,00 EUR oz. 10.440.000,00 sit. Gsm: 041/644-709. NEOPREMLJENO garsonjero. 33 m2. v bíížini centra, oddamo za 160 EUR oz. 37,000,00 sit in stroški. Telefon: 5868-086. V OKOLICI Velenja prodam gozd- iS Ne bomo žalovali, da smo jo izgubili, ampak hodimo sivéni. ker smo jn iweli. ZAHVALA Zapustila nas je TEREZIJA BRODNIK 7. J. 1939 - 9.5. 2003 \ Ivala vsem, ki sle nam i/rckJi stv^ljc, daravali cvcljc in sveče. Iskrena hval« sorodnikom, znancem in sosedom, ki sle jo pospremili na njeni zadnji pntL zdravstvenemu osebju Botni^niec 'Ibpol^iea, pogrebni slu/bi 'I lšfna in duhovniku /a žalje, darovano cvetje tn sveče. Zahvala velja tudi zdravniškemu osebju Bolnišnice TopolŠica, govorniku gospi'idu Semetu, Premogovniku Velenje in gospodu /upniku. ^na Anila, sin Milja in vsi njegovi 7.godilo se je, kol so hotele zvezde ... umrl je IVAN GRIC AR ZAHVALA vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi poli v večnost. - njegovi - KMETIJA (hiša< gospodarsko poslopje) v Podlogu • Savini-ska dolina prodam v enem kosu. Posestvo je vidno z avtoceste. Velikost cca. 3 hektarie z nekaj gozda. Idiličen ambient. Možnost zidave novogradnje -dokumentacija že urejena in plačana. Cena 95.000,00 eur oz. 22.040.000,00 sit. Gsm: 041/644-709, KUPIM GOLF 4 ali audi A4 (pogoj klima« prvi lastnik) kupim. Gsm: 051/317-171. ELEKTROMOTOR. 4 kW, 1400 obratov na minuto, z nogicami, kupim. Gsm; 041/640-841, STIKI-POZNANSTVA SIMPATIČNA vdova s hiso, 43-letna, si želi, da se k niej preseli mošld star do 57 lei. Kom. tel.: 090/7442 (kličite iz navadnega telefona). SIMPATIČEN privatnik teli spoznati žensko staro od 20 do 36 let za potovanja in lepe trenutke. Možna resna zveza. Gsm: 041/248-647. RAZNO SPALNICO v t}eli barvi ugodno prodam. Tel,; 5862-863.031/626-058. KARTO za premog ugodno prodam. Gsm: 041/443-282. ODLIČEN sveže točen cvetlični med prodamo, Gsm; 041/962-008. HLEVSKI gnoi, iabolčnik In žganie prodamo. Gsm: 041/344-883, MOTORNO koso alpina - vip42flex ugodno prodam. Gsm: 031/382-509. PROSIM, če mi lahko kdo podari pralni stnjj'. Teiefon: 5874-838. ÛARA20 v Šaleku prodam. Gsm: 041/600-656. INŠTRUKCIJE MATEMATIKO in fi?ko za osnovne in srednie šole uspešno instruiram. Si-stemaličnopnpravijam na izpit in maturo. Tel: 5868-479,040/226-419. ZAMENJAM 3-SOB NO stanovanje zamenjam za manjše 1-sobno z doplačilom. Teiefon: 5874-493. ŽIVALI JARKICE pred nesnostjo prodamo Krajne, telefon: 5472-071 ail 031/772-038. TELIČKE, mesnate pasme, te^e od 160 do 190 kg, prodam ali vzamem v račun koze. Telefon: 5866-046, Û31/375-072. BIKCA, težkega do 300 kg, pasma belgijski plavs - markis, prodamo. T^efon: 5881-846, DVA BIKCA in dve telički (AP-kontro-ia) stare dva meseca prodam. Telefon: 5895-229. 100 KG prašiče afi polovice prodam. Telefon; 5885-152. ZAHVALA ob boleči izgubi naác drage ANICE GJERKEŠ roj. Maze 24. 7.1954-7.5.2003 Iskrena hvala vsem, ki ste v le/kih trenutkih st^čusfvovali z nami in sc udeležili zadnje poti. Posebna zahvala gospodu Sruparju, dr. med., sosedi Brigiti, VVZ Lučka ter gosp(Hlu župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Utru jen od bolezni je zaspal Ne motuii. ne l)Cf$oda. ne ÍTHŽni žarek nič te ne bo mnih^ Spi. (!'. Unx:a) JAKOB - RADO VELER 28.3.1948-11.5. 2003 Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, «"idelavcem, sosedom, sošolcem, društvom, govornikom in pevcem za izkazano pomoč, tople besede sozalja, darovano cvetje, denar in sveče. Iskrena zahvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Bolnišnice IbptiL^ica, njegovemu osebnemu zdravniku gospodu Rusu, dr. med., sestri Bredi in patromižni službi. Prav lako hvala gospodu opatu Marijanu .Iczemiku za čustveno pogrebno msiso in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri vodenju pogreba. itetia ŠfeJIca in v.?i njegovi ZAHVALA ob nenadnem odhodu v večnost in ob b<^leči in prerani izgubi dragega brala, strica, svaka, nečaka in bratranca, katoliškega duhovnika - nazadnje kaplana v SoŠlanju, JANKA KVARTIČA (1957-2003) Voie sreo naj se nc vvMemirja {fn. Í4.1 -pokojnikovo vovomašno f^pslo) ker srce je I)ogasivo, ki se ne prtjdaja in ne kupuje, marveč daruje. (a Fhuhoiij Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so mu med boleznijo nudili strokovno medicinsko pomoč, dežurni službi Zdravstvenega doma Velenje in medicinskemu osebju Enote intenzivne medicine operativnih strok in Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Posebno zahvalo izrekamo g. dekanu Jožetu Pribožiču za vse razumevanje in skrb med Jankovo IvDleznijo, za pomoč pri pomembnih odločitvah v najtežjih trenutkih, za organizacijo slovesa od pokojnega brala, za pogrebni obred in nagovor. Zahvaljujemo se marit>orskemu pomožnemu škofu dr. Antonu Stresu za vodslvo pogrebne sv. maše in opravljen obred; hvaJa tudi Številnim drugim duhovnikom, ki so s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje pokojnemu sobratii. Za pom<")č in izkazano dobroto se zahvaljujemo vsem ključarjem, gospodinjam in članom župnijskega pastoralnega sveta župnije sv. Mihaela Šoštanj. Hvala pevcem župnijskega in otroškega pevskega zbora sv. Mihaela Šoštanj, molivcem, govornikom in vsem, ki so darovali cvetje, sveče, prispevke za maŠe, za karilas in za potrebe Cerkve. Pogrebnemu podjetju Usar iz Vinske (lore se zahvaljujemo 73 pogrebno storitev. Hvala vsem, ki sle imeli Janka radi ii^ sle njegovo delo spoštovali in cenili 1er se ga boste z ljubeznijo spominjali. Brat Peter z druiintf, ses tra Magda z druiinu in ostalo sanKhtvo Ob 40. letnici društva slovenjgrašld porodnišnici predaii 1.237.600,00 SIT Pojočo skrinjico bo zamenjai sodoben aparat Kiiko toplo Je človeku pri srcu^ kii stori kaj dobrega /a sočloveka, vedo le tisti, ki so t« k(iaj storili. Prav vsem in vsa« komur, kijev humanitarni ak-ciji, v kateri smo i:hirali sreil-stva /a nakup apamta za /god* nje (»dkrivanje /a Gi* nekološkc»-|M>nK]ni (Kidetek S p* lol^ne bolnišnice Slovenj (ira-dev. prispevni p«» svojih m(»čeh. pa ho lahko toplo pri srcu še dolgo. Akcija, katere nosilec in pobudnik je bilo Medobčinsko društvo tiluhih in naj^lušnih Ve-lenje (IVlO(iN)» glavni inedijnki spon/or naša časopism^infor-macijska hii>a Na^ čas, glavni pokrovitelj pa CRA d. d, ki se je takoj iKlmla našemu vabilu za sodelovanje v akciji, je v celoti uspeta! Zbrali smo díwolj, áa bo aparat žc kmaluv.slovcnjgra^kipo-rodniSnici. Tako jc zagotovo društvo m najlcf^i m(vcn naćin obeležilo 40 Icinico dcitn'anja, osrednja prireditev, kjer smo ludi predali ček predstavniku porodnišnic«, pa je bila naravnost ganljiva. Program na prireditvi so na- r-crtrrrTTr^'- ïé Ćek z zneskom, ki smo ga zbrali v dober mesec trajajoči akciji, so na odru predstavniku slo-venjgrsške porodnišnice mag. Marjanu Lužniku predali predstavniki slovenske zveze Franc Tajnšek, MZGN Velenje Erika Grobelnik, Marjana Rudoif, odgovorni urednik Našega časa Stane Vovk in predstavnica glavnega sponzorja ERA d.d. Jana Hozjan. ^ il Maček Muri je vsem dobro znana zgodbica. Prav posebna pa postane, ko jo uprizorijo gluhi giedaliičniki iz Maribora. Tudi tisti, ki znakovnega jezika ne poznamo, smo razumeli in uživali. mreč pripravili člani druživa sami. na pomoc pa jim jc priskočila ludi gledalii^ka skupina gluhih 17 Maribora, ki je / igrico Macek muri, izvedeno v znakovnem jeziku, več kol navdušila. To je bil hkraii čas /a ČrsMtkc in dobr<î '/elje. pa tudi za zahvalne gtworc. Bili so kral-ki. vsebinski in prisrčni. Tako jc v imenu /veze gluhih in naglušnih Slovenije Česlitko predal podpredsednik zveze g, Tajn^ck, ki je hkruii za darilo ob obletnici naku/ala 20M lisoč SIT hum an il ar nega prispevka. Marjana Kudoirsckanarka velenjske /.veze dru5lev, je v nekaj besedah preletela Siiridesei lel v Šoštanju ustanovljenega druivtva, ki danes zdrui^uje člane iz občin Šaleške in zgornje SjHvinjskf dnline .., (TVk v vrednosti 1.237.600,00 Srr pa so na odru poleg sekretarke in predsednice MDCiN Erike Grobelnik ter predstavnika slovenske zveze gluhih in naglušnih predali ludi predstavnica I^KE d.d. Jana H(»zjan -porodnii>nici so podarili ludi lepo sliko UrSke Stropnik - 1er odgovorni urednik Na^ga časa Stane Vovk. V imenu prav vseh in vsakogar, ki ste nam pomaži, daje akcija takoicpo uspela, še enkrat iz srca rrVALA! ■ bš, fotAr vas, hš Mala dvorana velenjske glasbene šote je bila polna, prsv vsi pa so uživali v prijetnem programu, Za gluhe sta ves pro» gram v znakovni jezik prevajali c/dn;c/ dn/stvd. Humanitarr^a akcija je i;spe/d zaradi materialnih in nematerialnih prispevkov posamezr^ikov in sku-pir}. Danes objavljamo spi' sek vseh» ki so darovali do 17. maja. Donatorji: Era d.d. 300 lisoč SIT, ZDGN Slovenije 2tH) tisoč SIT m Z Velenje 1(H) tisoč SÍT, (iorenje Velenje 7(» tisoč SIT, Mestna občina Velenje 50 tisoč SIT« Na^ čas d.o.o. tisoč SIT. Po 30 tisorodiiišni-ce / velenjsko reuijo ostajajo še naprej tako dobri. (Ilede/^^od-njega odkrivanja gluhote je /elo pomembno, da s primerno aparaturi» u^i»tovimo okvaro shiha čim prej, po mo^nosli i^.e v pr\'ih dneh po nijst>'u. Zato je porodnišnica idealen prostor 7.Q to preiskc»valno nnpril^'o. Vsem. ki ste akcijo pripravili in i/vedli, pmv tako vsem, ki so prispevali sredst>a ali kst-ko dru^iHv poma^ali do lepe^st donatorskega /.nesksu se iskreno zahvaljujem. Vesel sem, da društvo že toliko let opravlja svoje pt»slanstvo, /elim pa jim dohro delo še v naprejP Na vprašanje, kaj bo ta nova aparatura doprinesla porodnišnici, pa nam je naA sogovornik povedal: to aparaturo lahko prepoznavamo nj/lične gluhote. Že moj «»če, pni pe-dialer v naši regiji, je sluh pri otr