Stev. 153.
Poštnina plačana v gofovinL
\f Ljubljani, ponedeljek, 10. julija 1922.
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45*—
Uredništvo m upravnlSfto v Ko-ottartevi uliti ste». 6 — felefoN urednlSt*a ite» SO — telefon = dpravništva štet. 323 =■
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22’50 za en mesec Din 7'50
V opravi stane mesečno Din ?•— GiasilO krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Razorožitev.
Te dni je v Parizu zborovala komisija za splošno razorožitev, ki pripravlja predloge za občni zbor Zveze narodov. Javnost se je komaj ozrla na delo komisije, tako malo vere je po povojnih izkušnjah ostalo v dobro voljo držav, da se odpovedo militarizmu. Kljub temu pa razorožitvena mi* sel ne stoji tako slabo, kakor bi mislil površen opazovalec. Sicer je res, da je v mednarodni politiki še mnogo rožljanja z orožjem, a to rožljanje je precej votlo. Dejstvo je namreč, da je postala vojna po pravkar minuli izkušnji podjetje, ki se niti zmagovalcu ne rentira. Amerika, Anglija, Francija in Italija imajo koncem koncev od vojne vendarle ogromno izgubo, zavoženo gospodarstvo iz katerega se brez sodelovanja premaganih držav ne morejo izkopati. Zadoščene nacionalistične in imperialistične težnje ne pomagajo preko lačnih želodcev in ne odolevajo socialnim težavam.
Že čisto materialistični, sebični razlogi nagibajo torej države, da resno mislijo na to, kako bi se za čimdaljšo dobo zavarovale pred vojno. Tej težnji so najresnejša ovira resnični ali namišljeni maščevalni načrti posameznih držav. Toda tem načrtom bi se vsesplošni, resnični zvezi narodov izlahka našlo leka, ako bi le bilo pri vseh prizadetih dovolj dobre volje. Dobre volje v zmislu besed Pija XI. o priliki genovske konference, da bodi vsaka država in vsak narod v prid končnega vsesplošnega sporazuma pripravljen, če treba tudi na žrtve. Te dobre volje res da ni še prav veliko a pod trdimi udarci gospodarsko-so-cialne logike je bo vsak dan več. Vsak dan se v trpečih množicah, pa tudi v državniških krogih, ki iz notranjih stisk in zaplet-ljajev ne vedo izhoda, jačje uveljavlja ni-sel, da je vojna zlo, pred katerim se je treba zavarovati kakor pred kugo in raznimi drugimi nesrečami. Kdor hoče civilizacijo in blagostanje, mora hoteti mir. Zato že smemo verjeti, da je topot razorožitvena akcija mnogo resnejša nego je bila kdajkoli poprej.-
Za to vero imamo pa še en poseben razlog. Dve največji in najmogočnejši državi sveta: Anglija in severoameriške Združene države so odločno za razorožitev in mir. To pa ne samo iz gospodarskih in socialnih razlogov, ampak iz globljega krščanskega prepričanja. To je nedavno jasno in okrito povedal Lloyd George o priliki, ko je govoril pred metodisti in je slavil njihovega apostola Wesleya. Lloyd George je rekel, da se imata angleški in ameriški narod za svoje plemenite nazore, ki jih udejstvujeta tudi v politiki, zahvaliti edino-le verskemu prerodu, katerega pocetnika sta bila Wesley in Whitfield. Slavil je pa Wesleya kot pacifista, ki je rekel, da se mora vojna iztrebiti, ali pa bodo iz človeške družbe pojmi razborito-sti, pravičnosti in človečnosti popolnoma izginili.
Odločno voljo angleškega naroda za uveljavljenje mirovne misli je Lloyd George povdaril tudi o priliki Mazzinijeve proslave v Londonu. Rekel je, da so danes Mazzinijeve ideje o svobodi in bratstvu vseh narodov brez izjeme aktualnejše, nego so bile takrat, ko jih je izgovoril oziroma zapisal. Lloyd George je opozoril, kako so se zrušile v prah vse države, ki so bile zgrajene na nasilju: Avstrija, Nemčija, Turčija, pa tudi Rusija. Narodi, ki so jih one tlačile so danes svobodni. Toda svoboda, dasi v načelu priznana, ni še na celi črti uveljavljena. Ni dovolj, da so svobodne Poljska, češkoslovaška, Jugoslavija in druge države, ampak treba je združiti vso Evropo v bratsko enoto, v kateri bo pomirjen tudi Balkan in v kateri naj bo svobodna tudi Irska. Ako se to ne zgodi in ako se bo sovraštvo med narodi še nadaljevalo, potem bomo zapravili komaj pridobljeno svobodo in se bomo znova pogreznili v suženjstvo.
Tu je Lloyd George s prstom pokazal na Balkan, kot na tisti posebni del Evrope, ki še ni pomirjen. Na Balkanu vladata predvsem Jugoslavija in Rumunija, katerih obeh režim je danes najreakcionamejši v Evropi. Ta režim je nasilen, brezvesten, zločinski in docela nesposoben, da pomiri iz tisoč starih in novih ran krvaveči Balkan. In ti dve državi tudi neprestano vznemirjata svet z alarmantnimi vestmi, z obetanjem ultimatov. A bi imeli toliko raz-
O reikem opraSanfn — tsi spora?
Izjeva Pašifes in
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Predsednik | nega razmerja Reke. Pašič in dr. Ninčič
reške konstituante Zanella je včeraj obiskal italijanskega poslanika Manzzinija, Nikolo Pašiča in dr. Ninčiča, da se informi. ra o stanju reškega vprašanja in o delovanju komisije za določitev državnoprav-
sta izjavila, da glede teh vprašanj sploh ni nobenega spora in da upata, da se bo v kratkem pričelo z izvrševanjem rapall-ske pogodbe, na kar se sestavi mešana komisija.
Pror2?,aasfca razprava Anus kmlm®,
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Na listi govornikov glede proračuna sta samo še dva opozicionalna poslanca, dočim vladni po-
slanci najbrž ne bodo nič več govorili. Tako bo glasovanje o proračunu končano danes popoldne.
Venim tieiaoafea zh>nmi|c v Bsigrain.
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Včeraj se je vršil v Belgradu velik shod delavstva, na katerem je nastopilo več govornikov, ki so v zelo ostrih besedah kritizirali splošno delovanje vlade in režim, ki ga je vpeljala in je padlo več zelo pikrih proti r>0b-znank. Shod je sklenil resolucijo, da se
logov, da sta miroljubni, da se z ljubeznijo in vestnostjo posvečata pošteni, politično ter socialno pravični notranji ureditvi svojih pokrajin. Velika Britanija daje svobodo Irski, obrača največjo skrb ureditvi svojih gospodarsko-socialnih razmer in se izreka za pobratenje narodov in splošni mir; bel-grajski državniki pa pod krinko narodnega edinstva zasužnjujejo in tlačijo brate Hrvate, Slovence, Macedonce in Črnogorce in ne dajo priti do pokoja Albancem in Bolgarom. Sramota, ki zadeva Pašičevo SHS po besedah angleškega državnika, je torej povsem zaslužena.
Ta sramota pa zadeva samo vlado in njene stranke, vse ostalo prebivalstvo pa se z besedami Lloyda Georga popolnoma strinja in zahteva, da se tudi v Jugoslaviji uveljavijo ideje svobode in bratstva vseh narodov berz razlike.
Sestava
sveta.
Belgrad, 10. julija. (Izv.) V demokratskem klubu vlada radi sestave državnega sveta veliko nezadovoljstvo, posebno hrvat-ski poslanci so zelo nezadovoljni, ker bosta v državni svet imenovana samo 2 Hrvata. Ti poslanci trdijo, da bo to omalovaževanje Hrvatov prišlo prav dobro v prid Radiču pri njegovi agitaciji. Kljub tej bojazni hrvatskih demokratskih poslancev ne namerava demokratski klub spremeniti liste kandidatov. Jugoslovanski klub zahteva zase dve mesti v državnem svetu, vendar ni pričakovati, da bi se v danih prilikah ta zahteva vpoštevala. S sestavo državnega sveta tudi radikalci niso zadovoljni, vendar radi discipline iz tega ne bodo delali kakih komplikacij.
I
Zadrsko vprašanje in PaSK.
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Pašič, dr. Krstelj in dr. Ninčič so imeli včeraj konferenco glede zadrskega vprašanja. Dr. Ninčič se je postavil na isto stališče kakor Krstelj in sta dokazovala Pašiču, da bi nikakor ne bilo oportuno sprejeti arbitražo švicarskega predsednika, ker je dvomljivo, če bi izpadla nam v korist. Gre predvsem za tri občine Slivnica, Posedarica in Bijevac, ki jih zahteva Pašič nam. Pašic se je sicer udal, vendar še ne popolnoma. — Kljub temu je gotovo, da bo popustil od svojega stališča. Sploh ni njegovo branjenje bilo vzeti resnim, temveč je hotel Pašič v javnosti odkloniti vsako odgovornost od sebe.
Velika tovarna zgorela.
(Izv.) V noži od ruhnil v tovarni motna gnojila, v je razširil tudi jekt, v katerem lino je pogorel ;;vcev je zahvali-an, vendar zna-iov kron. Vsled varni več mese-
Koprivnica, 10. julija sobote na nedeljo je izl »Danica«, ki proizvaja v prvem objektu požar, ki na sosednja poslopja. 0 so izdelovali žvepleno ! do tal. Požrtvovalnosti (k' ti, da je bil požar lokali; ša škoda več desetin m: ’ požara bo stalo delo v i
vladi predložijo sklepi medstrokovne komisije. Ti sklepi v glavnem zahtevajo pomilostitev vseh delavcev in delavskih voditeljev ter svobodo delavskih zborovanj. Izvoljeni so bili 3 zastopniki, da sporoče te sklepe na merodajnih mestih.
®BsaaQEEr:.v-.a;r;3D
cev, kar je velika škoda za delavstvo in celokupno gospodarstvo v Jugoslaviji, ker je bila to edina tovarna te vrste pri nas.
giEiše žtsieznlce*
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Naše železnice se nahajajo posebno kar se tiče tračnic v zelo slabem stanju, ker se že od pred vojne niso tračnice izmenjale in popravljale. Prometni minister je vsled tega preko reparacijske komisije zahteval za večjo količino tračnic. Na zahtevo reparacijske komisije nam pošlje Nemčija 10.000 tračnic, ki se bodo porabile predvsem za obnovitev proge Zagreb—Belgrad in za razširitev tirov na postajah.
gospodarstvo.
= IL Ljubljanski veliki semenj od dne 2.—11. septembra 1922. Dovoz inozemskega razstavnega bla-g a. Opozarjamo vse tukajšnje trgovce in zastopnike tvrdk, da se zamore že uvoziti inozemsko razstavno blago po polovičnem blagovnem tarifu na naših železnicah in carine prosto, če se v teku 6 mesecev zopet izvozi. Vsled sedanjih oteškočenih prometnih razmer priporočamo vsem interesentom, da se za velesemenj namenjeno razstavno blago že sedaj prične razpošiljati na naslov »Urad Ljubljanskega vele-semnja«, ker se zna eventuelno primeriti kot na Zagrebškem velesemnju, da pride blago prepozno na sejmišče. Došlo blago prevzame sejmski oficielni špediter tvrdka Balkan d. d. v Ljubljani v svoja skladišča, kjer ostane do otvoritve semnja in se kot odškodnina zaračunajo minimalni stroški. Prepovedan je sicer še uvoz luksuznega blaga, vendar pa se je že ponovno zaprosilo za izjemo za velesemenj in upamo, da ne brez uspeha.
Zaščita industrijske svoji-n e. Ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu je priznalo pod št. 1481 od 16. junija 1922. II. Ljubljansko velesejmsko prireditev od 2. septembra 8. ure zjutraj do 11. septembra 18. ure zvečer, razstavnega značaja in izdalo na podlagi F. Br. 99 a) u čl. 10. Privremenog zakona o držav-noj trošarini taksama i pristojbinama i po predpisih čl. 94. Naredbe o izvršenju uredbe o zaščiti industrijske svojine, da uživa razstavljalec izuma ali proizvoda pogod-nosti prioritete od dneva, ko je dotični predmet izložil, če najkasneje v treh mesecih po zaključku velesejma zaprosi za zaščito industrijske svojine. Na to pogod-nost opozarjamo vse izumitelje, kateri želijo razstaviti svoje izume ali proizvode na »Ljubljanskem velikem semnju«.
Reklamne deske. Prilikom prireditve I. Ljubljanskega velesemnja so se pogosto pojavili slučaji, da ljubljanski črkoslikarji vsled preobilice naročil niso zamogli vsakemu interesentu pravočasno izvršiti črkoslikarska dela na reklamnih deskah, namenjenih na poslopja in ograjo sejmišča^ Opozarjamo vse interesente, da si pravočasno najamejo prostor za reklamno desko in j j puste že sedaj izgotoviti, ker bi eventuelno pozneje ne prišlo pravočasno na vrsto.
Hmeriifeo pasajčls.
V soboto je fin. odbor razpravljal o ameriškem posojilu. Minister dr. Kumanu-di je pojasnil, kako misli to posojilo porabiti. Od 15 mil. dolarjev se bo porabilo: Milijon dolarjev za nabavo železniškega materiala in pragov, 600.000 za popravo železniških delavnic, 3,000.000 za popravo voz in lokomotiv, 2,500.000 za nabavo in popravo železniških mostov, 600.000 za razširjenje kolodvorov, 200.000 za stanovanja železničarjem, 600.000 za zgradbo novih delavnic, 1,500.000 za zgradbo poslopja prometnega ministrstva, 1,300.000 za povračilo dolga družbi Standard Oil Com-pany, 2,000.000 za povračilo dolga Narodni banici in 1,700.000 dolarjev za stabilizacijo tečaja dinarja. V imenu Jugosl. kluba je v debati govoril dr. Dulibič, ki je ožigosal to posojilo s formalne strani.
SfauSsa tls&srlev v BarSSnu.
Berlin, 10. julija. (Izv.) Stavka typo-grafov še vedno traja ia ni včeraj izšel noben list razen »Vorvvartsa« in >Die Rote Fahne«. Pogajanja teko ugodno in je upati, da bo štrajk kmalu končan.
IPoHtižni dogodki.
+ Ogabna sredstva. Zagrebški »Hrvat« prinaša dopis iz Črne gore, v katerem opisuje strašno stanje ljudstva in piše med drugim o sledečem sredstvu, ki se ga poslužujejo današnji vladodržci: »V najnovejšem času se srbske oblasti poslužujejo novega sredstva. To sredstvo je moralno najbolj ogabno od vseh dosedanjih in je zato toliko bolj nevarno za oblasti same. Oblasti pošiljajo namreč svoje deitektive kot hajduke v gozdove. Oni prežijo na prebivalce na vseh potih in jih oropajo in slečejo z njih vse. To delajo, da bi ljudstvu: predstavile hajduke kot navadne razbojnike, da bi s tem zmanjšale njihov uglecL Vendar je ljudstvo kmalu zapazilo, da skoraj brez izjeme oropajo samo one ljudi, ki oblastem niso po volji in bilo je takoj jasno, da to niso hajduki nego vohuni. Poleg tega so jih pričeli hajduki sami preganjati in so jih primorali, da so ubežali v bližino mest in da so iskali pomoči pri samih oblasteh. S tem je bila končno in jasno odkrita njihova naloga, vsled česar so oblasti postale ljudstvu bolj odvratne kakor so sploh kdaj bile.«
+ Politična organizacija Slovencev v Italiji. Kakor poroča tržaška »Edinosti, je skupni odbor političnega društva »Edinost« v svoji seji dne 8. t. m. vzel na znanje ustanovitev samostojnega političnega društva v Gorici in sklenil primerne predloge za občni zbor društva.
•f Čokorilo v Ameriki. Znanega velikosrbskega hujskača Čokorila je poslala naša vlada v Ameriko in ga seveda prav, dobro plačala, da tudi med ondotnim našim delovnim ljudstvom podpihuje plemenske strasti ter dela razdor in mržnjo, Kakor poroča »Hrvatski List«, se je ta steber današnjega režima javil v uredništvu tega lista in izjavil, da prične izdajati »Srbsko Zoro«. Ta list je bil, še ko ga je izdajal v Sarajevu, znan kot skrajno šovinističen velikosrbski priganjač, ki je opljuval na najbolj nesramen način vse, kar ni bilo srbsko. Ne verujemo, da bi v Ameriki uspel.
'4- Stejic je pomiloščen na 201etno
ječo.
Razkol v JDS. Dr. Triller je tik pred zborovanjem zaupnikov, ki se je včeraj vršilo v Ljubljani, odložil svoje mesto v JDS. Načelstvo JDK je 8. t. m. vzelo odstop dr. Trillerja na znanje ter mu izreklo še zahvalo. Mladini hočejo biti sami.
+ Seja parlamenta se je vršila v soboto. Danes je zopet seja. V soboto so bile na dnevnem redu interpelacije, nakar je skupščina na predlog predsednika dr. Ribarja sklenila, da se posl. Vidakovič, ki je prejšnji dan oklofutal radikala Ševiča, izključil od treh sej. Še vic pa je dobil ukor, ker je tekel za Vidakovičem z revolverjem v roki. Nato se je nadaljevala razprava o proračunu. V imenu Jugoslov. kluba je govoril posl. Evekovič.
Agitirajte za »Nov! čas«
>N©vi <5as<, 'dne 10. julija 1922.
Štev. 153.
po 1 dinar je prvotna vrednost zakrita s črnim čveterokotnikom, nova vrednost pa je črno natisnjena. Na znamkah po 8 dinarjev je oboje temnozeleno, na znamkah po 20 dinarjev črno in na znamkah po 30 dinarjev modro. Zaloga poštnih vrednotnic prične razpošiljati te znamke, kakor hitro jih dobi iz glavne zaloge v Belgradu.
— Preglavice tržiških svobodomislecev. Nekatere zagrizene naše nasprotnike je tako bodla v oči prireditev društva sv. Jožefa in Orla v Tržiču v dneh 1. in 2. julija, da jim kulturnobojna žiilca ni dala miru, da ne bi prinesli to zadevo tudi pred sejo občinskega odbora pod pretvezo, da se je kalil nočni mir. Mi smo mnenja, da jih godba in streljanje ni tako silno nadlegovalo, ampak da jih je bodla sploh vsa prireditev, ker so videli tako udeležbo v soboto zvečer pri bakljadi, kakor naslednji dan v nedeljo pri sprevodu in na telovadišču. Da se nočni mir ni kalil vsaj v taki meri ne, kakor so naslikali, je dokaz to, ker je bilo po trgu vse poino občinstva, kamor si pogledal, pa ne samo našega, ampak so bili na nogah, tudi nasprotniki, kar so nam razodeli žvižgi od raznih strani. Mnogo bolj namestu bi bilo preganjati tiste nočne razgrajače, ki ne dajo miru noč za nočjo, posebno pa ob sobotah in nede- ! ljah zvečer. Toliko še v odgovor policij- j skemu odseku tržiškega občinskega od- ■ bora.
— Iz Tržiča. Pri zadnji seji obč. odbora se je sklenilo, da se kaznuje mesar Anton Jeglič, ker ni naznanil goveda, ka- i tero je pobil, in hotel tako občino pri- ! krajšati za nekaj dinarjev. Kaznuje se za ! 1000 kron in se kazen nabije na občinsko j desko. Govori se tudi, češ da je prodajal l nezdravo in neužitno meso, tako da so ga j nekatere stranke zavrgle, nekateri pa so baje oboleli, ker so ga zaužili. Dobro bi bilo, da bi se to preiskalo in ukrenilo potrebno, da se zavaruje ljudstvo in njegovo zdravje.
— Vsled opeklin je umrla v Mekinjah pri Kamniku dietna deklica Marička Golob. .
•— Volkovi so se pojavili na Kočevskem. Raztrgali so 5 ovac.
— V kamniškem kopališču se dobivajo vsak dan tople in mrzle kopeli.
— Šolska reforma v Rusiji. V Rusiji je sovjetska vlada zaprla vse židovske verske šole in učence porazdelila po sovjetskih šolah.
— Vranglov častnik obsojen — kot žepni tat. Pred zagrebškim sodiščem je bil obsojen na dva meseca strogega zapora in izgon iz Jugoslavije Aleksander Kova-levski, podporočnik ruske črnomorske mornarice generala Vrangla. Kakor ostali, se je tudi on priselil v Jugoslavijo, kjer je hotel nadaljevati brezskrbno in veselo življenje. Ker pa mu zato niti velika plača in velika državna podpora nista zadostovali, se je lotil tatvin in sicer se je vedno, kadar mu je zmanjkalo denarja, vozil med Zagrebom in Belgradom z brzo-vlakom in okradel kakega potnika. Tako je med drugim okradel nekega angleškega polkovnika za 8000 K in demokratskega j poslanca dr. Edo Lukiniča za 12.000 K. Obtoženi je vsa dejanja priznal in nato v svojo opravičbo navajal cel roman.
— Dvajset tisoč meterskifa stotov sladkorja zgorelo. Kakor poročajo listi iz Cre-felda, je zgorela sladkorna rafinerija v Merdingenu na Nemškem. Požar je uničil stroje in pa 20.000 q sladkorja. Škodo cenijo od 40 do 50 milijonov mark.
— Odsek za urejevanje cen je osnovala avstrijska vlada. Odsek je sestavljen iz vseh prizadetih strokovnih krogov tako produktivnih kakor trgovskih. Ta odsek bo na temelju vsakokratnih dejanskih razmer določal cene vsem življenjskim potrebščinam in onemogočal, da bi se vsako padanje valute brezvestno izkoriščalo, izboljšanja pa prezirala.
— Roparski napad v Sajevici. Dne 2. julija 1922 ob 23. uri je vdrlo v gostilno Terezije Klun v Sajevici obč. Dane, kjer so sedeli: lastnica gostilne, njeni sin Ivan in vaščan posestnik Itan Bartol — 6 črno-maskiranili roparjev z revolverji v rokah naperjenimi proti imenovanim ter je na čelu stoječi ropar v ribniškem narečju zahteval glasno »denar gor-;. Vsi roparji so j stali v gostilni, a omenjeni načelnik je stopil k Ivanu Klun, ga zgrabil za prsa, mu naperil revolver v glavo ter ponovno zakričal »denar gor«. Ko ga je ropar pri tem otipaval, mu je s silo odpel telovnik in izvlekel iz notranjega žepa listnico
s 400 K vsebine. Listnica je iz rumenega šagrina, vredna 500 K. Gostilničarki se je med tem časom posrečilo pobegniti iz gostilne, kjer je kričala na pomoč, na kar jo je zgrabil eden od roparjev za tilnik ter ji skušal zamašiti usta; pri tej priliki je pa gostilničarka padla na tla in se roparju zmuznila iz rok. Na to je padel en strel, na kar so vsi roparji zginili v temni noči v gozd in niso pustili nikakega sledu.
— Tatvine. Ivana Drašbiia na Dolah so obiskali tatovi in ga oškodovali za 8000 K. Matiji Jerebu na Lesnem brdu ie bilo ukradeno razno blago v vrednosti 2100 kron. — Med kopanjem je bilo ukradeno železničarju Matiji Golobiču iz Depale vasi 700 Din.
£jublfanski dogodki.
Ij Davek na obisk gostilen po 10. uri in kavarn po 11. uri se že par dni pobira po vseh ljubljanskih gostilnah in kavarnah in ni prišlo do sedaj do nobenih incidentov, ker vsakdo rad žrtvuje 2 oziroma 1 krono. Demokratska agitacija proti temu davku je naletela pri občinstvu na splošen odpor, uspela pa je pri nekaterih natakarjih. Pri nekaterih natakarjih se je namreč v zadnjem času razpasla neverjetna komoditeta in morajo celo stalni gostje čakati neraz-merno dolgo, da dobe, kar so naročili in da morejo plačati. Taki natakarji večinoma sedaj izjavljajo, da tega davka ne bodo pobirali, češ, da niso občinski uslužbenci. Pri tem pa se ne zavedajo, koliko njihovih tovarišev, ki so vestno vršili svojo službo, išče pri občini podporo, ki jo tudi redno dobijo. Ne glede na to pa je treba priznati, da ni ravno potrebno veliko truda, da se gostu, ki je naročil kavo ali kaj drugega, prinese obenem z naročenim tudi predpisani listek, ki se potem pri končnem računu uračuna. Če se zaupa gostu naročeno, se mu bo pač še lahko zaupala 1 krona. Na vsak način bi morali občinski organi, ki naj se seveda za to tudi plačajo, strogo paziti na striktno izvrševanje naredbe.
lj Volivni imeniki. Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da se morajo vsi oni volivni upravičenci, ki so se priselili v Ljubljano od 1. junija 1921. pa do danes, zglasiti v. mestnem popisovalnem uradu v svrho sestave stalnih volivnih imenikov. Kdor je bival že pred 1. junijem 1921 v Ljubljani, temu se ni treba prijaviti. Voliv-no pravico imajo vsi 21 let stari državljani naše države, ki vsaj že eno leto, oziroma 6 mesecev bivajo v občini. Za volitve v občinski zastop se torej zahteva samo enoletno redno bivanje. Pravico voliti pa imajo tudi Slovani, ki sicer niso naši državljani, ki so se pa pred 20. junijem 1922 stalno naselili. Poživlja se vsakdo, da se točno odzove pozivu in da se upravičenci zguse na za vse začetne črke natančno dolčene dneve od 8. do 12. dop. v mestnem popisovalnem urodu v Ljubljani.
lj Društvo stanovanjskih najemnikom »a Slovenijo opozarja, da se vrši prihodna javna odborova seja v sredo, dne 12. julija t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno.
lj To ni pravilno! Piše nam znanec: V soboto sem šel k Magdiču kupit mehak ovratnik. Plačati sem moral zanj 60 kron. Ker se mi je to veliko zdelo, sem kupil le enega ter šel nato v drugo trgovino, k Švabu. Tu sem kupil dva mehka ovratnika, ki sta me oba skupaj stala le 44 kron. Odkod ta ogromna razlika? Naj bi se poklicani tudi za take stvari malo zanimali, saj spada menda ovratnik tudi h potrebščinam kulturnega človeka.
lj Pobegli vajenec. Strehar Stanko se je učil vrtnarstva pri gosp. Ferant Antonu na Ambroževem trgu, od koder je pa pobegnil in se zadržuje največ v Kolozeju na Gosposvetski cesti. Na zahtevo njegovega varuha tapetnika g. Avgusta Pavle ga išče policija.
JCaša društva.
Kropa. V nedeljo, dne 6. avgusta obhaja sl. k. prosvetno društvo v Kropi svojo 251etnico. V soboto zvečer bo v zadružnem skladišču slavnostna igra, potem obhod po trgu, pred društvom nagovor. V nedeljo na to bo ob 10. uri slovesna sv. maša pri kapelici. Popoldne bo pa veselica v zadružnem skladišču ali na prostem. Sodelovali bodo Orli z naraščajem, društvena godba »Zvezda«, društveni pevski odsek »Kropa« itd. Natančnejši vzpored še pri občimo.
Odgovorni urednik Jožef Rutar.
Izdaja konzorcij ;Novega Časa-..
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
F. 3RUMAT Ljubljana
po konkurenčni cen?.
Mestni trg 25. I.
Spalna s s ba
smrekova, dobro ohranjena se proda za H 9000. v Rebri 15.
Stran »
Danainln pr^dls^rz^
Zagreb, 10. julija. (Izv.) Budimpešta 26.50, Berlin 68 (roba), Italija 15.20, London 1515—1600, Newyork 332, Pariz 27.10, Praga 710, Dunaj 1.50 (roba), Švica 64.
Ziirieh, 10. julija. (Izv.) Berlin 0.95, Holandsko 202.85, Newyork 523.5, London 23.24, Pariz 40.70, Italija 22.85, Praga £1.10, Budimpešta 0.40, Zagreb 1.575, Sofija 3.45, Varšava 0.10, Dunaj 0.0225, avstr, 'krone 0.025.
Dunaj, 10. julija. (Izv.) Praga 562, iZagreb 69.50, Pešta 17.40, Varšava 4.50, »Italija 1090, Bukarešta 138, London 1072, sNewyork 24.200, Pariz 1905, Švica 4650, Berlin 44, Holandsko 9500.
^Dnevni dogodki
— Umrla je na Uncu pri Rakeku gospa Franja Majstrova, mati generala Maj-tetra. N. p. v m.!
— Državna borza dela. Pri vseh po-■družnicah »Državne Borze Dela« v Ljublja-j®i, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je (iskalo v preteklem tednn od 25. junija do fj. julija 1922 dela 184 moških in 74 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 191 moških in 103 ženskih delavnih molži. Posredovanj se je izvršilo v tem času 268. — Promet od 1. januarja do 1. julija i&922 izkazuje 20.818 strank in sicer 10.292 [delodajalcev in 10.526 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4.711. L- Dela iščejo: ključavničarji, mehaniki, ►peki, mlinarji, kovači, krojači, šivilje, natakarji, natakarice, elektromonterji, dninarji, dninarice, trg. sotrudniki, prodajalske, boln. strežnice, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji mizarji, kleparji, kolarji, tesarji, zidarji, pleskarji, stroj, ključavničarji, kovači, železostrugarji, šivilje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Izjavljamo, da gospod Mihael Iskra Iz Hlebcev pri Lescah ni dopisnik našega lista, da ni pisal za naš list še nobene notice, najmanj pa oni dopis iz Lesc, radi mleka ter da z njim ni bil v nikaki zvezi. — Uredništvo.
— Zadružništvo in socialno zavarovanje. Te dni se je vršil občni zbor osrednje zveze moravskih rajfajznovk. Na zboru je govoril tudi železniški minister Sramek, ki je rekel, da tvori zadružništvo najmočnejši temelj za splošno socialno zavarovanje vseh ljudskih slojev. Morda je naloga slovanskih držav — je rekel Šramek — da z izpopolnitvijo zadružništva ustvarijo tiste socialne oblike, ki se črtajo v bodočnosti. Zbor je sklenil resolucijo ki poziva vlado, naj čimprej uresniči splošno socialno zavarovanje za vse stanove in davkoplačevalce, torej tudi za kmete, trgovce in Obrtnike. — Osrednja zveza moravskih rajfajznovk obsega sedaj približno 700 zavodov z blizu 215 milijonov kron vlog.
— Pošine znamke po 1, 8, 20 in 30 di-jiarjevi Poštno ministrstvo je odredilo, da naj se takoj dajo v promet znamke po 1, 8, 20 in 30 dinarjev, ki so bile pretiskane iz invalidskih znamk na novo vrednost. Znamke po 1 dinar so napravljene iz invalidskih znamk po 25 par, znamke po 8, 20 in 30 dinarjev pa iz znamk po 15 par. Na znamkah
Tunah
Roman. Spisal Bernhard KeDermano. — Poslovenil Peter Mlakar.
S. Woolf se je nervozno zasmejal. »Tu imaš še dva dolarja. Najemi prvi avlo, ki ga vidiš, ier se pelji domov. Daj Gyuli sto dolarjev ter mu reci, da nisem več dal. Ne povej nikomur, da imaš denar! Poglavitno na »veiu je, da imaš denar — toda drugi ne smejo o lem lič vedeti! Vzemi vendar!« Pollačil ji je bankovce v roko,	*	1	'
jnliska je odšla, ne da bi se zahvalila.
S. Woolf je bil sam in poteze so mu takoj uplahnile. »Neumno babše,« je mrmral. »Saj bo itak šlo po zlu.« Za denar mu je bilo žal. Kadil je cigaro, izpil kozarec konjaka ter hodil po sobah gorindol. Prižgal je vse luči, ker ni prenašal najmanjše pomrčine. Pred neko japonsko lakirano omarico se je ustavil ter jo odprl. Bila je polna kodrov, plavih, zlatih, rdečih de-Kličjih kodrov. Na vsakem kodru je bil listek kakor na stekleničici za zdravila. Na njem je bil datum. In Woolf ie zrl io lasno naplavino ter se zasmejal poln zani-Sevanja. Kajti zaničeval je ženske, studile so se mu, kakor vsem možem, ki so imeli mnogo opravka s kupljivimi ženskami.
Toda smeh ga je osupil. Spominjal ga je na neki smeb, ki ga je bil nekoč nekje slišal. V tem hipu se je domislil, da se je tako smejal njegov stric, prav ioko, in lega je najbolj sovražil. To je bilo čudno.
Iri spet je hodil gorindol. Toda stene in pohištvo je vedno bol) bledelo. Sobe so se širile, postajale bolj puste. Samote ni več prenašal ter se odpeljal v klub.
]5i|o je ob treh ponoči. Cesta je bila pusta. Toda iri hiše naprej je stal avto, ki se mu je nekaj pokvarilo. Šofer je lazil pod motorjem okoli. Toliko da se je \Voo|f odpeljal, je že drčal avto za njim. Woolf se je trpko nasmehnil. Allanovi ogleduhi? Dospevši do kluba je dal Šoferju dva dolarja napitnine ter ga poslal domov.
»Kako je no koncu, Lord — o Bog!« je misKl šofer.
V klubu so bila še tri omizja polno zaposlena pri pokerju in Woolf je prisedel k znancem. Bilo je čudno, kakšne karte ie danes dobivali Karle, ki »h sicer sploh
ni bilo videli. »Tu imaš spet nazaj Juliskina dva iisočo!« jc mislil ter vtaknil denar v hlačni žep- Ob šestih so z igro nehali in \Voolf je šel vso dolgo pot do doma peš. Za njim sla trapala glasno govoreč dva moža z lopato na rami. Pri svoji hiši je -zadel na vinjenega v delavca, ki se je valil ob hišah ler liho in napačno pel kakor pijanec.
»Have a drink? — Ali ga imate?« ga je ogovoril Woolf.
Toda pijanec ni odgovoril. Po ustih je valil nerazumljive besede ler se opotekal dalje.
»Allanove izpremembe!«
Doma je izpil kozarček whiskyja, ki je bi! tako močan, da ga je streslo. Ni bil pijan, a nahajal se je v nekem brezvesinem stanju. Kopal se je, zaspal v kopeli ler se šele vzbudil, ko je sluga v sirahu polrkal. Oblekel se je ves nov od nog do glave ter zapuslil hišo. Med tem se je bilo že čisto zdanilo. Na drugi strani je stal avlo in Woolf je stopil k njemu ter vprašal, ali je prost'
»Naročen!« je dejal šofer in Woolf se je zaničljivo nasmehnil. Allan ga je obkrožal, Allan ga je obkolil.
Iz nekih hišnih vrat jc izstopil gentleman z malo črno mapo pod pazduho ter mu sledil po drugi strani ceste.
In Woolf je naglo skočil na cestno železnico ter menil, da je ušel Allanovemu deteklivu.
Pil je kavo v nekem salonu ter celo dopoldne postopal iz ulice v ulico.
New York se je bii spuslil v dvanajsturno dirko. New York je bil sredi dirke, gnan od svojega gonjača delo. Avtomobili, vozovi, trgovski vozovi, ljudje, vse ffc vrvelo. Zračne železnice so grmele. Ljudje so se vsipali iz hiš, voz, cestne železnice, vsipali se iz lukenj v zemlji, iz dvesto in petdeset kilometrov dolge podzemeljske železnice. Vsi so bili hitrejši od Woolfa. »Zastajam,« si je mislil. Stopil je hitreje, a kljub lemu so ga prehitevali. Kakor v hipnozi so stopicali dalje. Manhattan, veliko srce mesta, jih je vsrkovalo, Manhattan jih je po tisoč žilah bruhalo iz sebe. Bili so drobci, atomi, žareč od medsebojnega trenja, ter niso imeli več samolastnega premikanja kakor molekuli vseh stvari. In mesto je šlo svojo grmečo pot. Vsakih pel minut ie šel mimo velikanski siv ,cktričen omnibus, t
ki je pometal po Brodwayu kakor slon, ki so mu zažgali gobo pod repom. To so bili zajtrkovalni omnibusi, v katerih je vsakdo lahko na poti v pisarno povžil čašo kave in svoj sandwich. Med malimi, drvečimi ljudmi pa so se gibale velike, drzne po-šasli ier vpile: Podvoji svoj dohodek! — Čemu hi bil debel? — Obogatimo ie, piši dopisnico! Easy Walkcr!
— Brzonožec! — Make your own terms! Kuj sam svojo srečo! — Stop haring fits! — Drunkards saved secretly
— Pijanci tajno rešeni — Dvojna moč —: Lepaki! —
To so bili veliki krotilci, ki so obvladovali capljajočo množico. Woolf se je smehljal s sitim, zadovoljnim smehljajem. On, ki je dvignil reklamo do umetnosti!
Z Batleryje je videl tri kot citrona rumena letala, ki so drugo za drugim krožila nad zalivom, da prestrežejo kupce, ki so bili na potu v New Vork. Na rumenih perutnicah je slalo: »Wannamaker — dar ostankov!«
Kdo izmed tisočev okoli njega mrgolečih ljudi bi se domislil, da je on pred dvanajstimi leti ustanovil »leteči lepak«?
Lepel je v New Vorku, sredotočna sila vrvečega velikana ga je prisesala nase celi dan. Opoldne je jedel, pil kavo, izpil tu in tam kozarček konjaka. Kakor je obstal, ga je obšla omotica in tako je šel vedno dalje. Ob štirih je dospel v centralni park napol omo-čen brez vsake misli. Koračil je mimo lop za zrakoplove Chikago—Boston—New Vork Airship-Co, ter se dal voditi po poteh. Začelo je deževati in park je bil popolnoma zapuščen. Med hojo je napol zaspal, toda nenadoma ga je vzbudil silen strah; prestrašil se je stoje hoje. Stopal je sključen, podrsaval, kolena so se mu vdajala, prav kakor je vlekel noge stari Wolfsohn, ki ga je bila usoda potlačila do ponižnosti. In neki glas mu je šepetal — tako razločno: Sin umivalca mr* ličev!
Strah ga je vzbudil. Kje je? Centralni park. čemu je tu? Zakaj ni odšel, da, za vraga - zakaj ni bežal čez hribe in doline? Zakaj je celi dan lepel v Nev Vorku? Kdo mu je bil ukazal? Pogledal je na uro. Bilo je nekaj minut čez peto. Eno uro ie torei še imel časa, kajti Allan ie držal besedo
fDalip)