f
izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8'—. inozemstvo Din 64"—. " fcoštno-čekovni račun Stev. 10.603.
)NS bi rada iz groba.
Mrtveca oživiti je nemogoče. Brez čudeža to ne gre. V čudeže pa liberalci ne verujejo. Zato je več kot čudno, ako pričakujejo oživitve JNS. Jugoslovanska nacionalna stranka je bila mrtvorojeno dete. Oče ji je breznačelni liberalizem, mati pa po koristi hlepeča sebičnost. Iz take zveze ni kaj prida ploda. Saj ga tudi biti ne more. Ljudstvo je ta nezreli politični plod in nestvor povsod odklonilo. Voditelji so ga dobili nazaj. Stikali so glave ter tuhtali, kaj bi bilo z njim početi. Pomlad, ki se v njej narava preraja k novemu življenju, je tudi njim vzbudila nove življenjske upe. Svojemu nesrečnemu plodu so vbrizgali nekaj frazastih injekcij, ki bi naj povzročile vsaj videz življenjske sposobnosti. In zopet ga ponujajo jugoslovanskemu svetu. Ljudstvu ga ne ponujajo, ker so si v svesti, da bi ponudbi sledila neizogibno odklonitev. V svojem, 10. maja izdanem proglasu, se obračajo na »Jugoslovene«, na »jugoslovenske nacionaliste«, ki naj zberejo svoje »jugo-elovenske nacionalne vrste v organizacijah JNS.«
Jugoslovenski generali JNS so torej sami obupali nad tem, da bi mogli delovno ljudstvo pridobiti za sebe. Pomnožili bodo število voditeljev s "aržami in podšar-žami, moštva pa ne bo. Pod to zastavo ljudstvo ne more in noče. Ne more in noče iz spoštovanja do samega sebe. JNS se je z nasilnostmi vseh vrst, ki jih je uganjala, dokler je bila na vladi, ne samo tako omadeževala, da se nikdar ne more oprati, ampak tudi tako osovražila, da to nikdar ne more biti pozabljeno. Gospodje voditelji mislijo, da se bo to pozabilo. Toda varajo se: ljudstvo ničesar ne pozabi, najmanj pa nasilje, ki ga je moralo trpeti, in krivice, ki so mu bile storjene. S prezirom in smehom sprejema zatrjevanje JNS proglasa, da se bo ta stranka zavzemala za pravo demokracijo in istinske politične svoboščine. JNS kot čuvarica demokracije je isto kot volk kot čuvar ovac. Volk svoje narave nikdar ne spremeni, morda se začasno potuhne. Istota-ko tudi JNS.
Prav iste vrednosti in veljave je hvala, ki si jo daje v tem proglasu JNS, da je »prinesla zakon o občinah in izvedla volitve v kmečkih občinah«. Da, »prinesla« je zakon in tudi komasacijo občin. Ta ne »prinešeni«, marveč vsiljeni zakon je slab ln še slabša je bila komasacija občin. Vzbudila je med ljudstvom nevoljo in jezo. ki se še sedaj ni polegla. Notranji minister dr. Korošec je popravil precej kri-'ic, ki jih je v tem oziru storila našemu
kmetu JNS, toda vseh ni mogel, ker mu je to JNS s svojim sklepom v senatu onemogočila. Kar se pa tiče izvedbe občinskih volitev, bi bilo boljše, ako bi JNS o tem molčala. Občinske volitve v Sloveniji leta 1933 so bile takšne, kakršnih Slov-venci še nismo doživeli. Delalo se je z vsemi sredstvi
da bi zmagali kandidati JNS. Nikdar se med Slovenci ni	toliko volilnih glasov, kct pri občinskih volitvah leta 1933. Izvedba teh volitev je točka v zgodovini JNS in njenih krajevnih, okrajnih in pokrajinskih činiteljev, ki se ne bo nikdar pozabila. Nasilneži političnih glasov iz 1. 1933 ostanejo ožigosani v spominu našega ljudstva. Nič jim ne pomaga, če bi se hoteli sedaj vtihotapiti v vrste JRZ, ali če se je ta sebična nakana nekaterim že tudi posrečila.
Proglas JNS voditeljev povdarja tudi zasluge te stranke za kmeta in njegove stanovske interese. Da, veliko zaslug ima ta stranka, ki so v njej največji izkoriščevalci našega kmetskega ljudstva, za kmeta. Med temi zaslugami je menda največja, da je JNS v senatu preprečila or-
ganizacijo stanovskega zastopstva kmetov, ustanovitev kmetijskih zbornic, ker ni dovolila, da bi se izvršil sklep sedanje vlade, da bi se mogle pokrajinske kmetijske zbornice zasnovati z dekretom bana. Če je kmet v naši državi in osobito v naši banovini še danes brez stanovskega zastopstva se mora zahvaliti kmetoljubju JNS. O tem tudi spričuje omrtvičenje naših kmetskih denarnih zavodov, ki jih je upropastila nebrižnost in nesposobnost JNS režima.
Proglas JNS generalov med našim ljudstvom ne bo imel niti najmanjšega odziva. Odzval se mu ne bo niti najbolj kričavi petelin na kakšnem kmetskem dvorišču. Beležimo ga samo kot dokaz obupa tistih, ki nimajo politične strehe. Bivši demokrati in bivši kmetijci iščejo, kam bi položili svoje do smrti oslabljene politične ude. Nekateri so prosili zatočišča pri dr. Mačku, pa so jim bila pokazana vrata. Slovensko ljudstvo je te politične koristolovce že davno vrglo skozi vrata. Tam, kjer so obležali, bodo ležali tudi v naprej. Vsak poskus, da bi se dvignili, ostane brezuspešen. Kogar je ljudstvo ob sodilo na smrt, zanj ni ne zdravila ne pomoči.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Znameniti francoski maršal v Belgradu.
V Belgradu se je mudil zadnje dni francoski maršal in jugoslovanski vojvoda g. Franchet de Esperey. Bil je gost kneza-namestnika Pavla. Sprejela ga je kraljica Marija. Posetil je našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in vojnega ministra. Obiskal je grob rajnega kralja Aleksandra v Oplenacu. Z blagopokojnim "je sodeloval maršal pri prebitju solunske fronte in sta bila iskrena prijatelja. Obisku francoskega maršala pripisujejo važen političen pomen.
»Kmetski list«, eno izmed glasil nekdanjih »edinih državotvornih«, z vso vnemo zagovarja sedanjo framasonsko-komuni-stično vi. do v Španiji, d državotvornosti komunizma si je ves svet na jasnem. Zato kaže ta značilna simpatija omenjeno državotvornost v prav čudni luči. V pravi lu?i pa kažejo »Kmetski ,:~t« njegovi besni napadi na španski »klerikalizem«. V zadnji številki imenuje klerikalno Španijo »smrdečo " užbo«. Ali ni to fino in vljudno povedano in iako v —>jno za mlad'no?
Iste vzgojne vrednosti so tudi napadi na k-toliško duhovščino v šp~niji. Za pisca teh napad / ** ma 'j važno, da se je zelo pregrešil zc zgodovinsko res :~o, ko očita duhovščini je baje imela v rokah vso politično moč, da je duhovniški stan izz /al (!) n Jkrutej* gospodarsko in kulturno diktaturo ' 1. ^.3ec teh trditev dokazuje, da so mu i .zmere v Španiji zares »španska vas«. Ko bi vzel v rok kakšno učno knjigo svetovne zgodovine, ' se lahko prepričal, da so vse niogove trditve neresnice, izmišljotine in natolcevanja. Vemo pa dobro, kakšen nagib tiči v ozadju: špansko duhovščino se napada, na drugo pa se misli. Pripominjamo še naslednje: kakor paradira »Kmetski list« pred svetom s svojim velikim neznanjem zgodovine, tako se tudi lahko postavlja s svojo »bistro logiko«. Piše namreč, da sedaj postavlja španski narod duhovščino na njeno pravo mesto — v cerkev. Kako bi postavljali duhovnike v cerkev, ko pa razdivjane komunistične tolpe v Španiji cerkve požiga jo in podirajo! In prav s tem dokazujejo, da ne gre proti »politikujoči duhovščini«, marveč proti Bogu, veri in cerkvi. Za kaj pa gre »Kmetskemu listu«, vsi dobro vemo. Le tako naprej v duhu laži-svobodomiselnosti in naprednjaštva!
Spremenjene občine. Po uredbi notraj-nega ministra se izločijo kraji Gornia Pri-

:tava, Popovci, Sela in Branislavci iz obči-le Sv. Lovrenc na Dravskem polju in se «riključijo občini Pobrežje pri Ptuju. Ime jbčine Pobrežje se spremeni v občino Sv. vid pri Ptuju. Katastrska občina Vojnik-okolica pri Celju se izloči iz občine škof ja ■ as in priključi občini Vojnik.
Ante Pavelič svoboden. Italijansko so-!išče v Turinu je izpustilo Ante Paveliča, :i je bil radi marsejskega atentata na žejo Francije aretiran.
V DRUGIH DRŽAVMI.
Sprememba v avstrijski vladi. Parkrat 'rao že poročali, da je bilo v avstrijski ladi globoko nesoglasje med kanclerjem r. Schuschniggom in podkanclerjem kne-om Starhembergom. Oba politika sta si ila navskriž, ker ima knez Starhemberg ia vesti milijonske afere z največjo av-trijska zavarovalno družbo »Feniks«, :atero je skubel, cta je vzdrževal oboro-eno organizacijo »Heimvvehr«, ko je razpust je zahteval kancler. Starhemberg se •i hotel ukloniti šefu vlade, kancler ni >opustil in tako je prišlo v noči 14. maja io ostavke dr. Schuschniggove vlade. Ob reh zjutraj 14. maja je bila sestavljena e nova Scliuschniggova vlada, a brez odkanclerja kneza Starhernberga. V presnovam avstrijski vladi je dr. Schusch-'.igg kancler in zunanji minister. Izločeni o iz nove vlade še naslednji ministri in iržavni podtajniki: dr. Berger-Walden-gg, dr. Dobretsberger, dr. Strobl, dr. Vinkelstein in Žnidarič. Temeljito spre-nenjena Schuschniggova vlada ima kr-čansko-socijalno lice in je upanje, da bo prejeta v javnosti z večjo naklonjenost-o, nego prejšnja, v kateri so imeli veliko »esedo z raznimi aferami obteženi mini-tri in podtajniki.
Novo vlado so dobili na Poljskem dne 5. maja. Največji vpliv na vodstvo poli-ike imajo na Poljskem od prevrata ofi-irji, ki so udruženi v polkovniški ligi s vojim časopisjem. Na pritisk polkovnike lige je odstopil predsednik vlade in je apravil na tem mestu prostor generalu jladkowskemu. Sladkowski je izmenjal lOtrajnega, prosvetnega in pravosodnega ainistra, drugi člani vlade so ostali in to >red vsem zunanji minister polkovnik 3eck, ki bo posetil 25. maja Belgrad. Z iovo vlado je uglajen spor med predsed-¡ikom republike in polkovniško ligo v to-iko, da bo odslej imel predsednik glavno >esedo v vojaški upravi. Po novih določbah bo za bodoče generalni inšpektor voj-ke naravnost podrejen predsedniku repu-)like in ne več predsedniku vlade. Gene-alni inšpektor je za slučaj vojne vrhovni 'Oveljnik celotne poljske armade. Vojni ninister predstavlja vojsko v vladi, smer-lice pa dobiva od glavnega inšpektorja in eh se mora držati.
Grški državnik umrl. V Atenah je pre-inul bivši ministrski predsednik in vodja lekdaj močne ljudske stranke Panais Tsaldaris. Grčija je zgubila tekom treh n pol meseca že svojega četrtega državnika.
Nova vlada na Španskem. Predsednik španske republike Azana je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu nainistru in ministru za javna dela Qui-rogi, ki je 13. maja takole sestavil svojo vlado: ministrski predsednik in vojni mi-
nister Quiroga (republikanec); zunanje zadeve Avguštin Barsia (republikanec); pravosodje Blasco Garzon (republikanska unija); mornariški minister Jože Giral (republikanski levičar); notrajne zadeve Moles (nadstrankarski); nadkomisar za španski Marokko Catalan, minister za javna dela Anton Velas (republikanski levičar) ; prosveta Barnes (republikanski levičar); kmetijstvo Ruiz Funez (republikanski levičar); finance Enriko Rames (republikanski levičar); minister za delo Luj Esquera (katalonski levičar); promet Gane de Losrios (republikanska uni-
ja). Nova vlada je skoro čisto podobna prejšnji in imajo v njej odločilno besedo zagrizeni levičarji. Od nove vlade nimajo pričakovati katoličani ničesar drugega, kakor mirno gledanje grozodejstev in opustošenj, s katerimi bodo sigurno nadaljevali po načrtih in navodilih iz Moskve na-hujskani in dirigirani komunisti. Kar je preostalo cerkev, samostanov in sploh katoliških ustanov izza dosedanjih komunističnih krvavih in požigalnih revolucij, to bo najbrž zginilo pod sedajno levičarsko vlado in levičarskim nredsednikom republike Azano.
Razstava katoliškega tiska. V torek, 12. maja, je papež Pij XI. slovesno otvoril v navzočnosti kardinalov in zastopnikov tujih držav razstavo katoliškega tiska v Vatikanu. Razstave se je udeležil, kakor je sv. Oče v otvoritvenem govoru z veseljem ugotovil, katoliški tisk 45 narodov iz 53 držav. Zastopani nista samo Rusija in Nemčija. Ob zaključku govora je sv. Oče opozoril na nevarnost, ki preti Evropi od strani boljševizma. Na razstavi je zelo lep oddelek, v katerem je zastopan katoliški tisk iz Jugoslavije in tudi iz Slovenije. Na razstavi je kajpada prav častno zastopana Tiskarna sv. Cirila v Mariboru s svojimi listi, med katerimi je tudi »Slov. gospodar«.
Papež in njegova mati. Sedanji sv. Oče je lep zgled spolnjevanja 4. božje zapovedi, ki zapoveduje otrokom, da morajo starše spoštovati, ljubiti in ubogati. Ko je bil Pij XI., ki mu je ime Ahile Ratti, knjižničar v Milanu, je izdal 1. 1912 znanstveno knjigo, ki jo je posvetil svoji materi. Na prvem listu knjige je dal natisniti te-Ie lepe besede: »Knjigo posvečam Tebi, draga mati, na tvoj godovni dan. Radujem se misli, da bo kak učenjak, morda sedaj morda pozneje, čital v tej knjigi Tvoje ime ter našel dokaz velike ljubezni in spoštovanja, ki ga Tvoji otroci skazujejo Tebi.« Ko je bilpotem duhovnik Ahile Ratti prestavljen za knjižničarja v slavno vatikansko biblioteko v Rimu, je večkrat obiskal svojo mater, ki je ostala in živela v Milanu. Skrb za mater, ki je bila že stara in slaba, je tudi bila vzrok, da je težko izpolnil željo papeža Benedikta XV. (svojega prednika na papeškem prestolu), ko ga je hotel poslati 1. 1918 kot nuncija v Varšavo, glavno mesto Poljske. Ko je Ahile Ratti pomišljal z ozirom na svojo mater, ali bi izpolnil papeževo željo in voljo, je Benedikt XV. vzel podobo in pod njo lastnoročno podpisal: »Ljubljeni gospe Tereziji Ratti v zameno za sina, ki je zdaj stopil v papeževo službo.« Hkrati mu je obljubil, da bo za njegovo mater skrbel. Ahile Ratti je željo papeževo izpolnil s težkim srcem. Odpotoval je na Poljsko. Svoje matere ni več videl. Isto leto je umrla.
Beatifikacija lOletnega dečka. Katoliška cerkev je bogata na svetnikih raznih stanov in razne starosti. Vendar je lOlet-ni deček, ki gre za njegovo proglašenje za svetnika, odnosno za blaženega, izreden pojav. Ta derctletni deček se imenuje
juy de Fontgalland ter je grofovskega odu. Umrl je 1. 1924 v slovesu svetosti. Cmalu po njegovi smrti so se začeli lju-Ije priporočati njegovi priprošnji, ki se e izkazala kot zelo učinkovito. Mnogi sc Josegli zdravje, drugi uslišanje posebnih ^elja; nekateri so na čudov:i način zopet našli pot do zgubljene vere. številne sc tiste osebe, ki jim je ta deček izprosil mi-iost duhovniškega ali redovniškega poklica. Izjavilo je 30 misijonarjev, 23 duhovnikov in 12 redovnic, da se imajo njegovi priprošnji zahvaliti, da jih je Bog poklical v duhovniški ali redovniški stan. Organizirala se je kmalu akcija za pobiranje podpisov na prošnji, naslovljeni na sv. Očeta, da bi desetletnega Guy-a proglasi! za blaženega. Ta akcija je imela izreden uspeh: okoli 2 in pol milijona katoličanov je to prošnjo podpisalo. Francozi so nam Slpvencem v zgled in vzpodbudo, da zberemo čim največ podpisov za Slomšekovo beatifikacijo in da storimo vse drugo, da se velika želja našega naroda izpolni. Kar se tiče priprav za proces beatifikacije lOletnega Guy-a, je posebna komisija, ustanovljena od škofa, preiskala, ali so dani vsi predpogoji, da bi se proces mogel začeti. Nedavno so v navzočnosti škofa v mestu Die, ki leži v južno-vzhodnem delu Francije, odprli Guyev grob. Navzoča je tudi bila njegova mati. Ko so odprli krsto, so ugotovili, da je koža precej poru-menela, nespremenjeni pa so ostali lasje, obrvi in modre oči, ki so bile širom odprte; tudi ostalo telo je dosti dobro ohranjeno. Francozi so trdne nade, da bo njihov lOletni rojak 1 lalu proglašen za blaženega.
Veržej. Praznik Marije Pomočnice praznujemo z vso slovesnostjo v Veržeju v nedeljo dne 24. t. m. V soboto zvečer govor, rimska procesija z blagoslovom. V nedeljo pa ob pol desetih dopoldne govor in slovesna peta sv. maša z orkestrom na prostem; popoldne ob pol treh pa zopet govor, nato pa Marijanska procesija s sv. blagoslovom. V soboto zvečer po procesiji proizvajajo marijanijski gojenci lepo salezijansko spevoigro »Pribežališče grešnikov«.
Sv. .Marjeta pri Rimskih toplicah. Letos obhajamo 50Ietnico, odkar je bila dograjena naša lurška cerkev. Da se bodo romarji lažje razvrstili, ho na binkoštni pondeljek dvojno svete opravilo, ob 7. in ob 10. uri. Častilci Marijini Mati vas vabi!
Romarjem, ki o Duhovem romajo k Majkl Bistrički, se naznanja, da bo za nje samo ena pridiga in sicer v četrtek dne 28. maja popoldne ob 4. url.
r	■
20. maj 1936.	SLOVENSKI GOSPODAR	Stran 3.
¡¡¡¡¡¡¡IIP

Zares, Schichtovo terpentinovo milo pere tako prizanesljivo, da tkanine prav nič ne poškoduje. Odpravi temeljito iz perila vso nesnago in ga napravi lepo belega.
' pere ^
perilo bleščeče , be!o >
NOVICE
Osebne vesti.
GOletnica delavnega g. župnika. Pri Sv.
Juriju v Slov. goricah je obhajal dne 18. maja 601etnico tamošnji g. župnik Ivan Bosina. Rojen je bilo 30. aprila 1876 v Dobo vi pri Brežicah, v duhovnika posvečen 20. julija 1900. V dušno pastirstvo je prišel leta 1901 in je bil kaplan v Rogatcu, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, na Laškem, 9 let pri Sv. Juriju v Slov. goricah, nato na Sladki gori in v šmartnu na Paki. Dne 1. avgusta 1917 je postal župnik v Podčetrtku in 15. septembra 1927 župnik pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Jubilant je znan kot goreč duhovnik, iskan govornik r vnet prosvetni delavec -'i pevovodja. K jubileju naše čestitke!
Smrtna nesreča znanega agronoma. Pri zatvornici na Gradaščici v Ljubljani so potegnili iz vode 17. maja truplo inženerja Jožefa Skubica. Policijska komisija je ugotovila, da je inženerju Skubicu v noči v bližini Tenentove trgovine spodrsnilo, padel je v vodo in utonil. Rajni je bil kmetijski referent banske uprave, svoj čas je bil nastavljen pri oblastni upravi v Mari, boru kot priznan sadjarski strokovnjak. Rodil se je leta 1901 v Slivni pri Grosupljem. Delavnemu mlademu strokovnjaku ohranimo časten in hvaležen spomin!
Nesreče.
Mariborski odvetnik ponesrečil z motornim kolesom. Pri Vildonu v Avstriji je zadel mariborski odvetnik dr. Senkovič z motornim kolesom v nasproti vozeči tovorni avtomobil. Pri sunku si je zlomil levo nogo nad kolenom in se poškodoval na glavi ter rokah. Njegova sestra, ki je bila v prikolici, je dobila poškodbe na obeh rokah in obrazu. Reševalci so spravili oba poškodovana v bolnico v Gradec.
Avtomobil poškodoval desetletnega dečka. Z nevarnimi poškodbami je bil oddan v mariborsko bolnico lOleten Stanko Ile-šič iz Bohove, katerega je povozil Rams-kuglerjev tovorni avto na državni cesti blizu Hoč. Nesrečo je zakrivil fant sam, ker je v zadnjem trenutku hotel preskočiti cesto. Avto ga je sunil in pri priletu na cesto si je prebil lobanjo, dobil je pretres možganov in mu je zlomilo obe nogi.
Smrtna nesreča osemletnega dečka. V Mariboru v Melju pri brodu so se igrali dečki s tem, da so lovili iz Drave razne po vodi plavajoče predmete. Osemletni Kari Kalin, sinko vpokojenega ključavničarja iz železniške delavnice, je padel v Dravo pri tej zabavi in valovi so ga odnesli.
Dveleten fantek utonil v gnojnici. V
Cirkovcah pri Pragerskem je padel dveletni Vinko Hraš, otrok posestnika, gnojnico in utonil.
Smrtna nesreča 141etne dekline. Viničar Brunško je nakosil za posestnika sveže trave v Pekrah pri Mariboru in jo je pe-'jal proti domu. Na vozu je sedela njegova 141etna hčerka Marija, ki je držala v roki koso. Voz se je prekucnil in dekle se Je skoz in skoz nasadila na koso. V obupnem stanju so jo prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je podlegla poškodbi.
n a m akanje Ženska hvala
• ■ - ._
lSmesečni otrok utonil v škafu. V Mestnem vrhu pri Ptuju je utonil v škafu vode 18 mesecev stari Maks Horvat, sin po-sestnice.
Smrt pod vozom. Na gradu Freudenau pri Apačah zaposleni 721etni hlapec Ivan Szabo je padel pod težko naložen voz in so šla kolesa preko njega. Povoženi je kmalu umrl vsled poškodb.
Smrtna nesreča božjastne dekline. V Hočah pri Mariboru je bil pogreb posestnika Antona Podkrižnika. H pogrebu se je napotila tudi M. čurič, 251etna božjastna posestniška hči. Ko je šla po deski preko plitve mlake, jo je napadla božjast in je utonila v komaj pedenj globoki vodi.
Dva posestnika pogorela. V Račah pri Pragerskem je izbruhnil 14. maja pred-poldne ogenj v hiši posestnika Jurja La-šiča. Radi močnega vetra se je razmahnil požar na gospodarsko poslopje posestnika Antona Simoniča, katero je zgorelo. Gasilci so oteli hišo. Zavarovalnina je prav neznatna.
Domačija pogorela. V Lobnici pri Rušah je p-^orela domačija posestnika Jožefa Rebe nak. škode je 25.000 Din.
Udar strele. V Prelogu pri Velenju je udar strele zanetil gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Bizjaku. Gasilci so ogenj omejili.
Smrtna žrtev trčenja. Ivan Draksler, 241etni zidarski pomočnik iz štepanje vasi, je zadel, vozeč se na kolesu, v Ljub-
Razne novice.
Kralj je bil boter po vojaškem zastop niku devetemu Petretovemu sinu v Stični na Dolenjskem. Slovesnosti se je udeležilo 2000 ljudi. Petretov najmlajši, ki je bil krščen na kraljevo ime Peter, je pravzaprav deseti sin, ker je prvi sin kmalu po rojstvu umrl.
Ciganski medved ustreljen. Na Plitvič-kem vrhu pri Gornji Radgoni je te dni taborila ciganska družba, ki je imela medveda in opice. Medved se je oddaljil od ta borišča ter zašel v gozd, kjer se je sreča* z gozdnim čuvajem. Prestrašeni jager se je poslužil orožja in ustrelil ciganskega kosmatinca, ki ni imel verige.
Sava naplavila utopljenca. V Vidmu je naplavila Sava moško truplo, ki je bilo že dalje časa v vodi. Neznanca, ki je bil star od 20 do 30 let, so pokopali na Vidmu.
Drugi in najnovejši zrakoplov »Hindeu-burg« je prevzel nalogo, da bo vzdrževal osebni in poštni promet med novim nemškim letališčem za zrakoplove v Frank-furtu ob Maini in Njujorkom (oziroma za njujorško letališče v Lakehurstu). Za prvo vožnjo iz Evrope preko Atlantika ie
ljani s tako silo ob voz, da je umrl na po sledicah sunka v ljubljanski bolnici.
Delavčeva usoda. V Zasipu pri Bledu je zasul plaz delavca Leopolda Ivaniča, zaposlenega pri ljubljanski gradbeni tvrdki inž. Dedek.
M®iifi
is

Najmlajšega francoskega poslanca pozdravljajo v novo izvoljenem parlamentu. Poslanec je star 25 let in se piše Fr. Albert.
rabil »Hindenburg« nekaj manj kot 63 ur. Na povratu iz Njujorka v Frankfurt je letel zrakoplov po črti Neufundland-Irska in Nemčija. Radi izredno ugodnega vremena je vozil v Ameriko in nazaj z brzino 140 km na uro. V soboto dne 16. maja se poda »Hindenburg« zopet v Njujork s 55 gosti in 150.000 pismi in z 1197 kg brzovoznega tovora. Tudi za bodoča pre-kooceanska potovanja so razprodane potniške karte za oba zrakoplova, za »Hin-denburga« in »Zeppelina«.
Iz rumenega napraviti belo — nobeno čaro-fiejstvo! Koliko gospodinj toži, da je njihovo perilo, poprej tako lepo belo, že po nekoliko pranjih porumenelo. Ker trud in muka, vse men-canje in drgnenje nič ne pomaga — perilo je in ostane rumeno. Pa vendar ni nobeno čarodej-stvo, dobiti zopet lepo belo perilo. Za pranje se mora vzeti samo zares dobro milo — Schichto-vo terpentinovo milo. To čisto jedrnato milo odpravi brez truda in prizanesljivo vso nesnago iz perila. Schichtovo terpentinovo milo pere bleščeče belo.
Nemški zrakopiov »Zeppelin« prvič v novi lopi v Frankfurtu ob Maini.
¿Avstrijski knez Starhemberg je izpadel kot podkancler iz dr. Schuschniggove nove vlade.
Na dan obletnice smrti poljskega maršala Pilsudskega so položili maršalovo srce k
ostankom njegove matere v Vilni.
Za Slomšekovo kapelico. Med glavne priprave za lepe Slomšekove praznike spada tudi ureditev Slomšekovega groba. Kapelo nad grobom je treba poslikati, oltar, ki je v teku let obledel, zopet popraviti, nova okna so nujno potrebna in vrata, da ne bo kapela odprta vsem vremenskim neprilikam. Stolp je tudi še brez zvonov, električno razsvetljavo moramo vpeljati. Vsa ta popravila se bodo sedaj začela in Slomšekova družina zato iskreno prosi vse častitelje Slom-šeka, da prispevajo v namen Slomšekove kapele. Vse dobrotnike, ki bodo v ta namen darovali 100 Din skupno ali v obrokih, bomo vpisali v posebno knjigo, katero bomo hranili v trajen spomin v Slomšekovi kapeli. Prispevke sprejema: Slomšekova družina v Mariboru, Koroška cesta 5.
Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča novosti: Lang Hugo: Katechismus für den Sonntag, 53 Kurzpredigten für alle Sonntage des Jahres, broš. Din 37.80. — Dillersberger Josef: • Der neue Gott, ein biblisch-theologischer Versuch über den Epheserbrief, broš. Din 63.—.
—	Haugg: Die Kosenkranzgeheimnisse, für Lesung und Predigt, kart. Din 47.— — Haugg: Seele Mariens, eine Deutung ihrer Seelentiefen in sieben Predigten, kart. Din 37.—. — Oberhammer: Vertrauet auf die Gottesmutter, vez. Din 60.—. — Trefzger: Wir fragen die Kirche, kart. Din 28.—. — Lippert Peter: Der Mensch Job redet mit Gott, vez. v polusnje Din 81.25.
—	Wirtz: Paulus im Umbruch der Zeit, kart. Din 60.—. — Kalan: Die Welt für Christus, im Einvernehmen mit der Leitung der Christkönigskongresse, kart. Din 47.—. — Haibach: Neue Exhorten, tür "Haupt-, Bürger- und Mittelschulen, kart. Din 55.—.
Cirilova knjigarna v .Mariboru nudi naslednja dela: Petančič: Naša apostola, farna igra pod milim nebom, broš. Din 10.—. —• Ahčin: Bolj-ševiška mladina, broš Din 3.—. — Gosar: Kolektivizem, broš. Din 16.—. — Veselite se- broš. Din 5.—, vez. Din 10.—. — Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije, broš. Din 24.--Novak Vilko: Izbor prekmurske književnosti, broš. Din 12.—, vez. Din 24.—. — Koblar: Josip Jurčič, deseti brat, broš. Din 24.—, vez. Din 34.—-_.
—	Brumen Vinko: Blaže in Nežica, kulturno-pedagoški pomen Slomšekovega dela, broš. Din 24.—. — Piskernik: Slovarček slovenskega in
nemškega jezika s slovniškimi podatki za Slovence, broš. Din 20.—, vez. Din 30.—. — Katoliška kacija, referati na tečaju KA za duhovnike, broš. Din 14.—. — Rakuša: Slovarček okrajšav slovenske stenografije, broš. Din 6.—. •— Vozni red >Express«, Din 10.—. — Mali žepni vozni red, Din 2.—.
PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETATI, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA,
nudi večtedenska kura z naravno FRANZ-JOSEFOVO
grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša
FRANZ-JOSEFOVE
vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat.
Ojl. reg. S. br. 30.474/35
Mariborski obmejni kolodvor je začel uradovati v noči od 14. na 15. maj t. 1. V brzih mednarodnih vlakih se bo vršila carinska in policijska revizija kar v vlaku, pri osebnih vlakih pa v pregledovalnici kolodvorske carinarnice. Pregled se bode vršil tako, da ga izvrše pri prihodu vlaka iz Avstrije najprej avstrijski organi in potem naši, pri odhodu v Avstrijo pa obratno. Vsi avstrijski uslužbenci stanujejo zaenkrat v Avstriji ter jih vsako jutro pripelje avstrijski jutranji vlak v Maribor v službo, izmenjane osebe pa zopet odpelje.
Obžalovanja vredni slučaji.
Obešenega so našli v Scherbaumovi ko-larnici v Mariboru 431etnega prevoznika kruha Matijo Zupana.
V pravem trenutku mu je priskočil na pomoč pes. Martin šantl, splavar iz Zgor. Boča v Selnici ob Dravi, se je podal zgodaj zjutraj proti Ožbaltu, da bi prevzel tamkaj splav. Ravno pri križu na Helbel-novem posestvu se je pognal proti njemu neznan moški. Z grožnjo s kuhinjskim nožem je zahteval od Šantla denar. Prišlo
je do borbe za življenje. Ravno v pravem trenutku je priskočil napadenemu na pomoč domač pes, ki je tolovaja tako ug-nal, da je rešil gospodarju življenje.in — denar.
Obešenega so našli na Plaču ob severni meji 601etnega posestnika Ivana Elšnika. V prostovoljno smrt so ga najbrž nagnale slabe gospodarske razmere.
Smrtno zaboden. V noči je bil smrtno zaboden v srce 241etni Janez Kalan, sin mesarja iz Bitnja pri Kranju. Ubijalec je vinjeni delavec Franc Ješe.
Nočni vlom v trgovino. V noči je bilo vlomljeno v Kranju v prostore trgovca Cernelča. Vlomilec se je založil z blagom in jo je hotel odkuriti na kolesu. Stražnik je videl tatu ter oddal nanj strel. Neznanec je odvrgel kolo in šest bal blaga ter je pobegnil peš. černelč je ob 1500 Din iz blagajne in ob 12 bal blaga.
Požigi se kar vrstijo. Dne 15. laja ob 3. uri zjutraj je gorelo v Podsredi tekom 13 mczecev šestič. Tokrat je zgorela v Podgradišču s slamo krita hiša Viktorja Preskerja. Škode je 30.000 Din, zavarovalnine je komaj polovica.
Izpred sodišča.
Obsojeni požigalci. V noči 20. decembra L 1. je zgorelo pri Sv. Barbari v Halozah stanovanjsko poslopje, v katerem je bila trgovina in gostilna, ter poleg stoječe gospodarsko poslopje, last posestnice Zlate Primožič iz Cirkulan. Zavarovalnina je znašala 494.000 Din, dolgovi 400.000 Din. Požiga je bil obtožen mož posestnice Žiga Primožič, kateremu je pomagal proti obljubljeni nagradi Jakob Majcenovič, ključavničarski pomočnik iz Gruškovca. Zločin požiga je prišel na dan, ker je Žiga Primožič sam pripovedoval, da je za-žgal iz obupa nad dolgovi. Dne 16. maja se je vršila v Mariboru obravnava, za katero je vladalo veliko zanimanje. Obsojen je bil Žiga Primožič na 5 let robije, na 100.000 D globe, na 500 D povprečnine in na povračilo stroškov. Jakob Majcenovič je dobil 1 leto strogega zapora in 200 Din denarne kazni. Zlati Primožič so pri-
Italijansko zastopstvo v ženevi zapustilo pogajanja pri Društvu narodov.
Dne 12. maja se je vršila v ženevi na pobudo angleškega zunanjega ministra Edena in glavnega tajnika Zveze narodov konferenca glavnih delegatov Sveta Društva narodov. Na dnevnem redu razprave je bila zasedba Abesinije od Italije. Italijanski delegat baron Aloisi se je tudi tokrat uprl obravnavanju abesinskega vprašanja. Zahteval je povrh v posebni resoluciji, naj Društvo narodov oprosti Italijo očitka, da bi bila ona napadla Abesince in istočasno se naj ustavijo proti Italijanom sankcije- Taki nečuveni zahtevi so se uprli vsi drugi delegati in so sklenili, da Pride italijansko-abesin-
Očetov greh.
20
XI.
L
Sedem tednov pozneje, v pondeljek po žegnanski nedelji, so se trije pari oženili, dva para v domači fari, Tevž in Marta pa v Mariboru v frančiškanski cerkvi. Poročal ju je nekdanji podkrajski kaplan, ki je bil zdaj župnik, nekdanji in sedanji zopetni prijatelj Tevžev. Na obedu so se vsi trije pari zbrali v Mariboru; razen ženinov in nevest so bili le še gospod župnik, mojster Krištof in mlajši Zvonikov sin.
Čeprav je bila družba majhna, je bila dobre volje. Od nevest je bila Mojcka najbolj glasna. Venomer je tiščala v svojega mladega moža, tisoč reči ga je izpraševala in se sladko smejala. Rezka je bila bolj plaha in tiha in se je vsa srečna smehljala zase. Najlepša med njimi je bila Marta, izmed ženinov pa najpostavnejši — Tevž.
Sredi obeda se je dvignil župnik in govoril prisrčne besede. Dejal je, da so si vsi trije ženini in vse tri neveste zaslužile blagoslov, ki ga obeta četrta božja zapoved, in Bog jih bo osrečil.
Ko so po tem govoru trčili, je vstal krojač in zaropotal s svojim stolom.
»Krištof nebeški,« je začel govoriti, »prav za prav bi moral danes biti tiho in se za ušesi čohati, kajti to ni mala reč: na en dan tri otroke oženiti. Da, tri; kajti tudi Tevž ie moj. Dejal bi, da sem ga v
bolečinah rodil, to se pravi, spametoval, in Tevž je mojega ljubega bratranca sin. Ne bom dolgo govoril, nekaj pa moram vendar povedati. Otroci, lepo se imejte in na Boga nikar ne pozabite! Če boste pridni kakor jaz — to se pravi, kakor bi jaz bil moral biti, potem bo vse prav .. . Zdaj pa še nekaj! Spodobi se, da kot vaš oče vsakemu kaj za spomin dam na ta slovesni dan. Rezka in Mojcka sta svoje že dobili. Nekaj pa mora še moja najnovejša hčerka Marta dobiti. Njej dam zdaj majhno darilo in jo prosim, naj ga sprejme.«
Pri teh besedah je vzel iz žepa veliko, zapečateno pismo in ga dal Marti. Tevž je široko pogledal, Marta pa je obračala pismo in ni vedela kaj z njim. Dala ga je Tevžu.
»Ne, ne, njegovo ni, samo tvoje je, samo tvoje!« je ugovarjal mojster.
Tevž ga je odprl in vrnil Marti. Ta je vzela iz ovitka pisanje in ga jela brati; pri tem je zdaj zardela, zdaj prebledela, kajti pisanje je bilo prava pravilna notarska listina, v kateri je stalo zapisano, da daruje Jurij Močilnik Marti Jakopič roj. Zvonik Stanečo kmetijo v Hrast ju z vsem, kakor stoji in leži.
Marti so se tresle roke, ko je podala listino Tevžu. Komaj je ta pisanje pogledal, se mu je obraz zmračil.
»Sprejmi, Marta! — Pametna bodi!« so jo vsi silili, ker so že '"v3?15. troj je.
sodili radi prikrivanja zločina 5 mesecev strogega zapora, 1200 Din denarne kazni, plačati mora stroške in 1000 Din po-vprečnine.
Krvavo dejanje radi petelina. Anton in Simon Juhner iz Zabovcev sta brata ter čevljarja in sicer prvi pomočnik, drugi mojster. Posestniški sin Franc Cvetko je ponovno obdolžil Simona Juhner, da je ukradel sosedu petelina. Radi tega očitka sta se oba 17. februarja zgrabila. V pretep je posegel tudi Simonov brat Anton. Cvetko je dobil par tako hudih zabodlja-jev z nožem, da je kmalu umrl na posledicah. Juhnerja sta dajala za krvavo dejanje odgovor pred malim senatom v Mariboru 13. maja. Anton je priznal krivdo in je bil obsojen na 4 leta strogega zapora, Simon je bil oproščen.
Za uboj tri leta. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru je dajal 12. maja odgovor 351etni delavec Alojzij Žunko. Omenjeni je bil obtožen, da je 29. marca v Ormožu prizadjal z nožem delavcu M. Števanu rano. radi katere je umrl. Žunko je bil obsojen na tri leta in 15 dni strogega zapora.
Popivanje vzrok uboja in obsodba. 21-tetni, že dvakrat kaznovani delavec Ludvik Marčič iz Čadrama, je popival na velikonočni pondeljek z drugimi fanti v Okoški vasi. Vsled preobilne pijače je do-šlo do pretepa. Ko so se fantje med ruvanjem približali čebeljnaku in vrtu na cestnem križišču, je skočil Marčič k Matiji Leskovarju in ga je zabodel štirikrat z nožem. Leskovar je podlegel drugi dan prehudi izgubi krvi. Marčič je bil v Celju 12. maja obsojen na 3 leta robije.
§lo?€ii$gfa Kralina.
Lendava. Dne 4. maja smo obhajali prav slovesno god sv. Florijana, ki je obenem zaščitnik našega mesta. Cela župnija je prav slovesno obhajala ta praznik in tako dokazala ponovno svojo vernost. Vernikov se je zbralo toliko ta dan, da niso mogli vsi v hišo božjo. Veseli nas lo. — Naš lendavski srez je dobil 30 ton koru-ce. Delitev koruze se je jako pametno uvedla.
O
Nalezljiv katar v nožnic
in kužno oteletenje krav kvarijo dobavo mleka. Kot preprečno sredstvo Bissulin! Dobi se samo na odredbo živinozdravnika. Najmanjši tovarniški zavitek 25 vezil. Trajno držijo, brez duha, nerazdražljiv. Izdelovatelj: H. Trommsdorff, Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik »Lykos«, Mr. K. Vouk, Za-Zagreb, Jurjevska ulica 8.
Najbednejši jo dobivajo zastonj, drugi jo motajo odslužiti z delom. S tem se je precej od-pomoglo našim ljudem. — Uvedel se je pregled za sezonske delavce in sicer zastonj pri sresk. načelstvu. Toda zdi se, da nekateri delavci nikakor niso zadovoljni s tem, ker drugače ne bi prihajali v popolnoma pijanem stanju na zdravniški pregled. Vsekakor je to zrcalo današnjega časa, vendar bi pa bilo želeti, da se delavci ob določenih uradnih urah prijavljajo na zdravniški pregled in trezni. Vsekakor je pa potrebno, da Ima vsak delavec, ki pride na pregled, knjižico, opremljeno s fotografijo in z vsemi dokumenti, ki jih je občina podpisala.
Gornja Lendava. Skoraj presenetilo nas je vabilo na blagoslovitev novega Gasilskega doma. Vabilo obsega lepe točke: dopoldan udeležba gasilcev pri sv. maši. Popoldan skupne ve-černice in po večernicah procesija iz cerkve k novemu Gasilskemu domu. Potem sledi lep spored blagoslovitve. Tako je pf-av! Tudi gasilske čete morejo iskati moči in pomoči v cerkvi, ker je njihova naloga res krščanska: pomoč bližnjemu v stiski. Blagoslovitev bo 7. junija t. 1. Udeležite se vsi te lepe slovesnosti. — Dvorano dobimo še letos. Postavlja jo Kmečka posojilnica. Dela so že oddana in opeko že delajo. Nujno potrebna nam je dvorana za naše prosvetno in kulturno delo. Kmečki posojilnici se bomo za to delo zahvalili najbolj s tem, da ji cedaj vsestransko pomagamo pri zidavi dvorane. Saj dela dvorano za vse nas in ne za sebe. —Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 24. t. m. materinsko proslavo na prostem pred cerkvijo. Proslava obsega točke o naši slovenski materi in se zaključi z lepo igro. Vsi vabljeni! Vstopnina prostovoljna. Podprite naše novo Prosvetno društvo in pridite pogledat!
Beltinci. Pri nas se obhajajo vsak delavnik ob 7. uri zelo lepo šmarnice pri Marijinem oltarju. Kar pomladili smo se ob teh Smarnicah, zlasti še, ker pojejo tako lepo ljudje in so tak? zbrani.
Bogojina. Naša župnija se zopet lahko posta* vi pred svetom. Hleve, ki so bili že v popolnoma slabem stanju, so začeli delavci podirati. Kmalu bodo začeli graditi nove hleve. V tem se vidi velikodušnost župljanov, da kljub težavam in kljub hudi krizi žrtvujejo ter pomagajo svojemu duhovnemu pastirju. Vsa čast bogojinskim župljanom!
Kuzma. Marijin vrtec je priredil v nedeljo 10. maja v tukajšnji šoli lepo uspelo materinsko proslavo. Naši najmanjši so pokazali v pesmi In besedi vso ljubezen do svojih mater in do evoje nebeške matere Marije. Prišle so pogledat vse matere in tudi zadovoljne so odšle s še večjo ljubeznijo do svojih otrok. Za lepo uspelo prireditev gre zahvala gospej upraviteljici šole, ki ^ je vse pripravila. — Veliko se govori in prepira o novi fari pri nas. Mi, ki smo pametni, se ne vmešavamo v te prazne govorice in ko ne bodo vedeli nič več nasprotniki povedati, bomo postavili župnišče in zaprosili za faro. Mi hočemo duhovnik .i v Kuzmo in ga bomo tudi dobili.
Sv. Sebeščan. V nedeljo dne 10. maja smo tu imeli ustanovni občni zbor Prosvetnega društva. Občni zbor je vodil g. Bejek. V društvo je vstopilo nad 60 članov, oziroma članic. To je z ozi-rom na tako malo župnijo zelo veliko. Večina vernikov pa je zdaj z doma v Franciji in Belju, zlasti je zelo malo mladine doma. V odbor so bili izvoljeni: Horvat Ivan, Horvat Leopold, Panker Karel, Panker Aleksander, Gomboši Karel, Sever Štefan, Fuis Anton, šeruga Štefan in Bejek Janko. Bog blagoslovi delo novega Prosvetnega društva!
Koruro je dobila občina Mačkovci in sicer en vagon. Občina je koruzo razdelila siromakom za občinske delavce. Pa so se nekateri pritožili, čea da se jim je zgodila krivica.
Pravica — pa taka! Vodstvo občine Mačkovci, ki je v luteranskih rokah, je sklenilo, da se naj izplača katoliškemu katehetu 400 Din in lute-ranskemu katehetu 600 D, češ, da katoliški stanujejo pri šoli, evangeljski pa se vozi iz Puco-nec. Katoliški katehet ima tedensko 4 ure, lute-
»To je preveč, mnogo preveč,« je jecaia.
Tedaj je zarohnel mojster:
»Krištof in Golijat, Tevž, ne bodi bik! Naj napravi Marta s svojim, kar hoče! Tvoje ni nič, tebi še pare na dam! Ampak svoji mladi ženki boš vendar kaj privoščil!«
Tevžu se je obraz razjasnil in prijazno je poki-mal nevesti.
»Tevž, ali smem sprejeti?« ga je plaho vprašala.
»V božjem imenu!« je rekel, »saj je tvoje.«
Tedaj je vstala, stopila k mojstru, z obema rokama prijela njegovo desnico in vsa ganjena dejala:
»Ljubi, ljubi stric ...«
Več ni mogla; zalile so jo solz§. Tudi mojstru Krištofu so tekle po obrazu.
»Že vem, že vem, Marta,« je hreščal; »da, da, da, je že prav, ampak sama moraš imeti, sama zase. Ta bikec, ta bikec — njemu ne dam ničesar.«
Vsi so obstopili Marto in ji čestitali. Tudi Tevž ji je stisnil roko, ona pa mu je zašepetala na uho: »Zaradi tebe me veseli, samo zaradi tebe!«
Nekaj časa so še vsi srečni sedeli in bili židane volje. Ko so se poslavljali, je segel krojač Tevžu v roko in ga dolgo držal:
»Nič ne zameri, Tevž, ker tebi nisem ničesar dal! Kljub temu me imej rad!«
»Moj dobri, moj dobri stric!« je odvrnil Tevž
globoko ganjen. »Kaj vse ste vi meni storili, to vem le jaz in ve le Bog. Pozabil tega ne bom nikoli.«
Ona dva para sta še isti dan odšla na Brezje, Tevž in Marta pa na svoj novi dom na Staneče.
Tevž zadnjih štirinajst dni ni bil tu, ker ni maral biti v tem času preblizu neveste. Zdaj se ni mogel načuditi, ko je videl, kako skoroda razkošno je Marta medtem opremila hišo. Od srebrnega kropilnika pri vratih pa do pisanih podob svetnikov na stenah in svetlih zaves na oknih se je vse bleščalo.
»Marta!« je vzkliknil. »Da boš tako lepo opravila, bi ne bil verjel. Zdi se mi, da sem v nebesih.«
»In vse je najino,« je rekla žareča od sreče.
»Tvoje je, Marta, in tega sem najbolj vesel!«
»Tvoje, Tevž! Hiša je tudi tvoja! Prihodnje dni pojdeva na sodnijo in jo prepiševa nate.«
»Ne, to pa ne,« je ugovarjal; »veš, na vse zadnje bi me le še prijela lakomnost in ti bi bila cela reva.«
»Ti, ti! Ali boš tiho s tem!« mu je zapretila s prstom. »Če ti nimaš ničesar in jaz vse, me prav nič ne veseli.«
»Saj jaz imam vendar tebe, Marta! To je več vredno kakor celo kraljestvo... Zdaj pa se bova zahvalila Bogu; od Njega imava vse.«
Pokleknila sta* drug poleg drugega in iz srca jima je prikipela zahvalna molitev, goreča in prisrčna, kakor jo zmore le srce, prepolno blaženosti, in je kipela pred božji stol.	(Konec.)
ska zadeva do razgovora na izrednem zasedanju Sveta zveze 15. junija. Do tedaj bi naj ostale sankcije v veljavi. Radi tega sklepa je italijanska delegacija v znak protesta zapustila ženevo in se odpeljala domov.
Italijanske demonstrii-cije pred neguševim stanovanjem.
Abesinski cesar se je nastanil v Jeruzalemu v hotelu »Kralj David«. Ko je v Jeruzalemu živeča italijanska kolonija zvedela, da je proglašen za abesinskega cesarja italijanski kralj, je ta proglas slovesno proslavila. Pojoč so korakali Italijani po jeruzalemskih ulicah. Obstali so pred hotelom »Kralj David« in so iz-
/U. maj iyse.
SLrOVlUiNaKI GUSiJUDAK
.Stran 7.
ranski pa 2, katoliški katehet ima nad 90 otrok, luteranski niti 30. Prepričani smo, da krajevni šolski odbor ne bo šel v tako krivico. Saj pa še Imamo višjo oblast, kot je občina. Pa da bi bile te občine, kjer komandirajo protestanti, vsaj dosledne. Občina Bodonci, ki je tudi v luteran-skih roka*1, -i ^t-mu katoliškemu katehetu do-
jjgOTpNggjajjpg
Za prosvetna društva smo založili poslovne knjige in sicer: Opravilni zapisnik 64 strani 13 Din, Opravilni zapisnik 96 strani 19 Din, Blagajniški dnevnik 04 strani 17 Din, Blagajniški dnevnik 96 strani 25 Din, Zapisnik izposojenih knjig pola po 30 para. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Priprave za igro »Naša apostola« ob Slomše-kovih dnevih. Zanima vas gotovo tudi, kdo bo igral! Lahko rečemo, da zastopajo igralci Slom-šekove družine vso štajersko. Sodelujejo fantje in dekleta iz Posavja in iz Dravske doline. Pri tej proslavni igri pa niso le igralci iz različnih krajev, temveč po igralcih so zastopani tudi skoro vsi stanovi: uradniški, delavski, kmečki. In vse starosti: igrajo odrasli možje, dekleta in fantje in otroci. Največjo vlogo bo igral gledališki igralec g. Edo Grom, Žida Arona pa g. Fu-rijan. Ostale soliste igrajo člani mariborskega Ljudskega odra. »Možje« bodo fantje od fant. odseka Prosvetne zveze v Mariboru, Studencev in Kamnice. »žene« so članice Poselske zveze. »Fante« igrajo dijaki iz mariborskih srednjih šol. »Dekleta« so učenke meščanske šole šolskih sester v Mariboru, »otroci« pa frančiškanska mladina. Učenci Cirila in Metoda so gojenci dijaškega semenišča. Modri in beli so učenke iz meščanske šole. Konjeniki so fantje iz št. Petra pri Mariboru. V četrtek ,na Vnebohod, bo v slučaju lepega vremena prva vaja na prostem, kjer bodo nastopili prvič tudi konjeniki. Vaje bodo v Ljudskem vrtu.
»Naša apostola« pri Sv. Benediktu v Slov. g. Naša fara se vneto pripravlja, da proslavi dne 31. t. m., na Binkošti, lOSOletnico smrti sv. Me-
ločila 200 Din letne nagrade, protestantskemu župniku-katehetu pa letnih 1000 Din, in katoliški katehet ima ure hoje do šole po hribih, dočim stanuje protestantski župnik tik šole, ki sicer poučuje 4 ure tedensko, katoliški pa 2 url, kateremu so sicer obljubili za dnisi šolsko leto večjo nagrado.
toda. Ob tej priliki se bo prvič izvajala javna igra pod milim nebom »Naša apostola«. Kakor je že znano, se bo igra igrala tudi ob priliki Slomšekovih praznikov v Mariboru. Krstna igra bo pa pri nas, ker je želja g. pisatelja samega. Saj je dobil ravno pri Sv. Benediktu duhovno pobudo, da je to delo započel in ga tudi izvrstno rešil. Obenem ima pa ta igra s cerkvijo sv. Benedikta tudi neko zgodovinsko povezanost. Cerkev je bila leta 853 posvečena. Ohranjeno je pa ustno izročilo, da sta se tukaj mudila sv. Ciril in Metod leta 876, ko sta šla v Rim. Pri igri sodeluje 120 igralk in igralcev. Velike žrtve morajo prenašati: čez dan težko kmečko delo, zvečer vaje. Vabimo že sedaj vse, ki znajo ceniti skupnost, požrtvovalnost, da se udeleže te slovesnosti. Zagotovljeno bo. da bo vsak vse videl in slišal in lahko soigral.
Negova. Prosvetno društvo v Negovi vprizori V nedeljo dne 24. t. m., ob pol štirih popoldne, novo narodno igro »Črna žena«.
Velika Nedelja. Naše bralno društvo ne skrbi samo za zabavo ljudstva in za vzgojo mladine potom iger in z Izposojanjem poučnih in zabavnih knjig, temveč je priredilo že več poučnih predavanj. Tako smo imeli preteklo nedeljo zanimivo predavanje, kateremu so posebno naše gospodinje in dekleta s posebno pozornostjo sledila. Izčrpno po lastnih izkušnjah nam je predaval g. banski svetnik Alojz Janžekovič o izboljšanju naše svinjereje. G. živinozdravnik Nardin iz Ormoža nam je povedal, kako naj ravnamo v slučaju svinjske kuge in o desinfekciji iste. G. sreski kmetijski referent Zorčič nas je poučil, kako naj izboljšamo naše travnike, ter priporočal napravo silosov in napravo gnojišč.
G: njlgrad. Gornjesavinjsko pevsko okrožje priredi na Križevo dne 21. maia v Marija Naz. in ponovi v nedeljo dne 24. t. m. v Gornjemgra-du cerkveni pevski koncert. To bo za našo do-
lino posebna novost, ker še cerkvenega koncerta nismo imeli. Nastopilo bo osem cerkvenih pevskih zborov z nad 100 pevci in pevkami. Prosimo vsa p. n. društva, da takrat ne bi priredila nobenih drugih predstav! Vse prijatelje lepe cerkvene pesmi iskreno vabimo! Začetek ob 16. url, takoj po koncertu sledijo pete litanije Matere božje z blagoslovom. — Katoliško prosvetno društvo se pripravlja na lepo vojno dramo v šestih slikah »A njega ni«, kot zadnjo v tej sezoni, na kar se cenjeno občinstvo že sedaj vljudno opozarja!
Šoštanj se giblje. Zvest svoji stari tradiciji si je tudi letos nadel nelahko nalogo, da s sodelovanjem skoraj vseh župljanov začetkom junija proslavi veliko versko-narodno svečanost in s prikazovanjem prekrasnih prizorov iz Kristusovega življenja in trpljenja poglobi in utrdi v njihovih srcih vero in odrešilno delo Zveličarja. Ne samo, da sodeluje skoraj vsa župnija pri pripravah za to edinstveno prireditev, tudi pri predstavi sami bo narod spremljal posamezne postaje s prepevanjem cerkvenih ljudskih pesmi, kar bo lepoto prireditve le povzdignilo. Zvesti in vneti župljani kar tekmujejo, kdo bo več storil, več žrtvoval za ogromni oder, katerega velikansko ogrodje se že dviga tik župne cerkve sv. Mihaela. Toliko je vseplošno zanimanje za to največje Gregorinovo delo »V času obis-kanja«, da se tozadevnemu pozivu cerkvenega predstojništva niti eden ni odtegnil mnogi so pri-akovanje istega celo daleč prekosili. Spoznanje da bo ta prireditev prav za prav svečna služba božja, otvorjena s kratkim cerkvenim govorom in z ljudsko cerkveno pesmijo ¡Kraljevo znamenje križ stoji«, ilustrirana z dogodki iz Kristu, sovega delovanja, je zajelo vso župnijo, ki željno čaka 6. junija večer, ko bodo kresovi po hri-bovih in bo slovesno zvonenje po vseh cerkvah širne župnije naznanjalo začetek te redke svečanosti.
"3BBBBBBBBEBBBBBB
Ml sl ž€ obnovil
naročnino?
SBBBBBBBBEBBBBBB
živali pravega neguša s klici: »živel Mussolini!« Cesar je pustil pogasiti luči po svojem stanovanju, na kar so se demonstranti razšli.
Kaj pravijo strokovnjaki glede zasedbe Abeslnlje po Italijanih?
Strokovnjaki v mednarodnem pravu pravijo, da je Abesinija po italijanski zmagi v istem položaju kakor je bila Belgija med svetovno Vojno, ko so jo Nemci enostavno pogazili brez vsake vojne napovedi, ker Italija ni napovedala Abesiniji vojne, se je slednja samo branila. Iz tega vzroka ne more danes nobena država ntf-Sfuša internirati (pripre-t.l) $impak mu mora nu-flltl gostoljubje. Za slu-
Povest iz domačih hribov, I.
Bil je lep, sončen majniški dan. Hribi so brsteli v mladem zelenju, rahel veter je vel z juga, zadaj pa so štrleli planinski vrhovi, pokriti še s snegom.
Tam, kjer prileze pot iz gozda na položne bistriške travnike, je bila stara kapelica, ki so ji ljudje rekli: pri Mariji Pomočnici. Na oltarju je bila podoba Matere božje, ki je razprostirala plašč na obe strani, pod njim pa se je zgrinjala tropa siromakov: slepih, hromih, lačnih, nesrečnih — in je proseče in zaupno gledala v dobrotljivi obraz nebeške pomočnice.
Pod oltarjem je čepela danes čudna ženska. Bila je še mlada, obleka ji je bila živo rdeča in nemarna, obraz zagorel, oči ko plameneče oglje, izpod zelene čepice pa so ji silili črni kuštravi kodri. Biti je morala ciganka. Nekoliko časa je strmela v Marijino podobo, nato si je z rokami pokrila obraz in se bridko razjokala, potem pa je zopet topo zaždela pred se. Gotovo desetkrat je to ponovila, dokler ni začula korake. Tedaj se je kakor kura potuhnila pod klop, da je skoro ni bilo videti. V kapelico je stopila velika, močna kmečka ženska, ki je nosila težek koš. Ko se
je približala oltarju in je pod klopjo zagledala dekle, je od jeze zardela in za vpila:
»Kaj delaš tu ? Kradeš — kaj ?« »Ne, počivam,« je ciganka v strahu zaječala, »trudna sem — trudna — trudna.« »Počivaš lahko zunaj tudi.« »Zunaj ni varno. Lovijo me.« »Potem si že kaj zagrešila.« »Ničesar nisem zagrešila ... Samo ušla sem, ker mc hoče baša prodati. Jaz pa ne dam, da me proda kakor žival. Bežati hočem, daleč, daleč. Ali imaš kaj kruha? Lačna sem, že tri dni nisem ničesar jedla.«
Hudi ženi s košem se je razjasnil obraz in milo se ji je storilo:
»No, pojdi ven! Tu v kapelici se ne sme govoriti.«
Ciganka je počasi vstala in s prstom pokazala na oltar:
»Kdo pa je ta lepa, dobra gospa?« »Za božjo voljo, Marijo boš menda vendar poznala!« se je zdrznila žena s košem.
Ciganka je odkimala in znova vprašala: »Marija? Ne vem. Ali še živi?« »Ali si taka poganka, da niti za Marijo ne veš? Seveda še živi in vsem žalostnim in preganjanim pomaga.«
»Tedaj pojdem k njej. Kje je?«
ženi se je dekle v srce zasmililo in velela ji je:
Slomšekovi prazniki v Mariboru.
Navodila godbam.
Na Slomšekove praznike naj pride kar največ godb. Vsak kraj, kjer je dobra godba, naj dela na to,da se njihova domača godba gotovo udeleži tudi Slomšekovih praznikov. Godbe naj bodo po možnosti tukaj že v nedeljo dne 28. zvečer, da se udeležijo polnočnega sprevoda.
Vsaka godba se naj prijavi potom domačega župnega urada ali pa naravnost na naš naslov v Mariboru. Prijavi se naj čimpreje, da ji moremo poslati vsa podrobna navodila glede igranja, kakor tudi potrebne note. V polnočnem sprevodu bodo godbe igrale samo nabožne skladbe. Na praznik dne 29. junija pa bodo v sprevodu k službi božji igrale lahko koračnice, do-čim bodo po službi božji v sprevodu mimo Slom-šekovega groba mogle igrati zopet le nabožne Bkladbe. Izšla je nova koračnica »Preljubo veselje«. Ta koračnica je napravljena po Slomše-kovem besedilu za godbo na pihala. To koračnico bodo godbe stalno potrebovale in zato je prav, da takoj naročijo s prijavo tudi ta materi jal.
Navodilo pevcem.
Pri službi božji ob Slomšekovih praznikih bomo imeli samo ljudsko petje, vsi bomo pevci! Pri polnočnici bomo peli sledeče pesmi: Kraljevo znamenje križ stoji (Slomšekova), Marija, Mati ljubljena, Presveto Srce slavo. — Na pra-cnik dne 29. junija na Glavnem trgu bomo pa peli: Sv. ime Marijino, mašno: K Tebi, Jezus ljubeznjivi, Lepa si roža Marija, po povzdigovanju: Pridi molit, o kristjan, sklep: Angel Gospodov. Besedilo pesmi bo v izkaznicah. Melodijo večindhia znamo, prosimo pa cerkvene pevovod-¡e in organiste ter pevce, da vse nedelje do Slomšekovih praznikov pojejo v domači cerkvi tudi te pesmi in jih tako uporabijo, da uvedejo » tem tudi doma ljudsko cerkveno petje.
Ljudsko petje mladine.
Tudi dne 21. junija bo ljudsko petje mladine jfi sicer bo Spominska knjižica za mladino obsegala vse pesmi tudi z notami, da jih bodo tako mogli tudi pozneje doma uporabljati kot pripomoček za ljudsko petje mladine. Pri službi bo-Eji dne 21. junija bomo peli sledeče pesmi: Sv. iriž, Oče v večni visokosti, Marija moje želje,
Ponižno tukaj pokleknimo. Na koncu pa Slom-sekovo: Preljubo veselje. Ta spominska knjižica, ki velja obenem tudi kot izkaznica za mladino, stane samo 1 Din. šole si naj jih čimpreje oskrbi jo!
Oskrbite si vstopnice za koncert in za igro.
Mnogi so želeli, da bi mogli istočasno s prijavo dobiti tudi že vstopnice za koncert in za Igro na prostem. Da bi to željo izpolnili, smo na prijavne pole dali tudi te oddelke. Danes objavljamo samo ceno vstopnine. Za koncert dne 28. zvečer ali dne 29. junija popoldne so sledeče cene: stojišča 5 Din, sedeži 10, 15, 20 in 25 Din. Za igro: dne 21. junija je samo za mladino ter je vstopnina samo po 1 Din. Za dne 28. junija popoldne in za dne 29. junija zvečer pa so sledeče cene: stojišča 3 Din, sedeži po 5, 8, 10 15 in 20 Din. — Vstopnic ne moremo rezervirati, ne da bi se iste tudi istočasno plačale.
Plakati vas že vabijo!
Razposlali smo na vse župne urade in na vse šole plakate za Slomšekove praznike. Za dne 21. junija, ko je v Mariboru Preljubo veselje slovenske mladine, kaže plakat Slomšeka sredi mladine, zbrane pod lipo, kako jo uči in blagoslavlja. Za dneva 28. in 29. junija pa kaže plakat Slomšeka med mariborskimi župnimi cerkvami. Ako kje plakate še potrebujejo, jih še dopošlje-mo, prosimo, da nam samo sporočite. Poleg teh velikih smo razposlali tudi male plakate za izložbe. Prosimo, da tudi te izrabite tako, da bodo res vabili v Maribor.
Izkaznice.
Vsak udeleženec brez razlike bo moral imeti izkaznico in znak. Izkaznica bo obsegala sledeče: Naslovna stran je odtis slike na plakatih. Na prvi notranji strani je molitev za beatifika-cijo. Nato sledi življenjepis Slomšeka z označe-njem njegovega življenja, ki je minevalo v duhu svetosti. Za tem sledijo pesmi in molitve za službo božjo. V izkaznici je tudi celotni spored, so vsa potrebna navodila za udeležence in inse-rat". Cena je 2 Din.
Po predpisu se smatra izkaznica kot poziv objava in jo je treba imeti že pri odhodu v Maribor, v Mariboru p° je treba dati udeležbo
HIIlliaillllBElS
r
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni redi
Veljaven od 15. maja 1936. "V?
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
potrditi, da se tako doseže polovična vožnja. Za to bomo poslali na župne urade nekoliko več izvodov, kakor jih bodo naročili, da jih bodo dc zadnjega imeli na razpolago.
Znaki — svetinjiee.
Naša prireditev Slomšekovih praznikov je ve«v ska prireditev in zato je prav, ako je tudi znak prireditve verske oblike. Poleg tega pa vemo, da hoče vsak imeti nekaj blagoslovljenega seboj od Slomšekovih praznikov. Naročili smo in smo že prejeli lepe znake v obliki svetinjic. Na svetinjici je na eni strani podoba Marije Pomagaj na Brezjah, na drugi strani pa lepo izdelana podoba Antona Martina Slomšeka. To svetinji-co boste pritrdili doma na majhen trak in tega pripeli z njo vred z navadno bučko na obleko. Znaki so izdelani v najboljšem aluminiju in izredno posrečeno. Mali za otroke stanejo po 50 para in veliki po 1 Din. Prepričani smo, da bodo pozneje tudi oni, ki so morali iz kateregakoli vzroka ob teh praznikih doma ostati, hoteli imeti te svetinjiee na svojih molekih.
Ne odlašajte s prijavami!
Takoj po Binkoštih moramo prejeti prijavne pole. V sredo dne 3. junija najpozneje morajo biti v Mariboru. Radi bi uredili promet na železnici kar najbolje, to pa je mogoče le samo, ako bodo kolikor toliko točne prijave.
Vse žrtve, ki jih imate s pripravami, naj bodo darovane za beatifikacijo Antona Martina Slomšeka!
Solnišekova družina.
»Pojdi, pojdi ven! Zunaj se bova zmenili.«
Pred kapelico je bila klop. Na to sta se usedli, ko je žena postavila svoj koš na tla in privlekla iz njega kos povojenega mesa in velik krajec kruha. Z očmi je požirala ciganka te reči in ko jih je dobila, jih je tako urno pobrisala, da kmalu ni bilo niti drobtinice več.
»Ali si sita ?« jo je ona vprašala. »Ali bi še ?«
Na to ni dekle ničesar odgovorilo, le z očmi je še ¡trosilo. Ona ji je odrezala še kruha in dodala dve iuhi klobasi, da bi se bila najedla dva dobra hlapca:
»Na, le jej!«
Ciganki je zaleglo in jedla je že bolj počasi, a nes pa se je plaho ozirala na svojo dobrotnico.
Ta je bila velika in močna kakor kak moški, in čeprav ji je moralo iti že proti šestdesetim, se ji je svetlikal v očeh hudomušen mladosten ogenj. Že z obraza ji je bilo spoznati, da je odločna in pogumna. Zaradi hrupnega nastopanja so ji vobče rekali »Hruplja«, prav ime pa ji je bilo Jerca. Kot stara samica je imela sobico pri nekem kmetu pri št. Ožboltu in je bila po poklicu potovka. Pri kmeticah je namreč zbirala jajca, maslo in druge take reči, ki jih je nosila dol v mestece na prodaj, od tam pa je prinašala kmeticam kavo, sladkor in kar je še takega. Čeprav so se je zaradi hudega jezika nekoliko bali, so jo vendar spoštovali zaradi njene poštenosti in uslužnosti in ji dali dosti zaslužiti.
Danes je bila Jerca na potu na Bistrico, pa jo je to srečanje zadržalo. Ciganka je pravkar pojedla in je potovki poljubila roko, še preden jo je ta mogla umakniti. Čez nekoliko časa je poprosila:
»Povej mi, kam moram, da najdem to lepo, dobro gospo!«
»Ti revše ti,« je odvrnila Jerca in otožno pogledala dekle, »če Marije ne poznaš, boš težko našla k nji... Kako pa ti je ime ?«
»Vanda. — Kako pa tebi?«
»Jerca sem. Toda povej, odkod prihajaš!«
»Od tam. iz mesta. — Predvčerajšnjem, ne, predpredvčerajšnjem sem iz tabora zbežala, ker me je baša hotel prodati nekemu hudemu starcu.«
»Kdo pa je baša?«
»Baša je baša ... poglavar naše družine. Že prej nekoč me je hotel neki drugi družini prodati, tisti, kjer je Mikula baša. Naš baša je Mirko. Ker ne znam nič drugega kakor plesati in na citre igrati, me je Mikula zopet nagnal in zahteval denar nazaj.«
»Kaj pa naj bi še drugega znala?«
»Beračiti pa kaj najti.«
»Kaj najti?«
»Jajc, kur, gosi, piščancev, denarja, prstanov, ur in kar se še takole lahko zmakne.«
»Tako, tako, temu se po vašem reče: najti! Najbrž si tudi ti že marsikaj našla!«
Dalje sledi.
čaj, da bi Italija zahtevala izročitev neguša, bo tako zahtevo odločno odklonila vsaka država, kakor tudi Holandska nI izročila povzročitelja svetovne vojne nemškega cesarja Viljema. Hai-le Selasie je še vedno pravnomočni abesinski cesar. Ker se ni odrekel prestolu, mu mora vsaka država, ki ga sprejme, izkazovati čast, ki mu gre kot tujemu vla-čarju. Neguš tudi iri podvržen zakonom države, v kateri biva kot gost. Italija bo seve zahtevala od držav, da priznajo italijanskega kralja za resničnega abe-sinskega cesarja, za kar bode našla državno-pravne podlage in bode naletela na odpor pri poznavalcih mednarodnega prava.
Za hahe sBocalc se lalifro zavaruješ pri Karitas?
Odprta noč in dan so groba vrata.
št. Peter pri Mariboru. V Celestrini je preteklo sredo umrla, zadeta od srčne kapi, sredi vi-nogradnega dela, žena viničarja Cerič Marija, stara 60 let. S svojim možem sta 30 let v lepi zakonski zvestobi in ljubezni opravljala viničar-sko službo, in to vedno na enem mestu v splošno zadovoljnost vsakokratnega gospodarja. Pokopana je bila naslednji torek na župnijskem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil sedanji gospodar čeričevih č. g. Marko Krajnc. Naj v miru počiva!
Grezovščak-Ljutomer. Umrl je 10. maja Pet. Semenič, vrl krščanski mož, ki je bil nad 30 let naročnik »Slov. gospodarja«. Lep dokaz zvestobe krščanskim življenjskim načelom in obenem lep zgled mlajšim. Vrlemu možu krščanski spomin! Preostalim naše sožalje!
Turški vrh pri Zavrču. Preminila je na Turškem vrhu dne 6. maja Terezija Veselič, po domače Habernjačkova Treza, v častitljivi staro-
imraiKm
iS!
Sv. Lenait v Slov. goricah. Pripravljalni odbor sreske Kmečke zveze za srez Maribor levi breg sklicuje sestanek za binkoštni pondeljek, dne 1. junija, ob desetih dopoldne, v posojilniški dvorani pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Prosimo, da vsaka župnija iz sreza Maribor levi breg pošlje vsaj 3—4 delegate in sicer može, kateri se zanimajo za Kmečko zvezo in za pereče zadeve kmečkega stanu. Posebej še vabimo naše kmečke fante kot nosilce naše bodočnosti.
Mihovce pri Cirkovcah. Prostovoljna gasilska četa Mihovce-Dragonja vas naznanja: Ker se velika gasilska tombola v nedeljo dne 10. maja vsled slabega vremena ni mogla izvršiti, se naznanja, da se ista vrši na Križevo dne 21. maja na istem mestu in z istim sporedom ob vsakem vremenu ob treh popoldne. K obilni udeležbi vabijo gasilci!
Jurovci pri Ptuju. V nedeljo dne 24. maja priredi tukajšnja prostovoljna gasilska četa v gostilni Šmigoc veliko dobrodelno tombolo, na katero vabi vse prijatelje. Tombola obsega na stotine krasnih dobitkov, med temi šest koles. Torej v nedeljo k šmigocu!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Gasilska četa Sveta Marjeta pri Ptuju priredi v nedeljo dne 24. maja, v slučaju slabega vremena pa na binkoštni pondeljek dne 1. junija, blagoslovitev novega gasilskega stolpa za sušenje cevi, združeno s tombolo in veselico.
Turški vrh pri Zavrču. V Dubravi pri Zavrču Je napovedan shod mačkovcev. Dr. Maček, kakor običajno, ne bo prišel. Pač pa pride baje nekdo iz Zagreba in baje še tudi neki Ljubljančan. Mi pa pravimo tako: Mi Slovenci imamo svojega voditelja g. dr. Antona Korošca. Mi pustimo našim bratom Hrvatom njihovega g. dr. Vladka Mačka, čeprav so si ga od nas Slovencev izposodili.
Konjice. V nedeljo, 17. maja, je bilo pri nas politično zborovanje JRZ, ki je bilo prav lepo obiskano. Predsedoval mu je mil. g. arhidijakon Franc Tovornik, ki je govoril uvodoma in ob koncu pojasnilne in vzpodbudne besede o perečih krajevnih in okrajnih vprašanjih. Politično
sti 81 let. V svoji življenjski dobi je vodila gostilno in malo trgovino in je bila pri vseh odjemalcih priznana kot poštena in pravična. Revežem je bila naklonjena in jo bodo težko pogrešali, ker jim je bila, kratko rečeno: prava mati. »Slovenski gospodar« je bil vsakotedenski gost v Veseličevi hiši skozi dobo 35 let. Bog ji bodi plačnik za vsa dobra dela!
Pusto Polje pri Rečici ob Savinji. Umrl je mladenič Anton Deleja v 24. letu življenja. Minilo je komaj štiri tedne, odkar je odšel k vojakom. Dne 3. maja je prišel brzojav, da je Tonče obolel na pljučnici. Dne 13. maja pa je sledila brzojavka, da je ob 8. uri umrl. Rajni Tonče je bil član gasilske čete Gorica ter v družbi Apostolstva fantov, med katerimi je bil vsako prvo nedeljo pri mizi Gospodovi. Rajnega Tončeka priporočamo v molitev in v trajen spomin. žalujoči mami-vdovi, bratu in štirim sestram naše iskreno sožalje!
poročilo je podal prof. dr. H o h n j e c, čigar izvajanja so vse udeleženci sprejeli z veliko paz-Ijovostjo.
Sv. Jernej pri Ločah. Na binkoštni pondeljek predpoldne pride sem g. Tome Alojzij, katehet gluhonemih iz Ljubljane, spovedat gluhoneme. Ob tej priliki lahko pridejo tudi gluhonemi iz sosednih župnij, zlasti taki, ki niso obiskovali šole gluhonemih in se zato s pisanjem ž njimi ne da sporazumeti. Z g. katehetom namerava takrat priti na izlet tudi skupina mariborskih gluhonemih, njegovih nekdanjih učencev.
KRONIČNO ZAGATENJE IN NJEGOVE SLABE POSLEDICE, POSEBNO MOTNJE PREBAVIL,
se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno
FRANZ-JOSEFOVO
grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a Pijejo
FRANZ-JOSEFOVO
vodo, so zelo zadovoljni z okusom, kakor tudi .	z njenim učinkom.
Ogl. rej. S. br. 30.474/35
Sv. Jernej pri Ločah. V nedeljo dne 10. t. m., ko je pri Devici Mariji v Puščavi prvo večje žegnanje, nas je tudi 30 Jernejčanov tje poro-malo. Prepričali smo se ob tej priliki, da Jer-nejčani nismo pri Bogu zapisani čisto na zadnjem mestu. Zakaj, ko je prej celi teden deževalo, se je v soboto res kakor nam na ljubo začelo jasniti in smo v nedeljo imeli najlepše vreme in tako poleg romanja tudi krasen mainiški izlet. Vozil nas je g. trgovec šumer iz Konjic s svojim tovornim avtomobilom, ki so ga dekleta za to priliko lepo z zelenjem in cvetjem okrasile. Ob sedmih zjutraj smo se od Jerneja odpeljali, zavidani od tistih, ki so doma ostali, ob četrt na 10. uro smo dospeli v Puščavo. Tam smo bili pri pridigi in pri dveh sv. mašah in se nato peljali še v št. Lovrenc, kjer nam je g. kaplan Petan prijazno razlagal cerkev, pokopališče in Društveni dom. Ob yt na dveh smo bili zopet v Puščavi, ter se od tam vsi peš napotili k po domače Vicmanu, kjer smo se nekoliko okrepčali in razgled uživali. Domu grede smo si ogledali falske električne naprave in zvečer ob
»Karitas« je pravo ljudsko zavarovanje, ki mu je namen, priskočiti ljudem na pomoč v najbolj kritičnih življenjskih okolščinah. Take okolščine so zlasti tri: a) poroka, b) starost, c) smrtni slučaj. Vteh treh slučajih je denar neobhodno potreben.
Kot ljudsko zavarovanje je »Karitas« uvedla trojno zavarovanje. Pri nje jse lahko zavaruje: dota, starostna preskrba, posmrtnina.
Koliko je staršev, ki v teh hudih časih svojim otrokom ne morejo dati dote! če bodo zavarovali pri »Karitas« doto svojih otrok, se to ne bo zgodilo.
Koliko je starcev in stark, ki so na stara leta, ko ne morejo delati, največji reveži, ker si za oskrbo niso prihranili denarja, če se bo vsakdo pravočasno zavaroval pri »Karitas« za starost, bo na stara leta vsak oskrbljen.
Koliko je takih, ki imajo v slučaju smrti svojca poleg žalosti še to nesrečo, da nimajo denarja za kritje pogrebnih stroškov, v slučaju smrti očeta ali matere pa še večjo nesrečo, da ostanejo popolnoma neoskrbljeni. če se bo vsakdo pravočasno zavaroval pri »Karitas« za slučaj smrti, bo svojcem ob svoji smrti prihranil mnogo grenkih trenutkov.
Oglasite se čim prej pri zastopnikih »fcari« tas«, ki jih dobite skoraj v vsaki župniji, ali pa pri vodstvu »Karitas« v Mariboru, Orožnova 8, in zavarujte sebe in svojce. S tem boste storili sebi in svojcem največjo uslugo, ker boste rešili sebe in njih mnogih skrbi.
osmih po novi cesti preko žabljeka dospeli srečno k Jerneju nazaj. »Lušno je bilo«, to je bila splošna sodba vseh, ki so se seboj peljali. Le to nas je malo grizlo, da smo za 10 minut vožnje iz Puščave do Sv. Lovrenca morali plačati za osebo 5 Din, med tem ko od Jerneja do Puščave samo 20 Din. Do Puščave je bilo poceni, do Ix>vrenca drago, tako smo potem izračunali. Na god sv. Ane, ko je v Puščavi še večje žegnanje s procesijo, pridemo drugi, če be vreme, zdravje in denar.
Celje. Dne 12. maja je na Zgornji Hudinji pri Celju obhajal svoj 70. rojstni dan v družbi svoje marljive zakonske družice Neže posestnik in bančni sluga v pokoju g. Ivan Kvas. Rodil se je v Novicerkvi leta 1866 ter je bil kot sin revnih staršev prepuščen samemu sebi od svojega 14. leta. Izučil se je mizarske obrti ter delal pri raznih mojstrih. Pozneje je bil osebni sluga graščinske gospode, končno pa bančni sluga. Pred dvema letoma je stopil v pokoj. Kot svojemu zvestemu naročniku katoliških listov mu želimo ob njegovi TOletnici, da bi še dolgo užival na svojem posestvu sadove svojega dela v družbi svoje zveste družice.
Št. Janž pri Velenju. Kakor vsako leto, se bo vršila tudi letos zaobljubljena procesija k Novi-štifti. Odhod je binkoštno soboto iz postaje Velenje z vlakom ob 9.10. Slovesen sprejem bo v Novištifti binkoštno nedeljo ob treh popoldne. Udeležite se procesije v obilnem številu, da naj-•demo po Mariji, morski zvezdi, varno pot skozi razburkano valovje današnjih dni.
Velika PireSica pri Žalcu. Konj je padel v gnoj-nično jamo. V noči na 13. maja t. 1. je posestnik Kugler Ferdo, po domače Krušjek, iz št. .Tania na Vinski gori, občina Velenje, se vračal okrog 11. ure s praznim vozom skozi Pirešico domov. Naenkrat sta njegova dva konja iz ceste zavo-zila na dvorišče gospodarskega poslopja Fervega v Pirešici, kjer je bila velika 2 m globoka gnojna jama, polna gnojnice. Ko je konj stopil na pokrov, se je pogreznil ter padel v gnojnico. Ko je gospodar to videl, je še sam skočil v jamo, misleč tako rešiti konja. Na klice na pomoč so Fervegovi hlapci priskočili ter ga rešili iz objema nezaželjenega kopanja, ivonja pa so šele mogli zjutraj ob petih rešiti. Konj je pozneje
poginil. Sreča v nesreči je bila, da nista obadva konja utonila.
Gornjigrad. Dne 11. -naja smo izgubili kar naenkrat dve vneti društveni delavki, ki ju bomo prav težko pogr- x. Prvo Matjaž Franico, ki je dolgo vrsto let vneto delovala na prosvetnem polju in je bila tudi izvrstna igralka na našem odru, j-» poroč Stenovec Ivan, posestnik in gostilničar v Rajhenburgu. Drugo Krebs Ivanko, večletno cerkveno pevko, pa je poročil Casl Iv., posestnik v Podhomu, župnija Sv. Frančišek Ks. agilni prosvetni delavec, načelnik bivšega Orla in pevovodja podhomskih fantov, želj/no obema v novem star-' obilno sreče in božjega blagoslova!
Sv. Sebeščan. Pri nas smo si postavili novi križ. Križ je postavljen pri šolski drevesnici na cerkveni lastnini. Podobo Kristusa je izdelal g. Sojč iz Maribora. Križ je cementiran, izdelal ga je zidarski mojster g. Horvat, domačin. Blagoslovitev novega križa bo na binkoštni pondeljek dne 1. junija.
Peter itešetar rešetari.
Vse mine! Kje so tiste rožice, pisane in bele? Kje so tiste deklice, v vrtu so sedele? Kje je Usta Abesinija, Italija jo je vzela? Kje je tista se je sama razletela.
Občinski zvonec. Na potovanju preko Slovenije sem zašel tudi v občino Osluševci ali Sv. Lenart, ki je pri Veliki Nedelji. Našel sem mnogo zanimivosti, med največje bi štel gotovo to, da imajo na tej občini poseben zvonec, ki ga je naročila prejšnja občinska uprava za uporabo samega g. župana. Ce je enkrat pozvonil, je prišel sluga, če je dvakrat pozvonil, je prišel taj-hik, ko je pa tretjič pozvonil, je pa sam župan Sel. Gotovo ne bi tega zvonca naročil, če bi vedel, da mu tako kmalu odklenka!
Abesinski spor je rešen. Angleška je hotela imeti abesinskega cesarja in sedaj ga res ima, ker se je mož zatekel v njeno varstvo v Evropo. In Italija je hotela imeti abesinskega cesarja in ga sedaj res ima, imenovala ga je kar doma. Abesinija postane sedaj dvoglavo cesarstvo.
V Palestini se koljejo židi. Dolgo časa je bila skrivnost, kako da je naenkrat toliko Židov prišlo v Palestino, da so se sedaj začeli klati med seboj, ker ni več prostora. Moral sem sam rešiti ta svetovni problem in sem ga sedaj sporočil v ženevo Društvu narodov: Hitler je hotel odpraviti brezposelnost. Ugotovil je, da je ravno toliko brezposelnih v Nemčiji, kolikor je Židov. Zato je naročil za vsakega brezposelnega Nemca eno samokolnico in vsak je moral naložiti enega Žida in ga odpeljati v Palestino. S tem je Hitler rešil vprašanje brezposelnosti in Izselil žide. Na to skrivnost sem prišel na tak način, ker se je nekaj teh samokolnic na poti skozi Jugoslavijo potrlo, pa so Nemci te žide kar v Jugoslaviji iz njih stresli.
Nov član Jeftičevega kluba. Jeftičev klub je ¡lobil ime »Klub odžaganih«. Pretekli teden je utopil v ta klub tudi avstrijski knez Starhem-berg s svojimi prijatelji. Ko bo vstopil tudi ne-guš, bo klub zaprl vrata, ker sicer bi bilo preveč članstva.
Dolgčas. V Grčiji tc. teden ni bilo nobene revolucije. V me3tih vlada splošen dolgčas.
Mussolini išče posojilo. Zdaj ima Mussolini Abesinijo. Nima pa denarja. Zato je začel iskati posojilo. Angleži so rekli, da ne posodijo, če je Mussolini samolastno osvajal Abesinijo, naj si še posojilo da samolastno. Amerikanci so rekli, da je Abesinija postala evropski problem, v Evropo pa ne posodijo ničesar. Nemci bi posodili, pa niso še kasirali v Parizu, kar upajo šele tekom let izterjati. Francozi so rekli, da bi po-
sodili, pa so zaradi rdečih oblakov nad Parizom v nevarnosti, da se vlije ploha, predno bi denar prišel v Italijo. Rotšild je vezan na Palestino. Na Jugoslavijo,	se Mussolini
ni obrnil. Pač pa je posebni odposlanec zaprosil bivšega abesinskega neguša, če posodi. Pogajanja potekajo ugodno. Pogoj posojila pa je bolj krut. Neguš namreč zahteva za posojilo, da mu izroči Mussolini — Abesinijo.
Naši v franciii.
Brez dvoma je Slovenska Krajina dokaj različna od ostale slpvenske zemlje v svojih težavnih vprašanjih, ki se zarezujejo v Goričko, Ravensko? in Dolinsko. Severna Gorička je skopa, tako skopa, da ne bi izvlekli iz nje niti toliko, da bi preživili svojo družino. Ravenska in Dolinska sta sicer bolj radodarni in plodni, toda premalo prostora je tam za toliko ljudi. Že daleč preko 100 se nas je vsedlo na 1 km2. Naši ljudje ne posnemajo današnjih »gosposkih« narodov. Kajti naš narod je zdrav in težnja po samoobrambi je tako močna v njem, da je skozi stoletja vzdržal pritisk tujih rušilcev, ki jih že zdavnaj ni več, naš narod pa še živi in bo živel na tem severnem koščku slovenske zemlje.
Toda tesno postaja na domači zemlji, svet pa je tako velik in širok. Doma imajo le malo več zemlje kakor jim bo zadostovala po smrti, da se vležejo vanjo, včasih pa niti toliko, da bi se usedli na svoje in se na svojem izjokali. In tako izvabi pot v svet leto za letom iz vsake vasi posamezne skupine, izpod vsake sleherne odpošljejo vsaj enega člana. Napotijo se zlasti v Francijo dekleta in fantje, v katerih kipi mladost in življenje, možje in žene, vsi močni in z velikim upanjem, ne da bi znali jezik, daleč od doma v nedogledne daljave, koder raztepejo svojo mladost in sveže moči in si morda še nakopljejo kako bolezen. Ne zapuščajo radi domačega kraja, s krvavečim srcem se poslavljajo od doma in najtoplejše in najmehkejše besede v njih pismih so posvečene domačemu kraju, domači cerkvi in farnim voditeljem.
Pa vendar bo res nekaj na tem, kakor pravijo, da je v tujini nekaj kakor v kačjih očeh, ki s svojim svetlim bleskom začarajo ptico, da se kakor omamljena zleta-va nad njimi, dokler končno ne začuti na sebi strupa iz kačjega zoba. Ne pozabimo pa, da tudi pri obsekavanju odletijo le suhe veje, sočno deblo po ostane zdravo in krepko. Saj vendar naši ljudje neso s seboj delavne roke irf živo domačo vero. In Če zaide kaka ovca v tem ogromnem morju tujine zato, ker ji ni dano redno spolnjevati svojih verskih dolžnosti, ali jo moramo obsojati?
Slovensko Krajino pa je božja previdnost obdarila z obilico navdušenih od-brancev božjih, da sejejo dobra semena v srcu vernikov. Ali se res ne da organizirati, kakor to znajo ostali Slovenci, da bi jim domači sinovi v domači besedi vlivali poguma in veselja za krščansko življenje. Koliko misijonarjev je že zmogla naša Krajina in vendar še nimajo nobenega duhovnika naši ljudje v Franciji, kjer gre njih število že v desettisoč. Če že ne stalno, pa da jih vsaj enkrat na leto obišče, kakor želi zadnje čase tudi domači tisk.
Treba je vendar pomisliti, da so oči vseh domačih obrnjene na nje, ki pošiljajo pis-
ma in denar. Kajti na njih ramah ležijo domače strehe, oni podpirajo vse štiri ogle hiše. Brez njih bi se strehe sesedle in ostale samo ruševine. Oni vzdržujejo, hranijo in oblačijo številno družino doma. Mar se ne šolajo njih sinovi in- hčere z denarjem, ki je oškropljen z znojem in solzami, ki namakajo tuje kraje? Zagrizejo se v zemljo, da jim lahko pošljejo zadnje franke.
Je že tako v Slovenski Krajini. Ljudje morajo v svet. Zakaj ne bi tudi pastir šel za njimi? Skrb za lastno streho jih razmetava po svetu, skrb za lastno družino jih razganja na vse štiri vetrove. So kakor golobi, dobri in mehki, ki odletavajo drug za drugim izpod streh in se s polnim kljunom zopet vračajo pod domače strehe.	—c.
Poslednfe vesti.
Politične novice iz naše države.
Službeni jezik na obmejnem kolodvoru v .Mariboru je slovenski. Od 15. maja posluje v Mariboru na glavnem kolodvoru obmejni kolodvor. Notrajni minister je odločil, da je uradni jezik na kolodvoru slovenski, ker ga znajo tudi vsi na obmejnem kolodvoru uslužbeni avstrijski železniški uradniki.
Minister za socijalno politiko Cvetkovič je na inšpekcijskem potovanju obiskal zdravilišče za jetične Topolščico pri šoštanju. To je prvi minister, ki je po 15 letih posetil to zdravilišče.
Domače novice.
Najdba okostnjaka, ki je zbudila občo pozornosti V Studencih pri Mariboru je zadel 18. t. m. na pokopališču grobar pri prekopavanju groba na okostnjak, v katerem so tičale železne vile v višini trebuha. Gre za okostje meseca julija 1914 preminule zasebnice Marije Rauschl, ki je dosegla starost 82 let. V mrtvaški knjigi pri Sv. Magdaleni je naveden vzrok smrti starostna oslabelost. Zagonetno zadevo preiskuje oblast.
Trije v ptujsko bolnico z zlomljenimi nogami.
211etni. Ludvik Lovrenčič, sin posestnice v Vito-mercih, in 451etni posestnik Alojz Majerič v Ga-berniku, sta padla z dvokolesa. Lovrenčič si je zlomil desno nogo, Majerič levo. — Pri prevažanju drv v gozdu je padel 391etni posestnik Boštjan Teskač iz Gruškovja tako, da si je zlomil levo nogo. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v bolnici v Ptuju.
Usoda tihotapske družbe. Na meji proti Italiji posebno cvete švercarija s konji. Zadnjo nedeljo je bil pri tihotapskem poslu s konji pri prekoračenju meje smrtno obstreljen od obmejne straže pri Rakeku 191etni Franc Perušek iz Podcerkve. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v bolnico v Ljubljano. Italijanska obmejna straža je na italijanski strani ustrelila vodjo te konjske tihotapske družbe. Italijani so ujeli še tudi tri švercarje in so jih odpravili v Trst.
Mnogo novega Vam imajo pokazati na Ljubljanskem velesejmu od 30 .maja do 8. junija. Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio- in elektrotehnika, avtomobilska in celo-cipedska industrija, lesna in tekstilna, živilska in kemična, papirna in steklarska industrija ter obrt Vam bodo predočili ogromni napredek našega dela in tvorno silo našega duha. Industrija, obrt in trgovina bodo tekmovali, da Vaše želje in potrebe kar najbolje zadovolje.
Prireditve.
Krščanska ženska zveza za Maribor in okoliš
priredi dne 11. in 12. julija veliko romanje v slovenski Lurd — Rajhenburg. Udeleženci se naj prijavijo pri odbornicah ali pa pismeno na naslov: Bauman Katarina, Maribor, Cvetlična
yllca 23. Vsak udeleženec mora plačati voznino vnaprej v znesku 50 Din. Prijave se bodo sprejemale do 10. junija.
Dopisi.
Remšnik. Zakonca Maks in Lucija Gregi pro-aita za blagohotno obvestilo, ako bi kdo kaj vedel o Luciji Gregi, 15 let stara, ki je zginila v petek dne 8. maja zvečer v Dravogradu neznano kam. Naj vsak, ki bi kaj vedel, blagovolil to naznaniti, ko je toliko rkrbi in poizvedovanja, a dosedaj brez uspeha, Remšnik, p. Brezno.
Razbor pri Siovenjgradcu. Prvotno je bilo v »Slov. gospodarju« poročano, da bo na binkošt-no nedeljo na Urški gori sv. opravilo. Ker pa ta dan ne bo iz Šoštanja romarjev, to nedeljo ne bo gori sv. maše. Pač pa bo v pondeljek 1. 6., kakor je bilo že prejšnja leta, ob 9. uri sv. maša.
Šoštanj. Ker so nastale nepredvidene ovire, romarska procesija k Sv. Uršuli na Plešivcu ne bo šla na binkoštno soboto dne 30. maja, ampak dan pred sv. Jakobom, to je dne 24. julija. Spored ostane isti, kot je bil zadnjič objavljen. Važno je, da se romarji zberejo 21. julija v Za-vodni k sv. maši. Na god sv. Jakoba je običajna služba božja pri sv. Uršuli, na god sv. Ane pa pri Sv. Križu.
Bratonci. Dne 13. t. m. je presadila Kraljica majnika našo rojakinjo Margico Mlinarič, usmiljeno sestro Oktonijo, na nebeške poljane. Preminula je v Zagrebu v 25. letu starosti, po treh letih redovnega življenja in po štirimesečni bolezni. Na zadnji poti so jo spremili njeni do-jnači, veliko zagrebških Prekmurcev in mnogo njenih sosester. Margica! Lepo si živela, še lepše si umrla, na svidenje v nebesih!
Sladkagora. Otvoritev železniškega postajališča Lipoglav in blagoslovitev istega bo v četrtek dne 21. t. m. ob 10. uri predpoldne. — Vinski kupci se po malem oglašajo. Izborne kapljice, kakršne najbrž ne bo zopet kmalu, je še dovolj in mnogi bi radi prodali, da vsaj obleko lahko kupijo otrokom za birmo, ki bo tukaj 13. junija.
NALA OZNANILA
SLUŽBE:
Služkinja z letnim spričevalom se sprejme z 1. junijem v Mariboru, Tržaška cesta 47. 663
RAZNO:
Po preselitvi iz Aleksandrove ceste na Glavni trg dam cenjenim odjemalcem v naznanilo, da je tvrdka Eksporna hiša Luna samo na Glavnem trgu št. 24 (zraven tvrdke Singer). Druge trgovine pod firmo Luna v Mariboru ni.	664
Kupujem kalane hrastove doge. Ponudbe na: Sulcer, Mariboru, Vojašniška ulica 7. 669
Kolesa verniklana in verkromana od 550 Din naprej, šivalne stroje nove in rabljene, za vse stroke, z garancijo, kupite najugodnejše pri mehaniku Drakslerju, Vetrinjska ulica 11. Istotam popravila vsakovrstnih šivalnih strojev in koles. Zahtevajte prospekte.	668
»Pri starinarju« v Mariboru na Glavnem trgu št. 18 in na Koroški cesti št. 3, dobite veliko lepih ostankov svile od 6 Din, volno od 10, delen od 6, tiskovino od 5 Din naprej, ostanki flanele, cajga, plavo in rujavo platno, inlet za perje od 7 Din, močen oksford za srajce pd 5.50, sporting od 7.50, metersko blagoza moške in ženske, belo platno od 5 Din, šivalni stroj 650 Din, pogrezljiv šivalni stroj za 1300 Din. Hlače, čevlje, srajce, predpasnike, ©blekce vseh velikosti.	667
Razglas. Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji naznanja svojim članom, da ima svoj občni bor danes teden 24. 5. 1936, ob pol treh popoldne, v društvenem skladišču, ter Vas vabi, da se ga udeležite in slišite delovanje in uspeh svojega zavoda. — Načelstvo.	670
9-50
SVILA
19 —
VOLNA
56 —
ŠEVIJOT
94 — KAMGARN
Hranilne knjižice vseh posojilnic in bank kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova! cesta 40. Za odgovor 3 Din v znamkah. f	668
Rabljene obleke in p6hištvo kupite in prodaste najbolje pri »Universal«, Maribor, Koroška cesta 17.	632
Zet birmo!
žepne ure ....	Din	35.—
Anker ure Din 50.—,	90.—	140.—
zapestne ure . . .	Din	95.—
zlate ročne ure . .	Din	230.—
budilke.....Din	45.—
kuhinjske ure . .	Din	80.—
poročne prstane, 14	kar.	zlato,
komad ....	Din	70.—
M. ILGER1EV SIN
urar — juvelir
Maribor, Gosposka ulica 15.
Olajšani plačilni pogoji. - Cenik brezplačno.	564
Posodo iz steklo
in porcelana
kupite najboljše v domači trgovini
fRANC STRUPI
Celfe, Prešernovo ulica 4
poleg trgovine Stermecki. 660
Reklamna cena!	Din 37.50 naprej
DIMEC ANTON, CELJE, Dečkov trg štev. 2.
Hiša z gospodarskim poslopjem, njiva, sadonos-nik in vinograd se proda. Spodnji Duplek 70, pošta Vurberg.	671
536
Skropllcnfc
vinske trte zahteva mnogo pozornosti. Pri tem je kakovost modre galice najvažnejša. Pri nakupu je treba zato zahtevati modro galico, proizvajana pod državno kontrolo, in to je
modra galica
,ZORKA'
Petančič Davorin:	16
Sv^te gore.
Povest.
Lenčka je vse lepo pripravila, da bi se dobro imeli na sveti večer. Lojze je postavil jaselce v kot in obil steno s smrečjem, ki je bogatelo na veskih.
Ravno so molili, ko je lovec prišel. Pokleknil je v kot in molil ž njimi do konca.
Na mizi so ležali svetonočni sadeži. Povesno prediva, jabolka, lešniki in orehi.
»Vsako leto nas bo manj. Mare manjka nocoj, drugo leto še Lenčke ne bo več.« Pepa je potožila kakor iz navade, ko so odmolili.
»Jej, Janez!« je ponujala Lenčka.
Ni se branil, pot ga je bila res ulaknila.
Ob različnih pripovestih je gineval večer. Pepa je najrajši imela pogovor o strahovih. Janez je znal kakor lovci sploh mnogo takih povesti.
»Miha, kaj si plačal mašo za očetom?« je zaskrbelo Pepo.
»Bom že!« je zabrundal Miha.
»Saj takrat v cerkvi ni strašila očetova duša. Cel človek z grdimi nakanami je bil.«
Pepa še vedno ni verjela.
Pri fari je zapel zvon in zavabil k polnočnici.
»Živini bo treba položiti,« je rekla Pepa, »in z vodo poškropiti po hiši. Miha, ti si gospodar. Lani so še oče.«
Miha je zajel prgišče blagoslovljene vode in poškropil po izbah. Vse to je naredil malomarno, kakor iz nadležnosti, ker pač mora biti.
»Glejte ga, kakšen je! Nič ne spoštuje svetih stvari.« Pepa je godla in se spravljala z zapečka.
»Kdo bo ostal doma?«
»Če greste vsi drugi, bom pa jaz. Vem, da me bo strah, pa vseeno.«
Miha je šel v hlev in dal živini mrve, da bi tudi ta občutila svetost noči.
Potem so se napotili vsi, tudi Janez, k fari k polnočnici. Od vseh strani so se pomikale luči in metale medenobarvne soje na snežne ravni. Slišati je bilo vriske in pesmi. Janez je dvoril Lenčlci in zažigal baklje ter jih metal v zrak. Zaukal je, da je odjeknilo od Rožce in od Katarinskih hribov na Hrvaškem.
Pri cerkvi je mrgolelo ljudi. Ženske so se rinile v cerkev, možki so ostajali zunaj. Janez je pustil Lenčko in se umaknil iz gneče za hleve in izginil v hosto proti Goram.
Sveta tišina je napolnila dolino, le od daleč so srebrneli zvonovi---
Prijel je za vrv, se potegnil po njej do strehe. Z železom je dvignil kovinasto ploščo na strehi in zlezel previdno v notranjost. Užgal je svetilko in stopal preračunano po stopnicah čez kor navzdol! v cerkev.
Stal je pred oltarjem ...
Drget za drgetom spreletava njegovo telo in zobje mu treskajo skupaj in šklepetajo.
Zdaj se odloča ... Tisoč misli mu napolni dušo. Tisoč čustev mu sili iz srca. Groznih, da mu sapa pojema. »Zdaj ... Trenotek ... dva ... tri... in bo vsega konec. Poslej ostane še samo eno: sreča! To hočeš! ...« Kakor da bi mu Lah šepetal'v sladki svoji govorici. Kri se mu razburjeno, veselo zažene po žilah ...
»Zdaj!«
Vratca božje hišice zaškripljejo, zarska pila in ... razodene se bleščeča svetloba. Roke mu upadejo, vse telo polije smrtnomrzel pot... Stoji pred Bogom... V možganih se mu vrtinčijo in kupičijo podobe Boga grozečega in kaznujočega ... Omahuje, ne upa stegniti roke ...
»Nočeš sreče ? Primi to zlato kovino... Ne upaš? Bojazljivec! Stegni roko! ... Za vsem tem te čakn sreča! Lenčka!« Ni več premišljal. V mrzlični
naglici je razgrnil vrečo, segel, zagrabil in vrgel v praznino vreče in še enkrat in še enkrat...
Po isti poti je zopet izlezel. Zunaj je snežilo na drobno. Pes ga je oblajal pri hiši; podražil ga je nalašč, da ga ne bi spoznal in umolknil. Pot je bila naporna, ker je bilo treba hiteti. Hotel je kreniti vstran od velikega tira, pa nu je vpadlo, da ne bi bilo dobro; sledili bi lahko po sledovih. Ko se je tir spojil z belo cesto, ni vedel kam. Po cesti nadaljevati pot ne bi bilo varno, druge steze pa ni bilo nobene. Na mostovžu se mu je zasvitalo. Skočil je v potok in brodil po njem. Zledenela voda mu je pronicala v čevlje in ga mrazila. Ko se je potok izlil v Sotlo, ga je zopet pogrelo. Lah je čakal na oni strani. Moral je planiti v Sotlo in jo preplavati. Ves je bil moker in prezebel. Onstran reke pa se je zaril v sneg, ki je še ležal v celem. Ozrl se je, ko je bil v sredi selca, po lučki. Ni bila več daleč. Vrgel se je z novo močjo in gazil preko bele ravnine. Moči so mu pešale in strašil se je, da bi omagal.
Srečno je dospel.
»Janez, opravljeno, kaj ne?«
Lovec je spustil vrečo v sneg in vrgel vrhnjo obleko raz sebe. Oblekel je ono, ki jo je prinesel Lah.
»Je bilo hudo? Pot je nerodna.«
Od Janeza ni bilo besede, dokler se ni oblekel
»Tu imaš! Denar mi odštej!«
Lah je pregledal vsebino vreče in mu stisnil nekaj denarja.
»Dosti imaš.«
Janez ga je ostavil brez besede in hitel proti fari. Orgle so plale v blagoslovljenih sozvočjih in pevke so vriskale: '
»Sveta noč ... sveta noč... sveta noč ...« Potem je zazvonilo srebrno izpred oltarja in ljudje so pokleknili.
»Blagoslov bo.« Nevidna sila je tiščala tudi njega navzdol. Začutil je pezo na sebi, kakor da bi nosil težko butaro drv. Ves je bil razgret, čeprav je mrzlo velo.
Ko so se usuli fantje iz svetišča, se je odtrgal od stene in se pomešal med nje, da so vsi mislili, da je bil ves čas v cerkvi. Naglo se je spustil v pogovor le toliko, da jih je opozoril nase. Vse je delal po načrtu.
Da se mora z gorskimi sniti, je vedel. Popravil si je lase in si obrisal poten obraz. Ko so zažarele luči po cesti in so se oglasili dekličji smehi in fantovski vriski, mu je odleglo in zopet je bil močen. Zasmejal se je pri sebi, ko se je razmislil:
»Zdaj pride sama sreča. Lenčka je moja nevesta.«
Poiskala' sta se. Toplo ji je stisnil roko in ji ponaga jal:
»Si kaj molila za me?«
»Sem. Ti pa menda nič za mene.«
V srcu se mu je oživil črv in grizel. Čudil pa se je, kako se z lahkoto na zunaj pretvarja.
»Sem molil. Ti me imaš za hudo slabega,«
Tako se je raztresal v pogovoru z njo vso pot.
Za njima pa je stopal Pavle sam ...
»Srečna sta!« Ta zavest ga je bolela.
Pepa jih je pozdravila z nerazumljivim vpitjem. Janez je dobro vedel, kaj bo povedala.
»Nekdo je bil. Pes se je gnal. Toliko da se ni z verige utrgal. Morda volkovi.«
Janez je pograbil puško v hipu.
»Miha, Lojz, pojdimo brž!«
Pri hlevu ni bilo nikogar, živina je ležala in mirno preživljala. Teliček v kotu je zabecal in zopet onemel.
»Tu ni bilo nikogar.«
»Menda se je Pepi samo zdelo. Strah ima velike oči,« je godrnjal Miha, ki mu ni bilo za ponočen lov.
»Kaj pa, če je kdo v cerkvi...«
Janez je zdivjal, prej ko je mogel Lojze dogovoriti. Onadva za njim.
(Dalje sledi.)
Kolonizacija Abesinije.
Po Mussolinijevi izjavi ima Italija v vzhodni Afriki 400.000 italijanskih kmetov in 100.000 italijan. delavcev. Vsi ti bodo najbrž ostali v zasedenem ozemlju in bodo postali kolonisti. Italija hoče iz Abesinije uvažati bombaž, oljna semena, kavo, meso, kože, petrolej in železo.
Abesinski negi!*, o kojega pobegu smo poročali zadnjič, je sedaj v Jeruzalemu. Iz Jeruzalema je poslal Društvu narodov v "ženevo brzojavko, v kateri po-vdarja, da se on in njegova vlada nikakor nista odrekla pravicam do abesinskega prestola in do Abesinije v njenem polnem obsegu. Cesar je branil svojo zemljo do trenutka, ko je zasul Abesinijo italijanski dež strupenih plinov in bi rodilo še nadaljne vprašanje iztrebljenje aba-sinskega naroda.
Vzdržuje se vest, da bo nastopil neguš 20. j uja osebno v ženevi pri Društvu narodov, kjer bo obtožil Italijo, ki je pogazila v vojni z njim vse mednarodne dogovore in posebno pa še sklepe Društva naro« dov.
Zakaj je pobegnil abesinski cesar in se zatekel v Jeruzalem?
Neguš je 13. maja v Jeruzalemu sprejel novinarje, katerim je razložil glavne vzroke poloma svoje vojske in lastnega pobega. Italijanska poročila so trdila po porazu Abesincev, da je neguš strahopetno zbežal iz dežele in da je pustil na cedilu svoj rod. Po poročilih dopisnikov, ki so obiskali neguša v pregnanstvu, pa povod za cesarjev beg ni bilo stra-hopetstvo, temveč izdajstvo in bolezen. Neguša so namreč pustili na cedilu nekateri rasi, od katerih je bil odvisen nadaljni uspeh abesin-ske vojaške sile. Italijanom se je posrečilo, da so podkupili več ra-i sov. še bolj odločilen povod za neguševo pot na varno pa je bila njegova bolezen. Strupeni plini so mu razjedli del pljuč. Ta poškodba, je zlomila negu9ev« od-1 t -»rnost.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu slane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm-Din 2.50. — Kdo- inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor aH naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Sprejmem takoj starejšo deklo k svinjam in za poljsko delo, plača po dogovoru. Vajgen 3, p. Jarenina.	650
Banovinsko veleposestvo v Svečini, p. Zgornja Sv. Kungota, sprejme v službo dva hlapca in eno služkinjo. Samo starejši, trezni in marljivi kmečki posli, ki so vešči vseh del v hlevu in na polju, naj se javijo. Uprava. 656
POSESTVA:
Proda se posestvo v najboljšem stanju, vodovod v hlevu in kuhinji. Križanec Vincenc, Sester-že, Majšperk.	648
Prodam 2 orala zemlje. Zgornja Velka 215, Marija Snežna.	649
Devet ha obsegajoče posestvo (vinograd, sado-nesnik, njive in gozd) z pritlično hišo in pre-šo je na prodaj. Natančnejše pri občini Ljutomer mesto.	647
Pritlična hiša z vrtom ob banovinski cesti v Ljutomeru je na prodaj. Natančnejše pri občini Ljutomer mesto.	646
Lepo posestvo 16 oralov, poslopja v dobrem stanju, na prodaj v Dragučovi štev. 5, Alojzij Vombek, Sv. Marjeta ob Pesnici,	655
RAZNO:
Kolje kalanoS, žagano in okroglo, prodaja ali zamenja za izborno vino ali trd les od jesena, breze, oreha in črešnje, G. Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	659
Kose, najboljše, garantirane, brusne kamne, srpe, poljedelsko orodje, železnino in špecerijo, kupujte pri Jos. Jagodiču, Celje, Glavni trg 14 — Gubčeva ulica 2.	G61
Pozor, poljedelci! Razprodaja patentnih brzo-klepalnikov z nožnim pogonom po 150 Din. Krajnc Ivan, Tezno pri Mariboru, Koroščeva ulica 2.	657
Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrst nim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	548
Za pomladi!
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno.
„KOSMOS"
razpošiljala!ca ostankov MARIBOR, Dvorakova cesta 1.	1003
sin
v „Slov. gospodarju"
ima;o
najboljši uspeh
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
§»!®rti w noriDoru, Gosposko ni. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr, č e r n i č. 51
Original francoske Vermorei škropilnice in žve-plalnike ter vse nadomestne dele k tem ima v zalogi po zelo ugodnih cenah Lovro Petovar, Ivanjkovci.	608
Čebelarska podružnici» Sv. Trojica v Slov, gor. naznanja čebelarjem, da izdeluje umetno satje poljubnih smer. Naročila sprejema šuta Henrik, Senarska, Sv. Trojica v Slov. gor. 653
Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, brizgalnice za vinograde, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kot-larstvo, Maribor, Glavni trg 4.	620
Kose najboljše iz finega angleškega jekla, brusne kamne, cement in vso železnino ter gradbeni materijal, orodje za polje in razno vrtno orodje za rokodelce, kupite najugodneje v sta-roznani veletrgovini Andraschitz v Mariboru, Vodnikov trg 4.	642
Dobre birmanske ure kupite najceneje pri Grajskem urarju Ignacu Jan v Mariboru. 466
Pozor: pevska društva, šole in cerkve! Harmonije od 2000 Din, pianlne od 9000 Din dobavlja Ivan Kacin, Domžale-Ljubljana. Sprejemajo se popravila in uglašenje cerkvenih orgel. Zaloga materijala. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte cenik!	542
Posteljne odeje z belo vato, priznano najboljše izdelave, od 70 Din naprej samo pri A. Stu-hec, izdelovalnica posteljnih odej v Mariboru, Stolna ulica 5.	639
Domačo pijačo, dobro in zdravo, si naredite sami z esenco Mostin, ki jo dobite pri Kanc-Wolfram, Maribor, Gosposka 33.	525
Parkete izdeluje pod konkurenčno ceno J. K., Slov. Bistrica št. 37. Zahtevajte cene. 651
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Apno, posebno lepo za špricanje, galica 100%, žveplo 95%, šprice za vinograde, kupite najceneje pri firmi Andraschitz v Mariboru, Vodnikov trg 4.	641
Razpis. Cerkveni konkurenčni odbor v Kapli, p. Brezno, razpisuje popravljalna dela na župni-šču in cerkvi v Kapli do 1. junija 1936. Vpogled v proračun vsaki dan v župnišču na Kapli.	645
t*
SOKO" OBLEKE
priznano najboljše, najcenejše, za birmance in botre, v največji izbiri zaloga v Mariboru, Glavni trg 11, J. Karničnik.	508
Hranilnica nravftc banovine Maribor
i
Centrala: Harifeor
Podružnico: Celfe
\ lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prei Južnošta-
Oosposfte-SiovensKe ulice.	2	iersha hranilnica.
Sprejema vioge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
i nmmmnnnnnnnnnnnnannnnnn
irinnnr-innnnnnnri
Za vsaftogar |
Od 30. maja do 8. junija " potovanje v Ljubljano na
XVI. Lfublfanshl
vcleseicm.
Polovična voznina na železnici, pa-robrodih, avijonih. železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja«. Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali. — Razstavni prostor zavzema 40.000 kvad. m.	000


«X=X)0<5
Za mesec lunif
vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo
cm	2C	30	32
35 40
Din 20.- 55.- 30.- 35.- 37.- 40.- 48.- 55.-cm 50 55 65 75 90	100
Din 70.- 100.- 155.- 300.- 310.- 1720.- 2150,-Srce Jezusovo z razpetimi rokami
cm	22	25	30	40
Din	100.- 120,- 160.- 280.-
Pri naročilu napišite, velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
f w w W
Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobovičnik v Celju
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m špricštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	640
Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
Ta kisi kova kopel odstranjuje
KUfflftOfiU
ff///////Y4^>^Q O0 o o o O 5 O !q
'///¥/'' SS^. I So?.:::::::::-W	. » g?........5"
o ^sgmmrns^MMm^
Kurja očesa, ki bolijo in pečejo, se lahko s korenino odstranijo po tej zdravilni kisi-kovi kopeli. Brez bolečine in nevarnosti so za vedno izginila. Dajte v vodo toliko Saltrat Rodella da bo dobila videz mleka, potem pa pomočite noge v tako kopel. Poškodovana koža se bo zacelila, otekline bodo izginile, žulji pa ne bodo več boleli, Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. Cena je neznatna.
Širite „Slov. gospodarja"!
V S A K PREVDAHEN SLOVENSKI GOSPODAR
Z A V A. M U J E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ii E P S
VZAJEMN
LNICI
167
V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELIE palača Ljudske posojilnice. GL. Z&SIOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Denar nalovite III II if I UlIBi lllll Mlini illll»! I.....■Il—lllifi ■■■ ■II
Spodn|e$ta|ersl
i noriborn
Gosposka ulica 23
DSica 10. oftfoDra
registrovarta zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.