PRIL..ORSKI DNEVNIK AhKtnina Pečana v gotovini p nnA >. ^Postale I gruppo Cdia 200 IlT Leto XXXTV. Št. 189 (10.101) TRST, petek, 11. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POGREBNE SVEČANOSTI BODO PRED BAZILIKO SV. PETRA Konklave se bo začel 25. avgusta Vse nared za pogreb papeža Pavla bunes bodo člani diplomatskega zbora v Vatikanu izrekli sožalje kardinalom - Predvidevajo, da se bo na Trgu sv. Petra zbralo 300 tisoč ljudi »j ^ — Na včerajšnjem zaseda-So £?rdilla>«v, tokrat jih je bilo 43, v ^I'enili. da se bo konklave začel Pravi > avKusta popoldne, se Sa rt dan Prt‘d napadom roka, ki „ ao,l«čajo norme za izvolitev na-]ai lll''a Pavla VI. Norme je izde-ja,,,!iam pokojni papež in so jih ob-"iku 0,ttobra 1975- Po tem Pravil-|(J' S6 mora konklave začeti naj-ta te dvajset dni po smrti pape-«ta 4 i® Montini umrl 6. avgu-skli’ i bd zadnji dan, ko bi lahko Ul;Caa konklave 26. avgust. Prejš-pj j Pj.vUn.lc. ki ga je izdelal papež tbrtAki ■’ i® predvideval 18-dnevno -l® Po papeževi smrti. D« a v®erajšnjem zasedanju je bilo C* 11 kardinalov več kot v Pia . ,menijo pa, da so se o datu-av^etka konklava telefonsko poku “vali tudi s tistimi kardinali, ki n;: *s° prišli v Rim. Med včerajš-ta . tedanjem, ki je trajalo dve dl . “ Pol so kardinali odobrili tu-bun® 0Vni Program za prihodnje dni. se bodo sestali takoj po av-fa y *a člane diplomatskega zbo- Hfj , soboto se bodo sestali ob 18. p0 ’ bodo skupaj darovali mašo na 5l”)ni svečanosti za Pavlom VI. U0 °*e8 kardinalov, ki imajo volil-Veri t V'Co 'n ki jih je 115 (zelo rPzlo0 pa se dva *z Nravstvenih v°lit °V ne bosta mogla udeležiti kon^v za novega papeža) bodo v Dai,ave stopili tudi tajnik kardi-b®ka6 s*tuPnost> msgr. Civardi ter ttfo zakristijskih pomočnikov, šef ostala. nekaj menihov, ki naj 'Hi ''0 kardinalom, da se spo-(j?’ dva zdravnika, dva bolniška!' arhitekt, ki bg moral rešiti Hhifra tehnična vprašanja, dva dvJka. ki bosta kontrolirala, da v tr^teni, kjer bodo volitve, ni elek-C?k'b naPrav za snemanje in L, no »primerno število* oseb, ki Sto ; kuhale in skrbele za več kot ^rejših ljudi. Sožalje Predsedstva Jugoslavije SEOgrad — Član predsed-j. a SFRJ Stevan Doronjski danes na sedežu apostolske Ujhciature v imenu predsed-()hKa Tita podpisal žalno knjigo «... smrti papeža Pavla VI. jj’J18° so podpisali tudi drugi ta . zveznega izvršnega sve- 'zvršnega sveta Srbije ter skiT* vniki zvezne in srbske stj Pščine. Eden orvih osebno-rj, ’ ki je izrazila apostolske-So, , nunciu msgr. Cecchiniju L43*Je ob smrti Pavla VI. je b.tedaednik Zvezne komisije m; °dnose z verskimi skupnost-1 Aleksander Fira. Tudi predsednik republike Pertini končno na počitnicah RIM — Tudi za predsednika republike je končno napočil čas počitnic, pa čeprav kratkih. V Rimu sta ga zadržala najprej izglasovanje zakona o amnestiji, nato pa papeževa smrt. Včeraj je končno Ferlini dopotoval v Wolkenstein v Grod-nertalu, kjer že vrsto let prebije poletne počitnice. Iz varnostnih razlogov se je predsednik republike tokrat nastanil v karabinjerski vojašnici, čeprav bi sam rad ostal v skromnem hotelu, kamor je zahajal tudi ko je bil predsednik poslanske zbornice. V Grddnertalu se bo Pertini zadržal do konca meseca, vmes pa se bo za kratek čas vrnil v Rim, da bi bil navzoč na uradni žalni svečanosti za Pavlom VI., ki bo 18. avgusta v rimski baziliki Santa Maria degli angeli. Z odhodom Pertinija iz Rima je v glavnem mestu od vodilnih državnikov ostal le notranji minister Ro-gnoni, ki se je za letos moral odreči počitnicam. V ŽENEVI v cerkvi sv. Petra Konklave se bo začel v petek popoldne, drugo jutro pa se bodo kardinali sešli v Sistinski kapeli, kjer bodo darovali mašo in nato začeli z glasovanjem. Na prvih glasovanjih mora kandidat prejeti dve tretjini plus en glas. Po treh dneh in dvanajstih glasovanjih, če se ne bodo mogli zediniti o imenu novega papeža, bodo glasovanja prekinili za en dan, nakar bo sledila nadaljnja serija sedmih glasovanj, če tudi potem ne bo izvoljen novi papež se bodo kardinali lahko soglasno zmenili, da opustijo kriterij dveh tretjin in da izbirajo med tistima dvema kardinaloma, ki sta na zadnjem glasovanju prejela največ glasov, ali pa da poverijo skupini kardinalov (največ 15), da se domenijo o kompromisni rešitvi. Po izvolitvi bo dekan kardinalov vprašal izvoljenega ali sprejme imenovanje in nato sestavil zapisnik o izvolitvi. / . ;, ’ ' ') Pogrebne slovesnosti ob prisotnosti uradnih delegacij z vsega sveta bodo v .soboto zvečer ob 18. uri pred baziliko sv. Petra. Kaže, da so se za slovesnost na odprtem kardinali odločili včeraj zjutraj, ko so videli koliko ljudi se je kljub poletni vročini poklonilo pokojnemu papežu. Bazilika sv. Petra lahko sprejme samo 25 tisoč oseb. Na trgu, kot se je že zgodilo na primer ob kronanju Pavla VI., ki je prav tako bilo na odprtem je bilo prisotnih približno 200 tisoč oseb. Ob začetku drugega vatikanskega koncila 10. oktobra 1962 je bilo na trgu in v bližnjih ulicah nad 300 tisoč oseb. Prav toliko jih je bilo na slovesnosti na pogrebu sjapeža Janeza XXIII. Bombni atentati na tri Wabinjerske vojašnice Več desettisočev vernikov se je v teku včerajšnjega dne poklonilo spominu Pavla VI., ki leži na parah (Telefoto ANSA) Svetovna konferenca o boju proti rasizmu ŽENEVA — Prihodnji ponedeljek se bo v tem mestu začela svetovna konferenca o boju proti rasni diskriminaciji, ki jo prireja generalna skupščina Združenih narodov. ! Na zasedanju bodo spregovorili tudi j zastopniki raznih afriških osvobo-j dilnih gibanj in predstavniki organi-j zacije Amnesty International. Konferenca se bo ukvarjala tudi z vprašanjem zatiranja narodnih manjšin v svetu. ...........................""»>.. POLITIČNA KRIZA NA PORIIT.ALSKEM SE ŠE NI ZAKLJUČILA Socialisti ostro kritični do izbire novega ministrskega predsednika Komunisti niso še zavzeli dokončnega stališča - Nobre Da Costa se bo v prihodnjih dneh sestal z voditelji strank - Včeraj ponoči . Pripadniki teroristične or- v *st)ua^r® armate operaie - .Hi, t armati per il comunismo» iz. i ‘ bombne atentate na ravno >ski arabinjerskih ■ vojašnic v berglo rajini, sicer v krajih Grofica Monte, Ponte San Pietro in a p®klenski stroji so v vseh V ^ ler'b uničili vhodna vrata, im tedi razdejali notranjost. ** 6ior- . Pietru so drobci stekla Vui® laže ranili v roko 19- letnega orožnika Giovannija Vergotti-nija, ki bo okreval v 10 dneh. Storilci so prevzeli odgovornost za zločinska dejanja z brezimnim telefonskim pozivom nekemu krajevnemu dnevniku, v katerem so označili karabinjerje kot zatiralce. «razyednega gibanja*, a njihovega poveljnika gen, Dalla Chieso kot cinika in surove-! ža. (dg) Na sliki (telefoto ANSA) razdejanje po enem od navedenih atentatov. LIZBONA — Na Portugalskem so včeraj zabeležili prve reakcije in komentarje s strani strank in sindikalnih organizacij na imenovanje Alfreda lNobre Da Costo za novega ministrskega predsednika, ki se je medtem včeraj prvič sestal z državnim poglavarjem. Kot je znano, novi predsednik vlade ne pripada nobeni stranki, ampak velja za strogega tehnoKrata, ki je izil v preteklosti vezan z nekaterimi znanimi portugalskimi kapitalisti. Pred časom je izjavil nekemu lizbonskemu dnevniku, da je bodočnost Portugalske v liberalizmu in v svobodni demokratični dialektiki, včeraj pa je na tiskovni konferenci poudaril, da jje njegov cilj braniti demokracijo in spodbuditi stranke, naj se čim-prej sporazumejo za sestavo, vlade, ki' bi imela podporo v parlamentu. Povedal je tudi, da bo čim-prej predložil Eanesu seznam ministrov in vladni program, ki bo gotovo vseboval tudi oshutek novega splošnega volilnega zakona, kar daje misliti, da Nobre Da Costa že predvideva možnost predčasnih volitev! Kot smo že včeraj poročali, so bili najbolj zadovoljni z imenovanjem novega predsednika vlade socialdemokrati PSD in pa centristi CDS ki smatrajo Da Costo blizu svojim pozicijam, tako političnim kot tudi na področju gospodarstva. Omenjeni stranki sta namreč naklonjeni večji povezanosti portugalskega gospodarstva s kapitalizmom zahodne Evrope in s severnoameriškimi monopoli, na političnem področju pa sta za tako imenovani zahodnonem-gki model. Kritični na račun novega ministrskega predsednika pa so predvsem socialisti, ki trdijo, da pomeni njegovo imenovanje odločen preobrat na desno, ki ni v skladu z načeli portugalske revolucije. Mario Soares namreč obtožuje Eanesa, da ni spoštoval ustave, ker ni imenoval socialističnega predstavnika za predsednika vlade in v tem okviru obljublja Nobru Da Costi demokratično opozicijo. Vsekakor bosta dokončen odnos do novega ministrskega predsednika in bodoča strategija socialistične stranke odvisna od sestanka strankinega vodstva, ki bo verjetno jutri. Manj kritični so do novega predsednika vlade komunisti, ki verjetno pričakujejo vladni program in seznam ministrov, vsekakor So njihov cilj še vedno predčasne volitve. Kakšna bo sedaj usoda novega ministrskega predsednika, petega v zgodovini portugalske demokracije? Vsako predvidevanje v tem smislu je nemogoče, jasnejšo sliko položaja pa bomo iriieli šele, ko se bo Nobre Da Costa sestal z voditelji strank in jih seznanil s svojimi načrti. Važno vlogo zatem bo imel parlament, ki bo moral na katerikoli način potrditi vsaj program nove vlade, saj ustava v primeru, ko imenuje ministrskega predsednika sam državni poglavar, ne predvideva tradicionalne zaupnice. V tem okviru je možen tudi nepričakovan , spprazum , v prihodnjih dneh med socialisti in komunisti, ki bi, e- notno nastopili proti Nebni Da Costi, saj razpolagajo v parlamentu z minimalno večino. Vsekakor je Mario Soares že pred dnevi napovedal »voj-nos predsedniku Ramalhu Eanesu, ki je po mnenju bivšega ministrskega predsednika »zagrizen antisocialist*. P0 mnenju tujih opazovalcev čaka torej Portugalsko novo obdobje polemik in sporov med strankami, vlado in predsednikom republike. V tem primeru so predčasne volitve res edini izhod iz krize, (st) V TURINU Karabinjerji aretirali hrigadista Fariolija TURIN — Karabinjerji iz Turina so včeraj aretirali brigadista Um-berta Fariolija, ki je obtožen, da ni upošteval pravil prisilnega bivanja, ki mu ga je določilo torinsko sodišče na nedavnem procesu proti pripadnikom rdečih brigad. Kot Je znano, je bil Farioii, o katerem menijo, da je eden od ustanoviteljev zloglasne teroristične organizacije, obsojen na sedem let zapora, sodniki pa so ga zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja kmalu nato izpustili na prostost. Določili pa so mu prisilno bivališče nekje blizu Turina, Farioii pa ni upošteval u-kaza in se večkrat ni javil karabinjerjem, kljub večkratnim opozorilom torinskih sodnikov. Menijo, da se je Farioii v prejšnjih dneh sestal z brigadistko Nadio Mantovani, ki je že »zapustila* prisilno bivališče V bližini Mantove. Preiskovalni sodnik bo lahko v roku treh dni potrdil Fariolijevo aretacijo, v nasprotnem primeru bodo brigadista ponovno izpustili na prostost. DOMNEVNA CARTERJEVA ZAMISEL PRID VRHOM V ČAMP DAVIDU Američani naj bi nadomestili izraelsko vojsko na arabskih zasedenih ozemljih Akcija Tass kritizirala sklicanje tristranskega sestanka v ZDA in tako posredno podprla Sadata - Telavivska in kairska vlada vztrajata na nepopustljivih stališčih MOSKVA — Sovjeti so včeraj prvič po dolgem času posredno posegli v bližnjevzhodna dogajanja, točneje v egiptovsko - izraelski spor. Agencija Tass je namreč negativno ocenila napoved o sestanku med Sadatom in Beginom, do katerega naj bi prišlo 5. septembra ob Carterjevi navzočnosti v Čamp Davidu v ameriški državi Maryland. Agencijski poročevalec je bil mnenja, da bodo ZDA skušale pregovoriti kairskega državnika, naj vendar podpiše mirovni sporazum z Izraelom, in to po Beginovih pogojih. Slednji pa je še v torek med tiskovno konferenco v Tel Avivu zatrdil, da ostane izraelsko stališče nespremenjeno; to pomeni, da bo telavivska vlada še naprej trmasto vztrajala pri svojem nepopustljivem načrtu in se potemtakem upirala vojaškemu umiku z zasedenih arabskih ozemelj pa tudi izoblikovanju neodvisne palestinske države. Z druge strani — je še pripomnil sovjetski urednik — pa je Sadat pred desetimi dnevi jasno poudaril, da nikakor ne bo nadaljeval pogajanj z Beginom, dokler le ta ne pristane na vrnitev Cisjordanije Arabcem. Pristanek egiptovskega državnega poglavarja in predsednika izraelske vlade na Carterjevo pobudo o marylandskem snidenju v resnici ne pomeni, da sta po Vanceovem o-bisku v Jeruzalemu in Aleksandriji postala Sadat in Begin kar naenkrat spravljivejša. Niti zdaleč ne, in to v brk zanesenjaško - diplomatski izjavi ameriškega državnega tajnika na vojaškem letalskem oporišču Andrews, češ da sta se pogajalca »navdušeno odzvala* vabilu v Čamp David v globokem prepričanju, da je treba nemudoma doseči trajni mir. šef Bele hiše, ki ga je Vanče brž nato temeljito seznanil s potekom in vsebino razgovorov na Bližnjem vzhodu, je bil vsekakor o-preznejši, če smemo verjeti uradne mu predsedniškemu glasniku Po-welHl"'lzrI?ii] je le zadovoljstvo ned »pozitivnim zadržanjem* izraelskega in egiptovskega predstavnika, hkrati pa naglasil, da ne podcenjuje težkoč, kj bodo spremljale septembrski »tristranski vrh» (Sadat in Begin se bosta najprej ločeno sestala z ameriškim predsednikom, šele nato bo na sporedu trojno srečanje). In res se Carterju obeta marsikatera dodatna preglavica. Mimo okoliščine, da je na včerajšnji izredni seji vlade Begin vnovič zavrnil možnost izraelskega vojaškega umika iz Cisjordanije in poudaril zvestobo prvotnemu mirovnemu načrtu, katerega je Egipt odločno zavrnil ter mimo dejstva, da namerava Sadat v Marylandu zagovarjati po varnostnem svetu OZN odobreno resolucijo 242 o potrebi izraelskega umika z vseh zasedenih arabskih območij, bo moral ameriški predsednik tokrat res seči po vseh adutih, s katerimi razpolaga; to pa zato, ker Sadat ne pojde v Čamp David z namenom ponovno navezati neposred- ne stike z Izraelom, marveč prvenstveno s ciljem prisiliti vvashington-sko upravo, da se bolj vneto zavzame za rešitev bližnjevzhodne krize. Ne samo, Američani morajo nastopiti po Sadatovi želji kot »polnopravni sopogajalci* skupaj z Egipčani in Izraelci, sicer jim utegne Kairo obrniti hrbet.. Drugače si tudi ne moremo razlagati Sadatove odločitve, da krene v ZDA, ko pa je v zadnjem času tako drastično zaostril odnose z Izraelom. Mimogrede velja omeniti, da bo egiptovski državnik pred odhodom na ameriško celino obiskal Francijo, kjer se bo sešel z Giscardorn d’Estaingom ter poslal vladam v arabskem svetu, Evropi in neuvrščenemu gibanju poslanico z obrazložitvijo kairskega stališča do bližnjevzhodne krize. Snidenje v Čamp Davidu seveda ne bi prineslo miru na Bližnjem vzhodu,, gotovo pa bo odločilno za nadaljevanje (ali ukinitev) ustreznih pobud; predvsem zato. ker si Carter ne more dovoliti diplomatskega poraza, sicer bi utegnilo prej ali slej priti do novega sklicanja ženevske konference in tedaj bi se moral soočiti tudi s Sovjetsko zvezo. V zvezi z gori omenjenimi Carterjevimi aduti ne morem0 mimo domnevnega ameriškega načrta o kom- promisni poravnavi trenutnega spora med Egiptom in Izraelom, ki so ga šušljaje pričeli omenjati v kairskih diplomatskih krogih. Carter naj bi v Čamp Davidu predlagal zamenjavo izraelskih čet na zasedenih arabskih ozemljih z ameriškimi vojaki, ki bi tako v prehodni dobi, potrebni za dokončno razčiščenje položaja, jamčili varnost izraelskih meja. Dejansko naj bi območja, ki so jih zasedli I*-raelci z vojno 1. 1967 postala nekakšen ameriški protektorat. Vojaki ZDA pa naj ne bi zavzeli teh položajev pod ameriško, temveč pod zastavo OZN (ix) vzoru sirske vojske, ki * Libanonu nastopa uradno v imenu A-rabske zveze). Težko je verjeti, da bodo v Tel Avivu pristali na tako rešitev, gotovo pa ne bi smela biti IX> godu «fronti zavračanja*, (dg) RIM — Po srečanju z Intersin-dom so predstavniki avtonomne sindikalne organizacije pilotov ANPAC izjavili, da v tem mesecu ne bo prišlo do predvidenih stavk sektorja. RIM — Avtonomni sinciikat železničarjev FISAFS .je potrdil, da bodo člani sindikata stavkali 21. avgusta kljub pozivu ministra za prevoze, ki je pred dnevi obsodil to stavko. MiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiMiiniiinnMiiiiiMiiiiiiMMiiMiininiiiiiiMiMiiuiiniiiiuiiiuiiiiimuifiN V BEJRUTU ZATIŠJE PO 40 DNEH BOJEV Modre čelade ob strani redne libanonske vojske Sarkis namerava v Damask, kjer bo predložil svoj delovni program, • Sirci so se umaknili s prejšnjih položajev BEJRUT — Sirske oborožene sile so se včeraj zjutraj umakniM s položajev, ki so jih držale v četrti Ačhrafieh na vzhodnem podro čju Bejruta. S to potezo so začele izvajati sporazum o premirju, ki je bil sklenjen prejšnjo noč s pripadniki konservativne milice. V sporočilu «arabskih oboroženih sil* je rečeno, da so «zelene čelade* izvedle pregrupiranje svojih e-not v skladu z obstoječim vojaškim položajem na tistem področju, ki je, kot je znano, trdnjava faiangistič-nih in liberalnih milic. Poročilo govori tudi o prisotnosti ostrostrelcev v dveh drugih vzhodnih predelih mesta ter v nekem spopadu v četrti Ein - El - Remaneh, kjer je prišlo do puškarjenja in streljanja z raketami, ki pa ni povzročilo človeških žrtev. S svoje strani pa pripadniki milice trdijo, da je prišlo do kratkega streljanja s puškami v času izvajanja varnostnih ukrepov v Achrafiehu in da so se PREISKAVA O ZASEDI V UL. FANI IN MORO VEM UMORU Gen. Dalla Chiesa imenovan za «superpreiskovalca» Visoki častnik bo o svojem delu odgovarjal izključno notranjemu ministru - Potrjene mednarodne povezave brigadistov RIM — Generalu Carlu Albertu Dalla Chiesi, izumitelju »superzapo-rov* za teroriste, je vlada zaupala nalogo, da vodi preiskavo o umoru predsednika KD A Ida Mora. General bo pri tem odgovarjal samo notranjemu ministru. Sklep je bil sprejet na srečanju med predsednikom vlade Andreottijem in ministroma Rognonijem in Ruffinijem, ki je bilo v sredo popoldne v Meranu, kjer ministrski predsednik preživlja počitnice. Na srečanju, kot je rečeno v uradnem poročilu, so sklenili okrepiti koordinacijo med varnostno službo in silami javnega reda, v okviru preiskave o pokolu v Ul. Fani in o umoru Alda Mora pa so gen. Dalla Chiesi poverili »posebne operativne naloge*. Mimo besedila uradnega sporočila se je zvedelo, da je bila generalu poverjena ne toliko naloga koordiniranja, pač pa direktnega vodenja preiskave brez vsakršnega omejevanja. Sicer pa ni povsem jasno, kaj naj bi gen. Dalla Chiesa delal, saj je preiskava o Morovem umoru v rokah sodstva, ki ga visoki častnik prav gotovo ne more nadomestiti. Po drugi strani pa ukrep potrjuje, da je sodelovanje med policijo, karabinjerji in drugimi silami javnega reda vse prej kot zadovoljivo. Vsekakor naj bi prva konkretna naloga generala bila ta, da skuša najti že identificirane brigadiste, proti katerim so že izdelali zaporne naloge, vendar pa jih policija še ni mogla najti. General Dalla Chiessj, 58 let, po rodu iz Piemonta, je v preteklosti vodil karabinjerje v Milanu, Palermu in Turinu. Prav v Turinu je žel največje uspehe proti rdečim brigadam, saj so njegovi oddelki aretirali Renata Curcia po zaslugi «in-filtriranca* Renata Girotta. Pozneje mu je bila poverjena reorganiza cija italijanskih zaporov: Dalla Chiesa velja za pobudnika »super-zaporov* za teroriste, iz katerih naj bi bil' beg nemogoč. Prav zaradi tega naj bi bil na prvih mestih »seznama* oseb, ki naj bi jih bri-gadisti nameravali umoriti. Vsekakor pa je ukrep že sprožil prve negativne komentarje. Socialist Mancini na primer ugotavlja, da zaupanje «posebnih nalog* »eneralu Dalla Chiesi potrjuje, da je reorganizacija obveščevalnih služb še vse prej iiot učinkovita, ter izraža zaskrbljenost, ker bo delovanje visokega častnika prosto vsakršnega nadzorstva s strani |)arlamenta. Končno Mancini izraža tudi močne dvome glede osebe, ki je bila izbrana za tako delikaten posel. Prav na dan, Ko je bila preiskava poverjena visokemu častniku, pa prihajajo vesti o odločilnih premikih v sodni preiskavi o Morovem umoru. Sodnika Imposimato in Prio-re, ki vodita preiskavo, sta bila v prejšnjih dneh v Zahodni Nemčiji ter sta se v Wiesbadnu sestala z voditelji »Bundeskriminalamt*, posebnega protiterorističnega oddelka zahodnonemške policije. Preiskava naj bi pokazala, da so v tragični zasedi v Ul. Fani sodelovali tudi nemški teroristi, člani »tolpe Baa-der-Meinliof*. Prav tako so ugoto- General Carlo Alberto Dalla Chiesa vili, da je bilo orožje, ki so se ga posluiili ugrabitelji, ukradeno pred letom dni v Švici, pozneje pa so ga teroristi uporabili pri ugrabitvi predsednika nemških industrijcev Schle-.verja. Pa še nekaj: še pred meseci so odkrili novo skrivališče brigadistov, o čemer javnost ni bila obveščena, v katerem so med drugim našli nekatere ključe češkoslovaške izde- lave, ki so za italijanske ključavnice neuporabni. To naj bi dokazovalo povezavo teroristov z neko neidentificirano praško centralo. Vsekakor je preiskava o Morovem u-moru zadobila mednarodni značaj. Zahodnonemško sodstvo je obljubilo sodelovanje, verjetno pa bodo storjeni tudi koraki za vzpostavitev stikov s češkoslovaškimi oblastmi. (tm) «zelene čelade* Zbrale v bližini «stolpa Rizk», ki je najvišji nebotičnik v Bejrutu. Zelo pomembna je vest. ki je prišla iz uradnih krogov oboroženih šil OZN v Libanonu. Glasnik UNI FIL je izjavil, da se bodo «modre čelade* borile ob strani libanonske vojske proti vsem, ki se bodo upirali napredovanju redne libanonske vojske na jugu. Ta izjava da slutiti, da bo prišlo morda do uporabe sile z namenom, da se odpre pot vojaški koloni, ki je sedaj blokirana že 10 dni blizu vasi Kau-kaba od konservativnih milic majorja Saada Haddada. Glasnik »modrih čelad* je podal to izjavo potem ko je poveljnik UNIFIL gen. Emmanuel Erskine o-biskal včeraj v Bejrutu poveljnika libanonskih oboroženih sil gen. Vic-torja Kurija. Vprašanje vojaške kolone, ki je blokirana pri Kaukabi, je bilo tudi včeraj v ospredju pozornosti bejrutske vlade. Zjutraj se je predsednik Sarkis pogovarjal poldrugo uro z ameriškim veleposlanikom Parker-jem v navzočnosti ministrov za zunanje zadeve in za obrambo. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi Washington priporočil libanonski vladi, naj še malo potrpi, ter jo pozval, naj odloži vsak ukrep vojaškega značaja. Dejstvo je da so vsi poskusi ZDA in OZN pri Izraelu in pri poveljniku konservativnih o-dredov milice propadli. Včeraj je zunanji minister Boutros izjavil, da predstavlja operacija na jugu »preizkusni kamen učinkovitosti OZN in nekaterih velikih sil* (pri tem je mislil na ZDA). Pravijo, da bi libanonska vlada naletela na težave, če bi položaj o-stal napet, ko bi zahtevala podaljšanje mandata »zelenim čeladam*, ki bo zapadel v oktobru. Morda je ta strah pretiran, ker so Sirci že izjavili, da ne bodo zapustili Bejruta, vse dokler ne bodo našli zadovoljujoče rešitve. Vse kaže, da je prišlo v Bejrutu do relativnega premirja zaradi raznih vzrokov. Med drugim r.e smemo pozabiti tudi, da se bo 12. septembra sestala v Kartumu v Sudanu A-rabska liga, ki bo med drugim o-bravnavala tudi libanonsko vprašanje. Če bo premirje vzdržalo, bosta libanonski predsednik Sarkis in zunanji minister Boutros odpotovala v Damask, kjer bosta predložila sirskim državnikom delovni program v sedmih točkah; podaljšanje mandata «zelenim čeladam*, revizija nalog «zelenih čelad*, njihov postopni umik iz Bejruta in predmestij, hitrejša obnova libanonskih oboroženih sil, nov sporazum o palestinski vojski, ukinitev vseh ilegalnih vojaških formacij, ukinitev vsake podpore konservativnim odredom milice na jugu in pomoč redni libanonski vojski na meji z Izrael im. Včeraj je središče Bejruta po več kot štiridesetih cineh nekoliko oživelo. Pojavile so se tudi stojnice uličnih kramarjev. V predmestju pa je ozračje še vedno napeto, (vk) NA PRIHODNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA, 22. AVGUSTA NAMESTO OBČINSKEGA ODBORA BO TREBA SPET VOLITI ŽUPANA Župan Cecovini se je odpovedal mandatu - Sinoči se je sestal pokrajinski izvršni odbor PSI Dolg in zapleten dialog med meščansko listo Per Trieste in krščansko demokracijo, ki ga je označevala izmenjava predlogov in protipredlogov, ni imel tistega razpleta, ki so si ga nekateri iz vrst tako ene, kot druge stranke verjetno pričakovali ter želeli — in sicer to, da bi med tema dvema političnima silama prišlo do sporazuma in morda do sestave trdne večine v občinskem svetu. še enkrat pa se je izkazalo, da je ostala lista Per Trieste popolnoma izolirana in da ostaja edina podpora, ki so je bili doslej deželni, podpora Almi-rantejeve skupine in radikalcev, ki so, kot vemo, prispevali k izvolitvi Cecovinja za župana. Položaj je torej še naprej skrajno zapleten. Krščanska demokracija je sicer zagotovila svojo zunanjo podporo listi, če bi se le-ta odločila za sestavo enobarvnega odbora, vendar bi se ta podpora nanašala le na odločitve upravnega značaja in to zgolj zato, da bi se preprečila komisarska uprava. Na noben način pa ne more KD pristati, je bilo rečeno, na program liste, to je na znamenite tri točke, ker so v nasprotju s programskimi smernicami KD. Razdalja med obema silama je torej prevelika, poudarjajo krščanski demokrati, da bi bilo v njej prostora za trdnješe politično sodelovanje. Predstavniki liste z županom Ceco-vinijem na čelu pa s svoje strani ugotavljajo, da so bili zaman vsi poskusi, da bi zagotovili Trstu večinsko in zato učinkovito in trajnejšo upravo. Ozžalujejo, da je KD pokazala zaprt in nepopustljiv odnos do novih predlogov, ki naj bi jih vseboval delno prilagojeni dokument, ki ga je lista v prejšnjih dneh posre dovala vodstvu KD in ostalim strankam v proučitev. Od tu - nenadna odločitev liste Per Trieste na predsinočjem posvetu vseh izvoljenih predstavnikov, da prekine posvetovanja z drugimi strankami in poskuse sestave večine, ter odločitev župana Cecovinija, da se odpove svojemu mandatu, ki ga je sicer sprejel z rezervo. To praktično pomeni, da bo treba pričeti vse znova. Na prihodnji seji. ki je bila po sklepu prejšnjega občinskega odbora določena za torek, 22. avgusta, ne le, da ne bodo še volili novega odbora, pač pa bodo morali znova volitvi župana, ki naj bi ponovno preveril možnosti sestave odbora. Kaj si ob tem lahko pričakujemo? Verjetno bomo na tej seji priča balotaži med kandidatom KPI, ki je kot znano inž. Roberto Costa, in kandidatom KD, to je Stopperjem. Razen seveda, če ne bo lista Per Trieste smatrala za potrebno, da se spel odloči za kakega svojega kandidata. V tem primeru bi lahko poskusil sre- čo Giuricin, kot namigujejo nekateri, češ da bi mu bilo lažje posvetovati se s komunisti, ki niso njegovemu strankarskemu tovarišu Cecoviniju odpustili tako popustljivega odnosa do fašistov. Marsikdo se ob vsem tem sprašuje, kaj je napotilo listo in novopečenega a že pogorelega župana k umaknitvi mandata. Zanimive so s tem v zvezi domneve, ki jih navaja tržaški tednik Meridiano v včerajšnji številki, ko govori o tajnem srečanju župana Cecovinija z zunanjim ministrom Forlanijem. Cecovini se je hotel na ta način prepričati, kakšen veter pihlja v Rimu, Ker naj bi na tem srečanju sprevidel, da ni za programske smernice njegove liste ne pravega posluha ne prave naklonjenosti, se je v bistvu na skritem odločil (tako namreč namigujejo v določenih krogih, ki jih Meridiano ne navaja), da se tiho umakne, kar je predvčerajšnjim tudi storil. Ostale stranke medtem samo čakajo, kako se bo položaj razvijal. Verjetno se bodo sedaj, ko so pogajanja zdrknila na mrtvo točko, spet oglasile s svojimi stališči in predlogi. Sinoči se je na primer sestal izvršni odbor PSI, na katerem je pokrajinski tajnik Carbone izčrpno poročal o sedanjem političnem položaju. Sklepi seje še niso znani, ker se je zavlekla pozno v noč, gotovo pa bodo mnenja socialistov prispevek k nadaljnji razpravi med političnimi silami za premostitev krize. Se vedno velja namreč predlog levice o sestavi občinskega odbora demokratične enotnosti, ki pa ga krščanski demokrati zavračajo, češ da niso pripravljeni deliti oblasti na občini s komunisti. V prihodnjih dneh, pred 22. avgustom, bo treba o tem predlogu spet temeljito razmisliti. Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA SEDEŽU DEŽELNE UPRAVE Skupna prizadevanja za rešitev vprašanja avtobusnih podjetij Sestanka so se udeležili predstavniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, sindikalnih organizacij in ANAC Na sedežu deželne uprave so se včeraj ponovno sestali predstavniki sindikalnih organizacij, ANAC in svetovalskih skupin v deželnem svetu, da bi proučili vprašanje polnega izvajanja delovne pogodbe nameščencev avtobusnih podjetij in soglasno potrdili, ča se bodo zavzeli za dokončno rešitev sindikalnega spora. Da bo slika jasnejša, je bo lje, da ponovimo liste sporne točke, ki so onemogočile, da bi lahko iz- 19. SEPTEMBRA ZAČETEK POUKA Ministrstvo za šolstvo je določilo, da se bo začelo šolsko leto 1378/79 v torek, 19. septembra. VSE BOLJ JASNO POSTAJA, KAM MERIJO AVTONOMISTIČNA GIBANJA Neonacisti koroškega Heimatdiensta na obisku pri tržaških avtonomistih Avstrijski neonacisti, ki jih je vodil Joset Feldner, so se L in 2. avgusta sestali s pripadniki pihanja Mitelevropske civilizacijo Rdeče-belim nalepkam liste Per Trieste se je v teh dneh pridružil črni dvoglavi orel, simbol Mitelevropske civilizacije •iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiHiiMHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitinaiiiiiMiMiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiii Pomoč pri gradnji doma handikapirancev Ob pokrajinski cesti med Opčinami in Bani si Skupnost - družina handikapirancev gradi svoj dom za ceno velikih naporov in ob sodelovanju širše skupnosti, ter ob skoraj popolni brezbrižnosti in neobčutljivosti uradnih oblasti, ki bi morale biti Prve poklicane, da skrbijo za reševanje takšnih družbenih problemov, kot so prav problemi handikapirancev. Udarniško delo, po zaslugi katerega je v bistvu zrastlo poslopje, je včeraj popestrila večja skupina ameriških mornarjev, ki služijo vojaški rok na letalonosilki Kennedy in ki so vljudno poklonili svojo pomoč. Kontraadmiral Schultz, poveljnik skupine letalonosilk 6. ameriške flote je v spremstvu soproge in nekaterih visokih ameriških mornariških častnikov, včeraj popoldne obiskal kobilarno Lipico in Postojnsko jamo. V Lipici sta goste sprejela direktor kobilarne Andrej Franetič in referent za turizem pri sežanski občini Filip Borjančič ter jim razkazala Lipico in dresurno jahanje. Ameriški častniki, ki so bili na zasebnem obisku, so nato obiskali še Postojnsko jamo, kjer jih je sprejel in jih vodil po jami direktor jame inž. Marjan Šibenik. Proti večeru so se gostje spet vrnili v Trst. " ~ 7; i Domnevne nepravilnosti v posojilnicah Začasna svoboda za dva obtoženca Tržaško kazensko sodišče je ugodilo prošnji odvetnikov Vinciguerre in Amodea ter odredilo izpustitev na začasno svobodo za dva izmed obtožencev domnevnih nepravilnosti v zvezi z dejavnostjo nekaterih posojilnic v naši deželi. Sodniki so izpustili na začasno svobodo Valeria Toneattija in Petra Grudna. Kar zadeva tretjega obtoženca, Videm-čana Micheia Lazzara, pa so bili sodniki očitno mnenja, da le-ta nosi glavni del odgovornosti in so sicer ugodno rešili prošnjo njegovega zagovornika za izpustitev na začasno svobodo, a le proti izplačilu kavcije v višini 150 milijonov lir, ki pa je Lazzaro ni položil in je torej še vedno v zaporu. Sodna obravnava zorn i: domnevnih nepravilnosti bo 19. septembra. • Družba ENEL je razpisala natečaj za podelitev 5 štipendij prizadetim iz Vajonfa. Za podrobnejše informacije se morajo zainteresirani obrniti na tržaško prefekturo. Ameriški mornarji v domu handikapirancev K čemu težijo vsa avtonomistična gibanja v Trstu, z listo Per Trieste, najmlajšo po starosti, a najkrepkejšo po številu, na čelu, je že od nekdaj znano — poklicana so predvsem zato, da ohranjajo in od časa do časa, ko je treba, poživijo politično napetost v teh krajih, ki so po svoji geografski in narodnostni kompoziciji izpostavljeni ugodnim ir. neugodnim vetrovom. S podpisom sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki je končno rešil utesnjujoče in neudobno tnejno vprašanje ter nakazal perspektive novega družbenega in gospodarskega razvoja, je zavel ugoden veter in nemudoma smo imeli s poživitvijo avtonomističnih teženj dokaz, da so mračne sile spet na delu, da bi nevtralizirale morebitne pozitivne premike. O pravi, reakcionarni, protiljud-ski in -proti sožitju, prijateljstvu in popuščanju napetosti uperjeni funkciji teh gibanj imamo veliko dokazov, najzgovornejši pa se nam po:, nuja v teh dneh s sicer nekoliko zapoznelo, a skrajno zanimivo in pomenljivo vestjo, da so se predstavniki avtonomističnega in nostalgično prohabsburško obarvanega gibanja Mitelevropske civilizacije pred dnevi sestali v Trstu z delegacijo zloglasne neonacistične koroške organizacije Heimetdienst, ki jo je vodil Josef Feldner. Vest o tem srečanju je objavil dunajski desničarski dnevnik Die Presse, ki prinaša tudi vsebino teh rprijateljskih razgovorov». Tako tržaški avtonomisti kot koroški neonacisti so si bili edini v mnenju, da so »cilji in metode ekspanzivne ljubljanske politike iste tako na-pram Furlaniji - Julijski krajini, kot Koroški». Delegaciji sta skratka dali duška svojim protislovenskim in protijugoslovanskim težnjam. Paolo Parovel, vodja gibanja Mitelev-popske civilizacije, je poleg vsega izrazil še razočaranje, ker je Avstrija odrekla udeležbo pri upravljanju tržaškega pristanišča. Ob zaključku srečanja, ki se je odvijalo 1. in 2. avgusta, štiri dni po izvolitvi Cecovinija za tržaškega župana (kot posebej poudarja avstrijski časopis), so se tržaški avtonomisti in avstrijski neofašisti dogovorili, da se spet sestanejo na običajni šovinistični in protislovenski manifestaciji, ki jo Heimatdienst prireja vsako leto 8. oktobra v Celovcu, in ki jo predobro poznajo naši koroški rojaki. vajali delovno pogodbo nameščencev avtobusnih podjetij. Sindikati in vlada so podpisali pogodbo, ki je med drugim predvidevala ustanovitev državnega sklada za prevoze, iz katerega bi morali črpati posebne prispevke, ki bi dopolnjevali plačne poviške uslužbencev. Deželni svet je odobril zakon, na osnovi katerega bi anticipiral potrebne vsote, ki bi jih nato dopolnil z denarjem iz državnega sklada. Državni organi pa so že dvakrat zavrnili ta zakon in poudarili, da manjka finančno kritje, ker ni bil še ustanovljen državni sklad. V tem primeru je edina rešitev, da dežela prevzame nase to finančno breme in ga vpiše v proračun. Medtem je deželno vodstvo ANAC sklenilo povišati plače uslužbencem za 15 tisoč lir mesečno, vendar le do meseca novembra. Na sestanku so predstavniki svetovalskih skupin soglasno potrdili, da se bodo zavzeli za rešitev tega vprašanja in odobrili nov deželni zakon, kakor hitro bo sestavljen deželni odbor. Istočasno so se tudi obvezali, da bodo posredovali pri državni vladi, da bi sprejela potrebne ukrepe. Predvsem komunistični svetovalec Colli je ostro obsodil ravnanje osrednjih vladnih organov, medtem ko je demokristjan Biasutti pre-dočil nevarnost, da bi si dežela naložila nova finančna bremena, ki bi jih morala prispevati vlada. Na koncu sestanka so prisotni izdali skupno poročilo, v katerem poudarjajo, da je treba čim prej premostiti to stanje in odobriti nov zakon, ki bi potrdil vsebino prejšnjega zavrnjenega. Predstavniki svetovalskih skupin so se obvezali, da se bo deželni svet z nujnostnim postopkom lotil postopka za rešitev tega vprašanja. Predstavniki svetovalskih skupin, sindikalnih organizacij in ANAC so tudi soglašali, da je potrebna skupna obveza, da bosta parlament in vlada resnično izvajala sporazum med vlado in sindikati in ustanovila državni sklad za prevoze, tako da bo končno rešeno vprašanje, ki zanima delavce tega važnega sektorja državnega gospodarstva. Predstavnike sindikalnih organizacij in ANAC je nato sprejel še predsednik deželnega sveta Arnaldo Pit-toni, ki jim je zagotovil vso podporo, da bo potrebne zakonske osnutke deželna skupščina odobrila takoj po sestavi novega deželnega odbora. beležila naslednje primere nalezljivih bolezni: 2 primera škrlatinke, 7 primerov ošpic (en primer izven občine), 4 primere noric, 3 primere vnetja priušesne slinavke, 5 primerov rdečk, 1 primer srbečice, 2 primera vnetja jeter, 4 primere o-troškega gastroenteritisa (en primer izven občine) in 2 primera sal-moneloze. Drevi po TV intervju z V. Vidalijem Drevi ob 22.25 bodo m prvi i ta lijanski televizijski mreži posredovali intervju z Vittoriom Vida lijem, ki bo obudil spomine na špansko državljansko vojno. Vidali bo poudaril predvsem konflikte med komunisti in anarhisti, ki so bili, kot sam pravi, «državljanska vojna v državljanski vojnh. Poleg tega pa bo bivši tržaški senator govoril tudi o sporu med Titom in Stalinom, o dvajsetem kongresu komunistične partije Sovjetske zveze in še o marsičem zanimivem. Poprečna «Giselle» na Gradu sv. Justa «Giselle> ni navdušila tržaškega občinstva. Z dokaj medlo interpretacijo in z izredno pomanjkljivo tehnično opremo je Ariston 21.30 «L'innocente». Režija Visconti. G. Giannini, L. Antone!«' Prepovedan mladini pod 14. let** Mignon 16.00 «Profondo rosso*. nila- žija D. Argento. Prepovedan dini pod 14. letom. ,,, Nazionale 17.00 «Chinatown». J- ' cholson. ' Grattacielo 17.00 »Superball*. P^ vedan mladini pod 18. letom. _ Escelsior 16.30 «Love story». Ali Graw, R. 0’Neal. ^ Ritz 16.30 »Solamente neri*. L. policchio, S. Casini. Prepove® mladini pod 14. letom. . Eden 17.00 «Milano, difendersi 0 * rire*. M. Porel, G. Hilton. P*& vedan mladini pod 14. letom. . Cristallo 16.30 «La farfalla dalle insanguinate*. H. Berger. PreP° dan mladini pod 14. letom. u Filodrammatico 16.00 — 22.00 erotica*. Prepovedan mladini ™ 18. letom. „ Moderno 16.00 «007 - Una <*scS di diamanti*. w Aurora 16.30-22.00 «Taxi driveP- J" žija M. Scorsese. R. De Niro. * povedan mladini pod 14. leton™-Capitol 15.30 - 21.15 «QuestO P3*,, pazzo pazzo mondo*. Mick R0" Spencer Tracy. Barvni film. _y Vittorio Venet« 17.00 «Nove ospftj n un delitto*. Prepovedan mladini ** 18. letom. (, Ideale 16.30 «Anonimo venezian«8, Bolkan, T. Musante. Astra 16.30 «La bella addormn*"8 nel bosco*. Film W. Desne ja. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnle*^ Trstu obvešča, da bo zaprta 00 avgusta. SPDT prireja v nedeljo, 27-' gusta, avtobusni izlet v Ribčev , ob Bohinjskem jezeru na osre®™ proslavo 200-letnice prvega Pr'^ J na Triglav. Vpisovanje na se“e ZSšDl vsak dan od 11. do 12. ute' i Združenje Union priredi 13., 2I'J[ 15. avgusta «Avtobus prijateljstva š Sloveniji, Hrvatški in Bosni* ob f" liki bratske turneje Tržaškega rižanskega pevskega zbora. Obisk nimivih zgodovinskih in kulturnih K dišč v notranjosti države in ob Informacije in prijave na ,51 združenja v Ul. Valdirivo 30, tel- 64 ^ vsak delavnik razen ponedeljka ( 10.30 do 12.00 in od 17.00 do ,9' t ob četrtkih od 17.00 do 19.30 sobotah od 10.30 do 12. ure. ,5 Združenje Union ima še nekaj 'V na razpolago za enodnevni izlet v brovo — Goriška brda. Inforff13 . in vpisovanje na sedežu združuj Ul, Valdirivo 30, vsak dan od * '|( do 12. 4ire, razen ob ponedeljkih ^ četrtkih in popoldne od 17. do 1' razen ob ponedeljkih in sobotah- Člani SPDT iz dolinske občine fjjj rejajo 12., 13.. 14. in 15. av«u štiridnevni izlet z osebnimi bili na Triglav. Brežanska nnla (( vabi vso ostalo mladino, da se j pridruži. Za vpisovanje telefo”1 Vojku Slavcu na dom (228375) °b černih urah. Društvo slovenskih upokojcnceV Italiji javlja, da je odhod v D1!”,, vo - Kobarid, dne 13. t.m., i* 1 se ob 6.45 s Trga Oberdan izPre° deža dežele. Prosimo točnost. Mali oglasi PRODAM FIAT 124 šport coUp* , prav dobrem stanju, zaradi VO.1%,, službe. Zainteresirani lahko nirajo v večernih urah; od I9, naprej na tel. 820591. ( PRODAJAMO zazidljivo parcel®^; Boljuncu 1600 kv. m. Pisati .jj, pošta Boršt, potni list A ” Ugodna cena. rdff KUPIM 2„ 3„ 5. in 6. zvezek v< karjevih zbranih del (CankkoL, založba 1951-1959) in naslednje ke zbranih del Državne ^'j,; Slovenije: Levstik L; Kersnik ,( Aškerc 1. ter Voranc 1., 3., 6., 7. in 9. Telefon 225304. . ŠVAB KORADO - Assicurazioni p nerali — nudi svojim kliento^ ^ prijateljem tehnične, popolne > ^ hitrejše zavarovalne usluge v n )4 uradu v Trstu, Ul. Genov« Tel. 61034-5. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telrf št. 732-627. Dotrpela je JUSTINA FERLUGA vd. D’AGN0L0 Pogreb pokojnice bo danes ob 12. uri iz Ul. Pieta naravno®1 v cerkev sv. Bartolomeja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: brat Dragan, sestri Ema in Ana, sestrična Llvia in nečaki z družinami Trst, 11. avgusta 1978 Primaria Impresa Zimolo PO IZGLASOVANJU DEŽELNEGA ZAKONA Družinska posvetovalnica naj bo alternativna zdravstvena ustanova Njen namen je reševati probleme materinstva, kontracepcije, splava, spolne vzgoje in zdravstvenih razmer na delovnem mestu Posv^adn-'ih mesecih vsa javnost 3 ve*'k° pozornosti izvajanju ° prekinitvi nn«^nrt«ti in nosečnosti in Po^ pF°Wemom, ki s*te ^L’žele’ šele v zadnjih It jt.i.?™a mnogo kasneje kot osta dne, llJa“ ' »ka ,apr‘la, medtem ko je poslan *®kon °?'ca izglasovala vsedržavni 'kožin' • Predvideva ustanavljanje lija i07r 1 Posvetovalnic, že 2!). judo j2 Tako je še enkrat prišlo Pr, r?za zaostajanje in površnost ntjjj, Kravanju in rešitvi najnuj-u? socialnih problemov, ki pa žensko prizadenejo prav tjtrp °1 Zavlačevanje z izglasovala ^^a zakona je pripomoglo, j\n Pa celotnem deželnem območ-tosJt 0 ma.ihno število družiaskih tri,,lovalnic. saj deluje trenutno v botj * Pokrajini le ena, pri Sv. So-ti^oe ^®kon je torej odobren, poli-ste oVolio Pa primanjkuje, še tihi j»Ja,n^e' ki si prizadevajo, da flpipff. e družinske posvetovalnice •a m ., delovati, so pri svojem dedi ločene od ostalih kot pa tuji#, . občinskih uprav, ki se svo-Pfpvj?, °stim najraje izmikajo. 0-tako obnašanje so iz-feš da nimajo finančnih da nimajo razpoložljivih Dpjv ,r°v. in celo, da so družinske i»hk oknice odveč, saj se ženske Jih , Poslužujejo ambulant in dru-«i.. - obstoječih zdravstvenih u- lt)(0 al je družinska posvetovalnica d)jjt Pomembna? Dejavnost te je Itjra,?.’, saj se mora ukvarjati Cenejšimi se mora problemi. od pre- splava kot sredstva za Pripev nezaželene nosečnosti, Piatep, Junja ženske na zavestno V°' od informiranja o kon-, k^ sredstvih, do organi v Ja ^sjev o spolni vzgoji, tako kot v rajonih samih, od # aktifT8'1'5 izobraževalnih tečajev Ciinih zdravstvenih temah, do klanja telesno in umsko nri-otrok v šolo in v družijo V, Podenja pediatrične oskrbe. .družinska posvetovalnica naj-it sn/z-vaja svojo zahtevno vlogo, (jj. rebno, da se postavi kot al-Ših!Vt1a zdravstvena ustanova z 'Ht metodološkimi oprijemi. Kot ki naj ne bi bila le zdrav-?inL?a značaja, kot so ponavadi S tč®pte, temveč tudi socialnega ^3t| L.h' znala učinkovito premo-** demokratske težave, s katerimi *, es skoro povsod srečujemo. S s,inske posvetovalnice se bo ne | .lekt posluževala ženska in ['e na zdravstveni ravni, tem-St#va' na ravni sodelovanja, ena-%V).ne participacije in seveda .rt^.^hja. Da ne bi postala dru Pcsvetovalnica elitna struk- se je ne bi posluževale Vitio ke iz določenih slojev, pa je da družinska posvetovalnica S kraicna, teritorij, da se poveže f^šcli; n'mi organizacijami in da S# K:’e.lastno delovanje s petre-ž|)lte(_i ^jevnega prebivalstva. Re-S ^delovanja posamezne družin-'0 Sv®tovalnice pa ne bodo ta-['*! s^°, vidni, saj mora v začetni rt ^ciavnosti posvečati naj-s; Tjdje prav vzgajanju žensk, St omorp;0 najprej pridobiti za-!?Si ^t-nem položaju in pa o te se ooslužujeio družin- rtdieio Ve^<)va'ni’ce ne kot ostalih !,llk#„na'hih zdravstvenih ustanov. Nt#pa ^mena je tudi, da se med h 1)1 o«i • žensko in med zdravnici tfartf ,'em vzpostavi dialog, ne 'Svf.:, ^'nnslni avtoritaren odnos ' bolnik. In prav iz teh SMj v mora ip poleg službenega >V bnravKati družinsko posve-.SiprJ budi ženske, ki se je no-> Za^,V n3ei Pa mora biti stal-ikSift.?8 socialna delavka in tirvka rka ah Pa zdravstvena \, '"bčfisno pa pediater, psi-?t)f Cl°l°fC in ginekolog. Stl!^e storitve, razne analize hit- dr.,?*«<*• sredstva, bi mo-, ' hfPvz!nska posvetovalnica nu-s ze n « bJv enkv!? lahko trdimo, da drujba Prezrle dejanske so po- Oh - ae Pesebno pa žensk „ ako pri izglasovanju za- ^„l.21lasnfek,nitvl nosečnosti, kot Vhfiskji Van.iu deželnega zakona o ^'svetovalnicah, botrova-Patriarhalne družbe, ki bo IZVAJANJE OSIMSKIH SPORAZUMOV Priprave za gradnjo mogočnih infrastruktur na jugoslovansko-italijanski meji pri Gorici Kmalu na dražbi gradnja slavb na italijanskem delu obmejnega postajališča • V septembru začetek del na jugoslovanski strani - Obsežna dela na Soči za gradnjo HE Solkan Na več področjih se v Gorici in Novi Gorici dejansko že izvajajo osimski sporazumi. Bili smo priča v lanskem letu številnim sestankom j mešanih jugoslovansko - italijanskih j komisij, ki so izdelovale načrte in j pripravljale vse potrebno za sklad-’ no urejanje skupnih infrastruktur kot so obmejno postajališče štan-drež - Vrtojba, cesta na Sabotin, u- lijanske meje. Jezero, ki bo nastalo z zajezitvijo, bo dolgo nekaj več kot 10 kilometrov, okoli 8 km pa ga bo primernega za vodne športe. Omeniti velia. da bo maksimalno nihanje gladine meter in pol. Letno bo elektrarna dajala lit milijonov kilovatnih ur električne e-nergi.ie, njena investicijska vrednost pa je 850 milijonov dinarjev. Flek reditev voda Soče, odprtje mejnega ! trama bb direktno vključena v 110- Poslopje pri Sv. Soboti, v katerem deluje prva družinska posvetovalnica na Tržaškem tudi še vnaprej onemogočala učinkovito delo na tem področju. Edini primer pri Sv. Soboti Prvo zahtevo po družinskih posvetovalnicah na področju Sv. Sobote so sprožili že prebivalci sami pred dvema letoma, ko so začutili potrebo po odkritem pogovoru o vseh problemih, ki se tičejo materinstva, otroštva, spolnosti, kontracepcije, splava in raznih bolezni. Združenje stanovalcev je tako predložilo prošnjo na rajonsko konzulto za Valmau-ro in Naselje sv. Sergija. Po kratki obravnavi si je za bodočo posvetovalnico prevzel vso odgovornost občinski odbornik za zdravstvo Paolo Zaruni,. sestavil, poseben psn.^tpk statuta in najel osebje, ki bi moralo delovati v novem poslopju. Zaposlile so se tako psihologinja Patri-zia Romito in 3 zdravstvene delavke, a že po nekaj mesecih so morale zaradi zapadlosti pogodbe prekiniti z delom. Poslopje je ostalo neuporabljeno, le občina je morala dalje plačevati najemnino. Sledili so si še drugi sestanki z odbornikom Zaninijem, s predsednikom bolnišnice *Btirlo» Bercejem in drugimi vidnimi osebnostmi, še vedno pa je v posvetovalnici manjkal poklicni zdravnik. Ne glavna bolnišnica ne Burlo tega nista mogla nuditi, saj še njima samima število zaposlenih komaj zadostuje. Končno je odbornik pred lanskimi volitvami ponovno odprl občinstvu posvetovalnico in namestil psiholo ginjo iz Rima, ki še danes prihaja trikrat tedensko iz Lacija v naše mesto, da presedi v velikih prostorih le nekaj popoldanskih ur. Družinska posvetovalnica na Trgu Valmaura 9, nasproti nogometnega igrišča «Grezar», sploh ne deluje, Sama psihologinja res ne zadostuje za'rešitev vseh problemov, ki se porajajo v družini. Predvsem manjka zdravnik ali zdravnica, ginekolog, izvedenec za družinska vprašanja, socialna delavka, psiholog, zdravstvena delavka, nevropsiholog, pediater in otroški psiholog. Problemov je mnogo, ženske vseeno se ne zatekajo po pomoč v to poslopje. Morda je na videz nezanesljivo ali pomanjkljivo ali celo nepotrebno. Potrebno pa bi bilo vsekakor, posebno še, če bi bila ekipa nameščena v polni zasedbi. V zadnjem letu, odkar naj bi ta posvetovalnica vsaj v teoriji delovala, se je je poslužilo le nekaj žensk, ki so menda bolj iz solidarnostnih kot resnično nujnostnih vzrokov prišle po pomoč, Ali zgolj iz radovednosti, saj vsaka novost je zanimiva, posebno še, če se pojavi v neposredni bližini doma. A kaj kmalu se je navdušenje ublažilo, na dan so prihajale prve kritike In ocene o nepopolnem in pomanjkljivem delovanju. Poleg oseb ja je nepopolna vsa najnujnejša tehnična oprema, tako priprave in potrebščine, saj ko je mati zahtevala bolniško potrdilo za svojega otroka, je bila psihologinja prisiljena napotiti jo do bližnjega zdravnika. Tako tudi številnih problemov v zvezi s kontracepcijo, splavom ali zdravjem nasploh ni rešila in še ne more rešiti san. psihologinja, četudi ima njena prisotnost v posvetovalnici važno Vlogo. Veliko je takih pomanj kljivosti. Morda je krivda zgolj naključna, vsekakor pa so zahteve posameznikov upravičene. Odbornik Zanini je takoj ob odprtju posvetovalnice predstavil v skrajšani obliki nekaj točk, ki bi jih morala nato ekipa izvajati. Tako je v osnutku poudarjeno, da bi morala tK)svetovalnica izrecno služiti za 'zaščito zdravja ženske in dojenčka pred, med in po nosečnosti, da bi morala dalje ščititi njeno zdravje s periodičnimi pregledi, da bi tako sproti ugotavljali morebitne znake prsnega raka, ki je, če v začet nem stanju odkrit, še ozdravljiv. Dalje je v osnutku poudarjeno, da mora osebje posvetovalnice nuditi ženski vse informacije glede prekinitve nosečnosti ter glede vseh bolezni, ki se po statističnih podatkih najpogosteje pojavljajo na delovnem mestu, posebno v tovarnah, ter da bi jih- tako lahko same preprečile. Posvetovalnica bj morala redno pripravljati izpopolnjevalne tečaje, debate, okrogle mize na razne teme, študijske seminarje v sodelovanju z drugimi javnimi ustanovami, tako šolami, sindikati, tovarniškimi in stanovanjskimi sveti, zdravniškimi strukturami, le da bi se skupnost zavedala važnosti teh posvetovalnic in črpala iz njih koristi. Do tega ni prišlo. Še vedno o-, staja poslopje nasproti stadiona «Grezar» neobiskovano. Na zunanjih vratih le sameva urnik, ki vabi vse, naj se oglasijo ob ponedeljkih, torkih in sredah od 15. do 20, ure. Trenutno pa je psihologinja na. dopustu, menda do druge polovice tega meseca. Morda svetovalci novoizvoljenega rajonskega sveta bodo stvar u-redili, namestili nove sile in dali s tem pogum ženskam, da se bodo zatekle v to posvetovalnico, ko bodo iskale tako moralne kot fizične pomoči. Kako pa v naših slovenskih občinah? V naših slovenskih občinah se je o družinskih posvetovalnicah bolj malo razpravljalo, kot se tudi v naši narodnostni skupnosti ponavadi bolj malo govori o pekočih socialnih problemih, ki so v tesni povezavi s tradicionalnimi tabuji. Predsodkov v zvezi z ženskimi vprašanji ne primanjkuje: tu mislimo predvsem na podrejeno vlogo, ki jo ima ženska v družbi, na delovnem mestu in v družini in žal ugotavljamo, da to velja mogoče še bolj za Slovenko kot na Italijanko. Saj ko pogledamo na sezname imen raznih odbornikov v prosvetnih, športnih ali v naših krovnih organizacijah, le redko zasledimo kako žensko ime in še v tem primeru opravlja ženska funkcijo zapisničarke ali v kakem izjemnem primeru funkcijo tajnice. Mnogim se zdi, da je ženska za kako vodilno mesto, neprimerna, in da je lahko uporabna le za uradniško službo. Kot se predsodki porajajo v zvezi z ženskimi vprašanji, tako jih množično beležimo tudi v zvezi s spolno vzgojo na naših šolah in družinah, ter z vsem, kar je povezano s podobnimi «občutljivimi» problemi. In prav ti predsodki so glavna ovira, ki preprečuje, da bi se družinske posvetovalnice v naših slovenskih občinah redno ustanavljale. Res je, da so za ustanavljanje družinskih posvetovalnic potrebna finančna sredstva in veliki organizacijski napori, katerim pa naše majhne občine niso povsem kos. Do sedaj je temu zakonu posvetila največ pažnje le devir.sko-nabre-žinska občina, čeprav tudi tu še ni prišlo do konkretnih uresničitev. Govori se tudii, da bosta miljska in dolinska občina ustanovili ločeno dve družinski posvetovalnici, a do Sedaj ostaja načrt le v predalih občinskih uprav. Ob njihovi ustanovit vi bodo morale vse občine upoštevati jezikovne potrebe prebivalstva, kot pač predvideva člen 3. deželnega zakona o družinskih posvetovalnicah. Namestitev družinskih posvetovalnic v slovenskih občinah pa ne bi bila le velika socialna pridobitev za vse občane, ampak bi dala rnož-post vsem ženskam, da b' se aktivno vključile v to strukturo in se Zavedale važnosti, ki 1o ima izven-družinska dejavnost. Na tak način bi preprečili zaprtost m emargini-rano življenje žensk, ki se pogosto poraja posebno med nami Slovenci. prehoda v Gabrijelovi ulici - Erjavčevi cesti itd. V sredo se je v Rimu sestala italijanska komisija za izvajanje gospodarskih aspektov osimskega sporazuma in njihovega finansiranja in tam so sklenili, da pridejo člani te komisije v našo deželo v septembru, da si na mestu samem ogledajo tako zemljišče bodoče industrijske cone na Krasu kot Sočo pri Gorici in tudi druge kraje, ter se seznanijo s krajevno realnostjo, kajti krajevni činiteljii hočejo povedati svoje mnenje o teh gradnjah, za katere bo rimska vlada zagotovila precejšnja finančna sredstva. V gradnji je že, na goriškem t>od-ročju, obmejno postajališče nri Štan-drežu in prav v teh dneh bodo na gariški občini oddali na dražbi obsežna dela za gradnjo poslopij. Na jugoslovanski strani pa bodo z deli obmejnega postajališča začeli v septembru in v prvi etapi so predvidena dela za cestne naprave in tudi za cestno povezavo novega obmejnega prehoda s Šempetrom in z obstoječo cestno mrežo, imajo pa že načrte in delno tudi finansiranje za nadaljevanje avtocestnega priključka do Sela v Vipavski dolini. Prav tako bodo na obeh straneh najbrž že v septembru pričeli z deli za odprtje prehoda v Gabrijelovi ulici. Na odseku Soče med pevmskim mostom in državno mejo pod Sabotinom so v teh dneh na delu italijanski geologi. Raziskujejo kvaliteto podzemeljskih plasti tako na obrežjih kot sredi reke. Ponekod so segli celo 40 metrov v elobino. Zbrani material bodo analizirali v laboratorijih. Ni še znano, kakšne vrste je ta material, vendarle se zdi, da ni pripraven za gradnjo jezu. Ne bo torej moč graditi akumulacijskega jezu, ki bi služil za potrebe namakanja krminsko - gradiščanskega polja? Na jugoslovanski strani pa so bili že pred časom izdelani načrti za gradn jo hidrocentrale na Soči in zagotovljeno je bilo tudi finančno kritje za to gradu ju Jez hidroelektrarne je predviden v osimskem sporazumu. Pripravljalna dela pri izgradnji hidroelektrarne Solkan so v polnem zamahu. Tako trenutno gradijo dovozno cesto, premaknili so vodovod in telefonsko napeljavo ter zgradili priključek za elektriko. Vrednost vseh omenjenih del bo presegla 90 milijonov dinarjev. Nadaljnjih 10 milijonov pa bo potrebno za izgradnjo začasnega, 50 metrskega mostu prek reke Soče. Tako bo omogočen dohod do desnega brega, kjer bo tudi glavno gradbišče. Dela pri gradnji glavnega objekta HE Solkan naj bi stekla v začetku prihodnjega leta, elektrarno pa naj bi v poizkusno obratovanje predali konec leta 1981, torej tako. kot so načrtovali. Solkanska elektrarna bo izrabila še preostali padec Sočo. od elektrarne Plave do jugoslovansko - ita- kilovoltno mrežo RTP Gorica in bo predstavljala glavni vir napajanja in rezervo za goriško območje. O-meniti pa Velja tudi, da bo pretok reke Soče ostal nespremenjen. Gradbišče nove elektrartie bo naj-veČje na Primorskem. Na njem bo delalo tudi po 200 ljudi. Izkopati !x>do morali več kot 80.000 kubičnih metrov materiala, vgraditi okcli 50 tisoč kubičnih metrov betona, hidromehanske opreme pa bo za nad 100 ton. Glavni dobavitelji opreme pa bodo ljubljanski Litostroj, mariborska Metaina in zagrebški Rade Končar. Republikanci stopili iz upravnega sveta tržiške bolnišnice Upravna kriza, ki že več kakor leto dni onemogoča redno delovanje občinske uprave v Tržiču in na pokrajini, bo v prihodnjih dneh paralizirala tudi delovanje upravnega sveta tržiške bolnišnice. Tako lahko sklepamo po stališču, ki ga je v tej zvezi zavzelo krajevno vodstvo republikanske stranke, ki je te dni postavilo zahtevo po čimprejšnji razjasnitvi znotraj upravnega sveta ter da se preverijo morebitne odgovornosti predstavnikov posameznih političnih strank za vrsto nerešenih vprašanj. Sicer pa so se znaki bližajoče se nevihte (»kazali že pred kakšnim mesecem, z odstopom predsednika upravnega sveta. Tokrat pa kaže, da nameravajo republikanci iti do kraja ter zahtevati odstop celotnega upravnega sveta. Prvi korak so že storili, ko se je njihov predstavnik Gianleonardo Lorenzo-ni odpovedal mestu v upravnem svetu bolnišnice. Informativni sestanek o preureditvi pristanišč na Jadranu Na sestanku, ki je bil na sedežu KD v Tržiču, sta pokrajinski tajnik Longo ter senator Marocco obrazložila predstavnikom pristaniških delavcev, ki so zaposleni v luki Por-torosega, osnutek načrta za preureditev pristanišč na severnem Jadranu v luči osimskih sporazumov. 2j-nator Marocco je pojasnil zlasti možnosti, ki jih tak načrt nudi za usmeritev in razvoj tržiškega pri stanišča. V prihodnjih dneh bodo o tem vprašanju razpravljali tudi na sestanku s predstavniki sindikalne federacije ter drugih političnih strank. , V GRADIŠČU, SACILEJU IN GORICI DO KONCA AVGUSTA TRI ZANIMIVE RAZSTAVE PTIC Tradicionalni Jernejev sejem bo v Gorici 27. avgusta - V Sacileju letos že 705. ptičji sejem Do konca meseca se bodo v naši deželi zvrstile tri podobne prireditve, vendar vsaka s svojo dolgoletno, lahko rečemo tudi stoletno, tradicijo. V Gradišču, Sacileju in Gprici bodo priredili 15., 20. in 27. avgusta tradicionalne ptičje sejme. V Gradišču, kjer bo v torek, 15. avgusta, oživel občinski park, se sicer ne morejo pohvaliti s stoletno tradicijo, vendar pridobiva prireditev, iz leta v leto več navdušenih privržencev. Zlasti veliko zanimanje za krilate pevce iz naših in južnih krajev vlada med mladino. Najbolj znan ptičji sejem, tudi izven deželnih meja, je tisti ki ga vsako leto prirejajo v Sacileju. Letos bo že 705. po vrsti, kakor navajajo točni kronisti. Zgrešeno bi bilo misliti, da gre za osamljeno prireditev, ki se začne in konča v enem samem dnevu. Razstava ptic je le del teden dni trajajočega praznovanja, med katerim se bodo zvrstili številni kulturni in športni dogodki, letošnji spored je v tem oziru še posebej zanimiv. Opozorili bi radi je na najpomembnejše prireditve. V ponedeljek, 14. t.m., bodo odprli deželno razstavo vin z zaščitenim geografskim poreklom, v četrtek, 17. avgusta, bo meddeželno srečanje, v lahki atletiki, v petek odprtje naravoslovne razstave, na kateri bodo prikazali nagačene živali z vseh celin, v soboto zvečer bo promenadni koncert mestne godbe. Višek praznovanja bo v nedeljo, 20. avgusta, ko bodo že ob 4.30 odprli 705. sejem ptic. Obiskovalci pa bodo ta dan imeli še možnost, da si o-gledajo razstavo domačih živali, razstavo psov, ali pa da prisostvujejo kolesarski dirki in drugim športnim prireditvam. Z ZADNJE SEJE POKRAJINSKEGA VODSTVA KD Doslej samo preverjanje odnosov med demokristjani in socialdemokrati Demokristjani so razjarjeni, vendarle precej strpni - Župana v Tržiču bodo najbrž izvolili 23. avgusta Poletne nevihte v odnosih med I sestavo široko zasnovanih program- sredinskimi strankami na Goriškem ni bilo, pihal pa je vseeno neprijeten veter in zastopniki KD, PSDI in PRJ -ne-bodo mogli na dopustiuter se bodo morali v teh vročih avgustovskih dneh neprenehoma sestajati. Kot smo že včeraj poročali, se je v sredo zvečer sestalo pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije. Tajnik Longo je poročal o tem, da so socialdemokrati razbili politično solidarnost z demokristjani in republikanci. Longo je tudi dejal, tako posnemamo iz tiskovnega poročila, da je stališče socialdemokratov cnevar-no». Zato je poudaril, da si bo KD še vnaprej prizadevala razvijati in ohraniti homogene koalicije s sredinskimi strankami in da si morajo v tem prizadevati tudi drugi njeni partnerji. Zato je Longo predlagal, citiramo vedno uradno poročilo KD, da je treba razčistiti pojme s socialdemokrati, istočasno pa je krščanska demokracija pripravljena sestaviti skih večin, podobno kot. se dogaja na vladni ravni v Rimu?' Ob zaključku seje so odobrili resolucijo, v kat^ poudarja,jo že znana stališča in''dajejo "ipandgt ,delegaciji strankinega vodstva,' da še nemudoma sestane z, \£f IsCži JJSDf-in PRI. Na teh sestankih naj bi verificirali stališča v vseh Upravah na Goriškem, torej tudi v goriški občinski upravi. Isti večer se je imelo sestati mestno vodstvo krščanske demokracije za Gorico. Baje je bil njihov sestanek le informativnega značaja, kajti pričakujejo izid pogovorov med KD, PSDI in PRI in tudi SSk na pokrajinski ravni. Tajnik KD Longo in tajnik PSDI Compagnone sta se medtem že sestala in najbrž sta vsaj nekoliko ublažila prvotna stališča. Tržiški socialdemokrati namreč javno izjavljajo, da hočejo v levičarsko večino s komunisti in socialisti, čeorav ne bi direktno sodelovali v ožjem odboru tamkajšnje občine. Goriški so-programske sporazume z vsemi cialdemokrati pa so proti povezo-strankami ustavnega loka. Pomeni, vanju z levico in se krčevito oprijeta zadnja faza, da se KD nagiblje | majo odborniških mest v občinski k predlogom komunistov, ki želijo. upravi. niiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiMiiimttiiiiiinttfitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiit AKTUALNO VPRAŠANJE PRED TRGATVIJO Koliko pravzaprav stane zavarovanje vinogradov proti toči v Brdih? Te dni je na delu komisija, ki bo pregledala okleščene vinograde ter ocenila škodo ■ Najboljši čas ra ugotavljanje posledic toče je neposredno pred trgatvijo Toča je letos že nekajkrat presenetila briške vinogradnike ter na nekaterih predelih povzročila znatno škodo. Na srečo je večina vinogradnikov zavarovana, tako da posledice neurja le ne bodo prehude. Trte so si po zadnji ujmi že precej opomogle, tako da je posledice u-darcev ledenih zrn na prvi pogled le težko opaziti. Kmetje pa so iz dneva v dan bolj zaskrbljeni, ker še zmeraj ni strokovnjakov, ki bi pregledali vinograde in ocenili Škodo, ki so jo napravila ledena zrna. Bojijo se namreč, da bc no tako dolgem času težko določiti pravi obseg poškodb na grozdju. Bojazen pa je, kakor zatrjujejo predstavniki zavarovalnic ter strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem, popolnoma neutemeljena, kajti pravi čas za ugotavljanje po toči nastale škode na grozdju je tik pred trgatvijo, ko začnejo jagode zoreti. Zaradi dolgoletnih izkušenj ter strokovne usposobljenosti pa je zelo težko, da bi se pri presoji zmotili Nad takim stanjem se zlasti pritožujejo vinogradniki v števerjanski občini, ki bodo te dni le dočakali obisk cenilcev. V nekem goriškem hotelu se namreč že nekaj dni mudi skupina 10 strokovnjakov, ki pa ima zelo širok delokrog, saj mora pregledati precejšnje površine sa dovnjakov in vinogradov v soriški in tržaški pokrajina. Te dni so ocenjevali škodo na območju goriške občine, Krmina in v nekaterih krajih spodnje Furlanije. V prihodnjih dneh bodo obiskali Števerjan. Delo vsekakor ne poteka tako hitro, kakor bi lahko površno sklepali. Skupina dveh - treh strokovnjakov komajda v enem dnevu pregleda in oceni škodo pri dveh, največ štirih vinogradnikih. Kako poteka njihovo dokaj zahtevno delo, bomo po vsej verjetnosti poročali v prihodnjih dneh. Danes bi raje nekaj besed namenili višini odškodnine, oziroma premije, ki jo mora zavarovanec plačati Za letošnjo trgatev. Že nekaj let je tudi v goriški pokrajini v veljavi poseben sporazum med zavarovalnicami, na podlagi katerega nastopajo z enotnimi tarifami, tako glede premije, kakor glede odškodnine. Z drugimi besedami to Domeni, da je višina premije in odškodnine enaka za vse zavarovalnice. Po drugi strani pa so zavarovanci združeni v posebnem konzorciju, ki ščiti njihove koristi nasDroti zavarovalnicam. Ta vloga pride še posebej do izraza, ko se vinograd nik ne strinja z zaključki ocenjevalne komisije. Posredovalna vloga komisije pa se kaže tudi v sodelovanju na pogovorih za določitev višine premij ter odškodnine. Kakor je znano, so premije zelo različne, odvisno pač od lege posamezne ob čine, kolikokrat ga je lani in v prejšnjih letih prizadela toča itd. Prav na podlagi statističnih podatkov ter na osnovi' oredvidevanj glede gibanja cen kmetijskih pridelkov, ki jih daje običajno trgovinska zbornica, zavarovalnice sestavijo tabelo za obračunavanje. Ker je govor o grozdju, naj povemo, da so za ocen.jevan.je slednjega predvidene letos štiri različne kotači je: 350 lir za kilogram za kakovostno briško grozdje (ne glede na sorto), 270 lir za izbrano grozdje ter 200 lir za navadno grozdje. Posebno ceno ima pikolit, saj kilogram tega redkega in dragocenega grozdja ocenjujejo kar na 4.000 lir. Za vinogradnike na področju Ste-verjana, Jazbin, Krmina in drugih krajev v Brdih obračunavajo vrednost pridelka v glavnem po 350 lir za kilogram. Na območju števerjan ske občine (v drugih občinah je procent lahko različen) znaša premija, ki jo morajo plačati kmetovalci 5,5 odstotka zavarovane vrednosti pridelka. Strošek pa se še nekoliko poveča, ker je treba premijo po novem plačati z novembrsko davčno kurtelo in tudi izterjevalnica zahteva svoj delež za uslugo. Pri tem naj omenimo, da je premija, ki jo plačajo vinogradniki, le del celotne premije, ki znaša okrog 14 do 15 odstotkov. Razliko namreč krije država. Letos so za sklepanje zavarovalnih pogodb pod ugodnimi pogoji postavili kot skrajni rok 15. junij. Nekateri posamezniki so podpisali zavarovanje tudi kasneje, vendar so morali plačati precej več. Kako bo prihodnje leto. se še ne ve. Pri zavarovalnicah menijo, da bi kazalo rok premakniti še za kakšen dan. V Tržiču se v .teh ckieh nadaljujejo pogovori med tajništvi sekcij KPI, PSI in PSDI in najbrž bodo do konca prihodnjega tedna sestavili skupni program. Seja občinskega sveta naj bi^bila v sredo, 23. avgusta. Takriatnaj bi izvolili župana in 01Uo-10.35 Iz glasbene tradicije jug0^ vanskih narodov in narodno 11.40 Turistični napotki; 12.03 ^ no in priljubljeno; 13.10 Z °r .. stri in solisti; 13.30 Kmetijski,^ sveti; 13.40 Pihalne godbe; j .jj Obvestila in zabavna glasba; * Priporočajo vam; 14.50 zdravje; 15.05 Glasbena PraV-',iii 15.22 Naši umetniki mladim P°V šalcem; 15.30 Naši poslušalcf stitajo in pozdravljajo; 16.3® ,. potki za turiste; 1 " 35 Glasben* jg termezzo: 16.45 Naš gost; JA Vrtiljak; 18.00 Studio ob 19.05 Z opernih odrov; 20.20 35 vestila in zabavna glasba; 'Ae Lahko noč, otroci!; 20.45 N® $ z ansamblom Borisa Franka: *'. Mladi umetnik Rok Zelenko si je izbral Grožnji da bi se razvijal v njegovi resnični stvarnosti Ko je Rok Zelenko, sin slovenskega grafika Karla Zelenka, že kot deček prišel prvič v Gorožnjan pred malo manj kot poldrugim desetletjem, zagotovo ni mislil, da bo njegovo življenje nekoč tako tesno povezano s tem istrskim mestecem. Vtem ko sta bila oče Karel in mati Sonja navdušena nad staro zapuščeno hišo, ki sta jo z velikim trudom začela urejati, je bilo 14-letnemu Roku dolgočasno, kajti tu ni bilo ljubljanskih šolskih tovarišev, ni bilo kina in drugih zabav, ki jih nudi veliko mesto in tako ni vedel, kaj bi s samim seboj v tem mestu praznih hiš in ulic. Taval je po tesnih uli- čicah, med hišami brez življenja in opazoval svet, iz katerega se je iztekla življenjska vsebina. Čeprav ob vsem tem ni razmišljal, so mu ostale od tedaj slike, ki so se mu vtisnile globoko v spomin. In pozneje so te slike v njem dozorevale, ko sta njegova starša grafik Karel Zelenko in keramičarka Sonja Rauter prihajala z otroki v Grožnan ob vsaki priložnosti, ko sta lahko zapustila Ljubljano, da bi tu prebila kratek delovni oddih. In počasi je Grožnjan, tudi ce se Rok tega ni zavedal, postajal del njegove mladosti. Ob očetovem in materinem ustvarjalnem delu v Grožnjanu se je tudi v Roku ro- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte opraviti svoje posle že v teku jutra. Razumevanje med družinskimi člani ne bo najboljše. BIK (od 21.4. do 20.5.) Posvetite se resneje študiju najnovejših problemov. V družini je bistveno medsebojno spoštovanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Po nekem razgovoru, ki ga boste imeli, se boste čutili bolj sproščene. Danes se vam ne bo vse posrečilo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dogodki vas bodo prisilili, da se boste otresli svoje zadržanosti. Ponovno se bo zaostrilo neko staro sovraštvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Po doseženem uspehu vam bo lahko delati. Ne vmešavajte se v tuje spore. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odpravite na svojem delovnem mestu nered in nasprotovanja. Ukvarjajte se samo s svojimi zadevami. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Opravljajte s. oje delo s hladnokrvnostjo. Pazite, da se ne zapletete v zanko, ki vam jo je nekdo nastavil. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Prišlo bo do spopada, iz katerega boste izšli kqt zmagovalec. Neki družinski član vas bo hudo razočaral. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pazite, da he boste ocenjevali svojih sodelovalcev. Storili boste krivico neki osebi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ogibajte se bučnih sestankov. V družini bodite bolj prizanesljivi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na vidiku so zelo ugodni gospodarski pogoji. Prijatelji vam bodo zavidali srečo v igri; RIBI ((Ki 20.2. do 20.3.) Ne dopuščajte sodelavcem, da bi vas vlekli za nos. Postavite se jim po robu. Ljubezenski partner vas bo zanemarjal. jevala želja po umetnosti, tako da se je mladenič po končani gimnaziji odločil za likovno akademijo. Ko jo je končal, se je začel intenzivno ukvarjati s slikarstvom. In kot bi bil v sebi zaslišal klic Grož-njana, se je ogrel za to mestece, da bi tu lahko svobodno in nemoteno iskal svojo umetniško pot. Ko je prišel Rok prvič v Grožnjan, so bile malone vse hiše še prazne in zapuščene. Družina Ze-lenkov je bila med prvimi, ki so začele spreminjati izpraznjeni Grožnjan v mestece umetnikov. Danes je Grožnjan skozi poletje poln u-metnikov iz vseh koncev in krajev Jugoslavije. V številnih vežah so galerije ali ateljeji posameznih umetnikov, poleg tega je Grožnjan mednarodni kulturni center federacije glasbenih mladinskih organizacij. Skozi vse poletje se v njem izmenjujejo skupine mladih glasbenikov. Toda vse to bogastvo kulturno življenje poživi življenje mesteca le 'kozi poletne mesece, ko se zvrsti na desetine razstav in ko se dan • a dnem ali bolje večer za večerom vrstijo koncerti na trgih in ulicah. Brž pa ko se dan skrajša in ko začne listje z drevja odpadati, Grožnjan skoraj obmolkne, ker ga pretežna večina prebivalcev zapusti. Med redkimi prebivalci, ki ostajajo Grožnjanu zvesti čez zimo je tudi Rok Zelenko, ki ostaja tu, da hi v tišini razmišljal o svojem delu in ustvarjal v stiku s človekom in stvarmi, ki so v Grožnjanu veliko bolj pristne in neposredne kot v velikem mestu. Tu v sivi «groblji» hiš na vrhu griča je sonce bolj sonce kot v mestu, svetloba ie bolj svetla, dež, ko se vlije, je čist in svežilen in kadar zapiha veter, zaveje močneje kot v mestu. Ljudi, prebival cev je malo in sosed ti ni le sosed, pač pa tudi prijatelj in katerikoli dogodek j tukaj dogodek sk Listi in ne le tvoj in vsaka spri8 j * ba pade koj v oči. Vsak zv. f v tej tišini razločen in nekdaj meni. Celo zrak zadobi svOJ^ $ in kaj kmalu veš, da je so: ‘ kurila ogenj, dr je drugi sjV mleko prekipelo, da se nekJ kaj cvre ... ^ Tu je življenje bolj počastili v velikem mestu, hkrati P8 vf9' bolj neposredno. Skozi odprt8. fj ta hiš — prebivalci Gruliti vežnih vrat po navadi ne vtai po ucivuui jo — človek tako rekoč 0P8 .(t življenje sosedov v vseh n-F?tuj* podrobnostih, tako da mu tudiav8; življenje postaja lastno. Spo.zn (-ud' joč druge se človek poglabll8^ V v samega sebe in mu Je vri tem okolju tako, kot bi s£t0 f dan gledal v ogledalu. 1° rjol' tisto, kar je Roku Zdenku v njanu všeč: ta celodnevni 18 j ii1 kodnevni stik z naravo, stvarmi. In zato prebije leta tu. da bi postal Grožnjanec. Rok Zelenko pa ne ostej^ij' Grožnjanu morda iz nekih 1 jjri tičnih pobud, prav tako r£ sed tu kake eksotike, in se umaknil kot v ■ * res«'* ost#, nekakšen prišel do spoznanja, da se h*, i8 ltl „„ , pi veliko bolj približa živl.i6#^ koščeni stolp*. Nasprotno, -^c stvarnosti v majhnem, m? ambientu, kot pa v velikeu1 jjld tem okolju. In če je za (P večino likovnikov Grožnjan letno bivališče, kamor Pr,.r na krajši ali daljši oddih. / to, da bi tu kako svoje o j^tJ nudili morebitnim obiskom «mesteca umetnikov*. P1’1 ,.ja * sem in tu živi. da ustv8 8 s* študira, študira in ustvarl skuša pač realizirati. j, t' A primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. avgusta 1978 ATLETIKA V SOLUNU DANES ZAČETEK BALKANSKIH IGER Romuni so favoriti v obeh konkurencah, Jugoslovani pa se bodo potegovali za 3. mesto haii?nes se v Solunu začenjajo 37. ska^'t-S* na katero so bili tesno na-bj an' vrsto let in ves ta čas prekuj80, niso imeli stika z mednarod-k»i) K.PPntPm. Albanci bodo na bal-tu 'Snah nastopili prvič po le- UmsiT*'. Sodelovali bodo v šestih in štirih ženskih disciplinah. Dot!lUn. Pred časom doživel hud Vit | s 'n igre naj bi pokazale tudi „a. 'nost meščanov tega kraja, kar |(J ni bilo obenem tudi prispevek normalizaciji življenja v Solunu. L clansko pa stvari niso prav ta-c’n«k es ie’ da 0e v Solunu v teh -• " strahovita vročina (do 40 sto- bJ.v senci) in mnogi meščani pre-§oteKi pod šotori v parkih. Toda to lot nJ? n' inHKo beg pred vroči-v;’. ot je še vedno strah pred no- ..Potresnimi sunki, saj se baje 8 P°d Solunom še vedno ni po-*m umirila. O« smo že o tem, da gredo Hini '^'Soslovani v Solun s slabimi at]°ostmi za boljšo uvrstitev. 43 JjI tov >n 25 atletinj bo sicer sku-IjIj? 'isti vse od sebe, toda realno sto t eKipno dosežejo le tretje me--° v moški, kot v ženski konji ''Pci- Prvo in drugo sta dejan-V - ni Romuniji in Bolgariji K. ,C|.'S in Albanija zn '"Sta in Albanija za «p'ave» ne Prehuda ovira, z Grki pa bo DrlJetn° v r težje. nekaterih disciplinah že žje bali, avi>> že dolgo ne sodijo več v j "anski atletski kakovostni vrh ^kiet la, kar je bil njihov doslej uspeh. W? ^ s'cer glavni favorit teh nJJJe vsekakor Romunija. Tako v bj **> kot tudi ženski konkurenci biti prva, če sodimo po '.torkih njenih atletov in atletipj v ®pji sezoni.. Drugo mesto pa. ima JlJMko že rezervirano Bolgarija. (ffslavija bi morala biti tretja, Ivjlfi četrta, zadnjega mesta pa se F8 otepali Turčija in Albanija. jJrteda, pa so to le napovedi na Razlike v kakovosti med Cj^ojimi* ekipami na tej lestvi-Sekakor niso take, da bi ne mo- '"aiiiiiini,i,,i,, m,u„tlli,m,intimi,iiiiiiiiiiiitniiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiMHimmii* Izenačenje v Baguiu. V 11. partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka je izzivalec Kor-čnoj zmagal ter tako postavil rezultat 1:1 (ob 9 remijih). Dvoboj se je torej končno razvnel tudi na šahovskem oodročju (na nešahovskem oz. psihološkem se je še preveč), saj sta bili v zadnjih štirih partijah «kar» dve odločeni, osma za Karpova, včerajšnja pa za Korčnoja. V tej partiji je vodil bele figure izzivalec, ki je že od vsega začetka zaigral zelo elastično. Izbral je tak načrt, po katerem je lahko sam izbiral možne strateške poti za napad. Karpov se je že v začetku zamislil ter je nato odgovoril z nekakšno siciljansko obrambo. Korčnoj je spet nadaljeval po svojem načrtu, vendar pa se je po otvoritvi partija stabilizirala v neko točno znano teoretično pozicijo zaprte siciljanke. Tu pa se je opazilo, da tako stanje za šahovnico svetovnemu prvaku ne leži. Po kratkih začetnih manevrih je Korčnoj začel napadati nasprotnikovo kraljevo krilo (kot je skoraj vedno storil, ko je imel bele figure). Karpov je moral iskati protiigro na nasprotnikovem daminem krilu, vendar pa mu to ni dobro uspelo. V 18. potezi se je prenaglil, ko je povlekel kmeta, Korčnoj pa je zaigral umirjeno ter šest potez kasneje osvojil kvalite- IN KANU NA SP V BEOGRADU ________ OSTRA KONKURENCA Jugoslovan Ljubek (zlata olimpijska kolajna) se je že uvrstil v polfinale Je r010 na Kratko že poročali se brič^i brskem jezeru pri Beogradu inisih0 svetovno prvenstvo v ka-'n kanujih. Za to tekmovanje j. Prijavilo več kot tisoč vesla-^ n.Vešlačic iz 32 držav. Konku--le letos izjemno ostra in tako H, avlja že vsaka uvrstitev v fi-. tek uspeh. Mej j'.8 J so opravili prve kvalifi-^1° trt- Vožnie' v katerih je star-»1(^ Ut'i več domačih tekmovalcev. '6 trjSec*IT1'm' posadkami pa so se ''SsIm Uvrstile v polfinale, in sicer c‘inje- K-i "a 1.000 m: Ljubek . K-4 na 1-000 m: Janič VLna 1-000 m: Krajinovič, Lujič, C'c ‘n H. Jolič. W*». bodo na sporedu polfinalne ^^Jutrj jn y nedeljo pa finalne. OBVESTILO TPK SIRENA obvešča starše otrok, Iti so se za jadralni tečaj telefonsko vpisali pri Bogdanu Miliču, da bo dokončno vpisovanje danes, v petek, 11. avgusta, od 17. do 20. ure, v prostorih Prosvetnega društva Harkovije, Ul. Cerreto 12. Ker so otroci mladoletni in ker je potrebna pismena privolitev staršev, je prisotnost le-teh pri vpisovanju nujna. Zaželeno je tudi, da se starši udeleže jutrišnjega sestanka ob 20. uri na zgoraj o-menienem sedežu, kjer bo vodstvo TPK Sirena nudilo staršem vsa potrebna objasnila. Odbor TPK Sirena to. Preostalih 20 potez je bilo samo taktično prikazovanje Korčnoja v realizaciji prednosti v končnici. Karpov je bdi dejansko že izgubljen v 30. potezah. Ko je Korčnoj v 50. potezi zahteval formular za kuverti-rano potezo, se je Karpov predal. Na izvenšahovskem področju dvoboja se ni nič posebnega premaknilo. Oba tabora sta že popolnoma pretrgala stike med sabo, vendar pa so se poleg teh tudi zelo skvarili odnosi šahistov do glavnega sodnika Schmidta, ki je, po našem mnenju, do sedaj sodil dvoboj zelo o-bjektivr.o. Ko je namreč Schmidt preselil sovjetskega parapsihologa Zuharja, katerega je Korčnoj obtožil, da ga »moti* s hipnotičnimi žarki, iz pete v sedmo vrsto med gledalce, je Karpov napisal ostro pismo, v katerem je izjavil, da zelo dvomi v sodnikovo objektivnost in nevtralnost. Schmidt je bil zelo ogorčen nad prvakom, še bolj pa je bil potem, ko je videl, da so Karpovovo1 pismo objavili v krajevnem časopisju. Po nekaterih vesteh celo trdijo, da noče več biti sodnik tako rivročega* dvoboja. Na prejšnjo (deseto) partijo je Schmidt celo prišel s triurno zamudo, z u-radnim opravičilom, da je zelo u-trujen, po vsej verjetnosti pa je bil zelo užaljen. Baje se bo v kratkem sestal s Karpovom, s katerim bo dokončno razčistil vse nesporazume. Kar se pa tiče «protipara-psihologa*, ki naj bi ga Korčnoj «naročilj> v Švici, je to verjetno le izzivalčeva grožnja. Grožnja pa je tudi ta, da se bo Korčnojeva tajnica Petra Leeuwerich vsedla k Zu-harju «da bi mu delala družbo*. Do sedaj je k reškemu parapsihologu sedla le njena hčerka, ki mu je med drugim ponujala Solženicinova dela! Psihološka vojna, ki je stopila v že prave ^profesionalne* finese, se je torej zelo razvnela, verjetno še bolj od čisto šahovske. Kaj pa govorice o dvoboju? Zelo vztrajne so tiste, ki trdijo, da se bosta v kratkem v Karakasu srečala Karpov in bivši svetovni prvak Fischer. Govori se celo, da je za tak dvoboj vse pripravljeno in v glavnem mestu Venezuele le čakajo oba šahista. O tem morebitnem dvoboju je svetovni prvak izjavil, da bi ga lahko odigral le v primeru, če bo Korčnoja premagal. Sicer pa bi v nasprotnem primeru niti ne mogel, ker bi ga naslednje leto že čakal povratni dvoboj s sedanjim izzivalcem. O dvoboju pa so se medtem razpisali prav vsi svetovni časopisi. Zanimivo je, da to zanimanje počasi, a vztrajno narašča, saj n.pr. vsi i-talijanski dnevniki, ki so do sedaj o šahu zelo malo pisali, stalno na svoji športni strani pišejo o dvobo- ju, čeprav tu poudarjajo v glavnem zanimivosti in govorice okoli dvoboja, manj tehnično plat dvoboja samega. Vendar pa prihaja v takih člankih do zanimivih trditev. Tako je v intervjuju za neko jugoslovansko revijo bivši svetovni šahovski prvak Botvinnik izjavil, da dela čas in dolžina dvoboja v korist izzivalca in ne prvaka. Taka trditev je v nasprotju z vsemi drugimi, saj so mnogi postavili kot važen adut za prvakovo končno zmago prav mladost in torej kondicijo ter telesno stanje. Spomniti se moramo, da ima Karpov 27, Korčnoj pa 48 let in torej po mnenju mnogih ne bo zdržal do konca tako dolgega in utrudljivega dvoboja. Vendar pa govori Botvinnik iz osebne izkušnje, saj je postal sam drugič svetovni prvak, ko je imel točno 50 let, pri tem pa je premagal komaj 23 let starega Talja. Botvinnikovo trditev podkrepuje tudi dejstvo, da je bil na prejšnjem dvoboju med Karpovom in Korčnojem leta 1974 na, koncu dvoboja svetovni prvak po-, polnoma «groggy», saj je dovolil, da se mu je od vodstva 3:0 Korčnoj približal na 3:2 prav v zadnjih partijah. Še dobro, da je takratni dvoboj trajal le 24 partij! Šah je torej zanimiv, ker se lahko veliko o njem govori in razpravlja, vseeno pa so na koncu važne le osvojene ali izgubljene točke. Naslednja, 12. partija dvoboja, bo na sporedu jutri. D. Jelinčič BOKS V LAHKI KATEGORIJI Danes Vezzoli proti Cabeziju MADRID — Danes bo eden izmed štirih Italijanov, ki so še vedno evropski prvaki, Natale Vezzoli, branil svoj naslov lahke kategorije proti Špancu Cabezi. «Match» bo v andaluzijskem kraju Lepe. Na papirju izgleda dvoboj zelo zanimiv, saj sta oba boksarja znana zaradi svoje izrazite borbenosti. Pravega favorita zato ni, kajti rahlo boljšo tehnično pripravo Vezzolija nadoknadi Cabeza s prednostjo, da igra na domačih tleh. Dvoboj je bil v prejšnjih dneh v središču pozornosti, ker smo bili priča številnim zakasnitvam datuma dvoboja, kar je celo prineslo do čudnega Vezzolijevega položaja, ko sploh ni vedel za pravi dan srečanja. Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Pekingu je Jugoslavija premagala Sev. Korejo s 107:91. (nov državni rekord dečkov) Mladinke: Scarpa 2’48”51 Mladinci: Fabbri 2’29''93 Članice: Lenardon 2’55”28 Člani: Carminati 2'36”86 200 m hrbtno: Deklice: Carosi 2’26”38 (nov državni rekord deklic) Dečki: Pettini 2’16”60 Mladinke: Nania 2’31”54 Mladinci: Dell’Uomo 215”86 Člani: Colombo 2’16”34 Štafeta 4x200 m prosto: Deklice: Roma nuoto 9'13”56 Dečki: Nuotatori milanesi 8’28”91 Mladinke: Lazio nuoto 9’01”46 Mladinci: Lazio nuoto 8'07”33 Člani: Rari nantes Legnano 8’22”66 ODBOJKA Od danes do nedelje bo v Mariboru zanimiv mednarodni ženski odbojkarski turnir za 1. lovoriko Jugoslavije. Nastopile bodo državne reprezentance Jugoslavije, Italije in Brazilije ter domača šesterica Branika, katerega bodo okrepile nekatere reprezentančne igralke. Nekaj tekem bodo odigrali tudi v Murski Soboti. SPORED BO TAK DANES: Jugoslavija — Branik Brazilija — Italija JUTRI: Brazilija — Branik Jugoslavija — Italija V NEDELJO: Italija — Branik Jugoslavija — Brazilija Triestina je med včerajšnjo prijateljsko nogometno tekmo v Bazovici ustvarila pred Zarjinimi vrati vrsto nevarnih akcij; eno med temi vidimo tudi na naši sliki, ko je moral poseči domači vratar in med visokim skokom odbiti žogo, ki bi sicer skončala v njegovi mreži NOGOMET V PRIJATELJSKEM SREČANJU TRIESTINA-ZARJA 6:0 Obe ekipi sta zadovoljili - Kljub poprečni kondiciji dopadljiva igra - Gol« za Triestino so dosegli: Rossi 2, Panozzo, Lenarduzzi, Franca, Zanutel Prijateljsko srečanje med tretje-ligaško Triestino in amatersko ekipo Zarje je pritegnilo ob rob bazoviškega igrišča lepo število ljubiteljev nogometa, pa tudi mnogo priložnostnih gledalcev, katere je lepo vreme privabilo na Kras. Čeprav so le-ti morda ostali razočarani, ker se je proti večeru vreme nekoliko poslabšalo in je nastopil neprijeten Pozdrav kapetanov Zarje in Triestine pred začetkom tekme iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiuintnimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiniiiiiii KOŠARKA PRI TVORNIKU NESREČA «PLAVIH» Slamič in Dalipagič sta ostala k sreči nepoškodovana BEOGRAD — Slavnič in Dalipagič sta bila v prejšnjih dneh pri Zvomiku protagonista nevarne nesreče. Oba pa sta užila le zvrhano mero strahu in dobila le nekaj prask. S svojim «golfom», katerega je u-pravljal Slavnič, sta se prvmila in se nato zaletela v avto, ki jima je tedaj nepazljivo prečkal cesto. »Piava* reprezentanta sta z dovoljenjem zveznega trenerja Nikoliča predčasno zapustila skupne treninge na Ja-horini, ker sta morala po nujnih o-pravkih v Beograd, šele nato pa bi z letalom prispela v Poreč in se tam pridružila ostalim igralcem. Skratka, res sreča v nesreči. NOGOMET LONDON — Kaže, da so se tudi angleški klubi vrgli v evropsko no- gometno borzo. Zadnja vest prihaja iz Londona, kjer voditelji ekipe Manchester City nestrpno čakajo na dovoljenje angleške vlade, da lahko najamejo slavnega poljskega veznega igralca Deyno. Ker je Deyna častnik poljske armade, tudi sam čaka na dovoljenje državnih forumov. Baje pa to niso prav nepremostljive ovire in zato bo Deyna skoraj gotovo bližnje prvenstvo igral v Manchestru. AVTOMOBILIZEM MISANO ADRIATICO - V nedelj) bo v ten) kraju avtomobilska din ka za evropsko prvenstvo v kategoriji F-2. Med drugimi bo nastopil tudi Italijan Bruno Giacomelli, ki je že matematično osvojil letošnji naslov. mraz, so navijači obeh ekip bržkone zadovoljni zapustili igrišče. Ekipi sta sicer dokazali, da sta še neuigrani in kondicijsko nepripravljeni, vseeno pa je bilo, predvsem seveda na strani Tržačanov, nekaj lepih akcij, ki so ovrednotile celotno srečanje. Triestina je sicer že v začetku igrala v precej nepopolni postavi. Poleg Andreja in Ceia je bil odsoten tudi Maschero-ni, branilec Prvedini pa je igral le en polčas, tako da je tržaška obramba pravzaprav igrala v lanski sestavi. Prav zato sta pozornost vseh prisotnih najbolj pritegnila nova napadalca Quadrelli in Panozzo. Izkazal pa se je le prvi, ki je zapustil res odličen vtis, medtem ko novi srednji napadalec ni ravno blestel. Boljši so bili tako »stari* igralci Triestine, ki so, seveda, že poznali Tagliavinijeve taktične zamisli in so se zato na igrišču gibali mnogo bolj prisebno. Dobro je tako igral Politti, zadovoljil pa je tudi Fontana na mestu desnega branilca. Prijetno je v drugem polčasu presenetil Lenarduzzi, ki je lani nastopal za CMM iz Tržiča (D liga). Najboljši napadalec je bil Rossi, ki je v prvem polčasu dosegel dva gola. Bistvenih sprememb v tržaški igri tudi letos ne bo, čeprav je videti, da bo trener Tagliavini nekoliko o-jačil vezno linijo in s tem omogočil kakemu branilcu (po vsej verjetnosti Ceiu), da igra napadalneje. Včeraj sicer Triestina te zamisli ni povsem uresničila, vsekakor pa je organizirala veliko število akcij ter ponudila napadalcem celo vrsto u-porabnih tog. Le-ti pa so jih premalo izkoristili, saj bi lahko bilo zadetkov še mnogo več. Kaj pa Zarja? Domači igralci so v prvih 20 mi nutah odlično kljubovali nasprotniku, nato pa jim je zmanjkalo moči, kar je seveda povsem razumljivo, saj trenirajo Bazovci šele nekaj dni. Obramba je bila vsekakor precej solidna, protinapadi pa so se odvijali hitro, čeprav so bili neučinkoviti. Strelci za Triestino pa so bili naslednji: Rossi v 22. in 29. min., Panozzo v 47. min., Lenarduzzi v 62. min., Franca v 68. min. in Zanutel v 73. min. (ak) kratkim dobil še en k.o., je ta u-krep popolnoma upravičen, čeprav je Venezuelec še vedno srednjeameriški prvak v svoji kategoriji, KOLESARSTVO V soboto bo na sporedu kolesarska dirka po Umbriji, na kateri bo sodelovalo mnogo odličnih kolesarjev. Manjkal bo pa svetovni prvak Francesco Moser, kot so to včeraj sporočili organizatorji. ATLETIKA Jaščenko poškodovan ŽORICH - Sovjet Vladimir Jaščenko, svetovni rekorder v skoku v višino z znamko 2,34 m, se je med treningom poškodoval in se tako ne bo mogel udeležiti mitinga, ki bo 16. avgusta v Ziirichu. To je vse, kar se ve glede Jaščenkove poškodbe, kajti organizatorji ostalih podatkov niso sporočili. Tako se še ne ve, če bo rekorder za evropsko prvenstvo v Pragi okreval. NOGOMET Tudi Žico v Saudsko Arab.jo RIO DE JANEIRO — Kaže. da bo po sledovih Rivelina tudi drugi brazilski as Žico odpotoval v Saudsko Arabijo, kjer bi moral igrati pri klubu DeH'Helal. Novico zatrjuje manager tega a-rabskega kluba, čeprav je v svoji izjavi pripomnil, da .je za tega igralca konkurenca med arabskimi klubi zelo ostra, četudi je treba za Žica odšteti dva in pol milijona dolarjev. Ali bodo »petrolejske* oržave postale obljubljena dežela vseh nogometašev in seveda njihovih matičnih klubov? Svetovno mladinsko nogometno prvenstvo bo prihodnje leto na Japonskem. Udeležila se ga bo tudi jugoslovanska mladinska reprezentanc^. BOKS CARACAS — Venezuelskega boksarja Luisa »Lumumba* Estabo so suspendirali za tri mesece. Estaba je namreč v soboto med dvobojem s Tajcem Vorasinghom za svetovni naslov v mini mušji kategoriji utrpel strahovit k.o. v petem krogu; če upoštevamo poleg tega dejstvo, da je Estaba star 40 let in je pred NEW YORK - Slavni nizozemski nogometaš Johan Cruyff se ni še odločil če bo za vedno zapustil nogomet ali pa bo še naprej igral v vrstah ameriške ekipe Cosmosa. Medtem smo izvedeli, da bo konec tega meseca odigral prijateljski tekmi s to enajsterico; za ta nastop pa ne bo dobil nobene denarne nagrade. ATLETIKA Finec Kalliomaki je preskočil s palico 560 cm visoko letvico in je s tem postavil nov skandinavski rekord. Emil Frelih 32. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ______J s katero nato kupec potegne blago na krov. Po isti poti se spušča denar v čoln. Takšen način trgovanja je močno razširjen po vsem Indijskem oceanu. Še bolj kot ti trgovci, so vsiljivi berači, ki prevpijejo vse. Med njimi je tudi nekaj takšnih, ki si služijo kruh z izredno spretnostjo in drznostjo. Dva dni smo bili zasidrani na odprtem morju. Puhte la je neznosna vročina, čeprav nas je obdajala voda. Niti prhanje na palubi ali v kabini ni zaleglo, ker je bila %vr5d madraškim pristaniščem se na odprtem morju 8 c 'Jo vse ladje, ki priplujejo iz različnih smeri, bodisi si s spretnostjo kavboja vržejo vrvico na palubo, .v..■■ -v... .v/..-:.'.v,,.. ,v.. ..v,. Natovarjanje r pristanišču Madrasa voda topla kot zrak. Hladne pijače so le za trenutek osvežile, kmalu nato smo bili še bolj oznojeni. Srajce in majice so se nam lepile ob potna telesa-, do pasu goli se spet nismo upali na žgoče sonce. Edino preganjanje časa v teh neznosnih dneh čakanja, je bilo pohajkovanje po ladji ali kvartanje v senci in ribolov na trnke, ki so se mu mornarji najbolj predajali. Puščobnost čakanja so kdaj pa kdaj preganjali kričavi otroci, ki so si z raznimi akrobacijami v vodi skušali pridobiti našo naklonjenost in si s tem priboriti seve primemo nagrado. Med njimi sta vsako jutro na vsezgodaj priveslala k naši ladji fanta štirinajstih in petih let. Bila sta pokrita s komaj zaznavno sramno krpico pripeto na vrvici okoli trebuha. Valovita gladina, ki je njuno zhitino divje dvigala in pogrezala ju ni prav nič motila. Skoraj negibna sta se predala valovom in njune velike temne oči so bile uprte na ladjin krov. Njuno nenehno vpitje in kazanje na že-lodej, je omehčalo marsikoga, da jima je vrgel kakšno malenkost. Starejši je z roko pokazal, naj vržemo kovanec v vodo, da ga bo potapljajočega se ujel. Ko je videl, da drži kdo kovanec v roki, ki ga bo zdaj pa zdaj spustil v morje, je vstal in zapičil poželjiv pogled na roko in napeto čakal kot pes, kdaj bo kovanec s palube vržen v vodo. Ko ga je videl padati, se je pognal kot ris za njim v globino s prožnostjo in eleganco akrobata. Vselej je priplaval na površje s kovancem, ki ga je prestregel med potapljanjem in zlezel na deske, kot bi stopil na trdno kopno. V globoki vodi je bilo često videti kovanec kako ee potaplja. Zlasti kadar ga je kdo namenoma vrgel daleč proč od čolna. Takrat se je fant pognal za njim z vso silovitostjo. Lepo ga je bilo gledati, kako se je vitko telo potapljalo za novcem s švigajočo okretnostjo morskega psa. Kmalu se je na palubi zgrnilo več gledalcev, ki so rade volje metali drobiž v vodo. Zato je fant nncnal k potapljanju še petletnega bratca, ki je več ali manj spretno skakal za kovanci bodisi na glavo ali na noge. V......X—............... Lovec na potapljajoče se kovance Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 - Tel. 79 3* 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica, Ul, 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lis za naročnike brezplačno revija <■■.iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiMiiii Demokristjan De Carolis o Libanonu nje zadeve ZRN. Glasnik je še dodal, da ne obstaja nobena nevarnost onesnaženja in zastrupljanja okolja, ker so njihove metode uskladišče-vanja znane in priznane po vsem svetu. Ministrstvo za kmetijstvo in naravno okolje hesenske deželne vlade i? potrcjilo, da v omenjeppm rudniku odlagajo industrijske odpadite Iz ZDA. Po ministrskem mnenju gre za 196 sodov insekticida, ki je bil izdelan z arzenikom in klorom. Glasnik ministrstva pa ni mogel potrditi vesti, da so med odpadki tudi preostale zaloge snovi, s katerimi so Amerikanci v Vietnamu uničevali listje na drevesih in rastlinah sploh. Izjavil pa je, da je pošiljka iz ZDA že prispela, oziroma bi morala prispeti vsak čas v Rotterdam, od koder naj bi jo prepeljali s tovornjaki v rudnik. Vprašanje zaščite naravneva okolja je postalo v ZRN ter še posebej v tej pokrajini zelo pereče. Čez o-sem tednov bodo na Bavarskem deželne volitve, a na njih bodo sodelovale tri stranke, ki se sklicujejo na zaščito naravnega okolja. Vest, da v rudniku Herfa Neurode odlagajo strupene snovi iz ZDA, je seveda zelo razburila javnost, ki zahteva pojasnila in jamstva, (vk) mni, tako da so na mostu Peilun kasneje našli vietnamski nož. Pri tem je bilo 14 Kitajcev ranjenih, e-den pa se je moral celo zateči v bolnišnico. Do podobnega incidenta je prišlo tudi 1. avgusta, ko je 800 kitajskih rezidentov prekoračilo vietnamsko - kitajsko mejo. V nadaljevanju svojega poročila pravi agencija «Nova Kitajska*, da incident v prvem dnevu pogajanj med namestnikoma zunanjih ministrov obeh držav zaskrblja kitajsko javnost. Kitajski odpravnik poslov v Hanoiu je vietnamski protest zavrnil ter pribil, da je za incident od govorna vietnamska stran saj je hotela nalašč zaostriti vzdušje na pogovorih. Lu Ming, tako je ime kitajskemu diplomatu, je še poudaril, da nimajo Vietnamci nobene pravice vložiti kakršenkoli protest. Kitajska zahteva cd vietnamske vlade naj takoj preneha z izgonom kitajskih rezidentov iz Vietnama ter naj jim omogoči, da se čimprej vrnejo na svoje domove. Izgledi za ugodno rešitev pogajanj med Kitajsko in Vietnamom so trenutno malenkostni, saj Kitajci obtožujejo Vietnamce, da so prisilili na tisoče kitajskih rezidentov, da so se podali na mejo in se sedaj ne morejo vrniti domov, medtem ko jih vietnamski policaji z orožjem v roki baje silijo, da prekoračijo mejo in se zatečejo v Kitajsko, (if) ZARADI PREKINJENIH PROMETNIH ZVEZ IN POSLABŠANJA VREMENA TEŽA VNA POMOČ PRIZADETIM PO NEURJU V VAL D 0SS0LI Mlad tal zaspal «na delovnem mcstu» MADRID — Utrujenost je drago stala mladega tatu, ki se je odločil, da bo izpraznil blagajno neke gostilne v predmestju španskega glavnega mesta. Mladenič, da ne bi vzbudil sumov, je stopil v točilnico že v zgodnjih dopoldanskih u-rah in hočeš nočeš je bil primoran popiti več kozarcev vina, vrh tega pa je moral kot »nepoznani gost* še plačevati ostalim. Vendar pa je odbila ura zaprtja gostilne in mladenič se je skril v stranišče, medtem ko sta gospodar in gospodinja seštela dnevni zaslužek in se odpravila spat. Na njegovo presenečenje ni bilo v blagajni niti beliča, zato je začel brskati in iskati po raznih predalih, dokler ni vendar našel 10 tisoč pezet (približno 100 tisoč lir) in jih spravil v žep. Verjetno pa se je pri iskanju denarja močno utrudil, zato je malo posedel na kavč in nepričakovano zaspal. Včeraj zjutraj, ko se je prebudil je našel pred seboj policaja. V zaporu pa se bo vendar lahko pošteno naspal. Spominska svečanost za žrtvami fašistov MILAN — Na pobudo trajnega protifašističnega odbora za zaščito republiškega reda so se predstavništva krajevnih in deželnih oblasti, partizanskih in borčevskih organizacij, sindikatov in političnih strank ustavnega loka včeraj poklonila spominu 15 žrtev fašističnega terorja, ki so padle na Trgu Loreto. Gre za Rema Gasparinija, Giulia Casiraghija, Salvatoreja Principata, Giovannija Galimbertija, Antonia Bravina, Angela Polettija, Emilia Mastrodomenica, Domenica Fiorani-, ja, Libera Temola, Renza Del Ric- j cia. Andrea Esposita, Eralda Son- j i cina, Andrea Ragnija, Vitaleja Ver- j tematija ter Umberta Pogagnola, ki I so .jih ustrelili čmorajčniki 10. av- j gusta 1944 med represalijo. Pogled na glavni trg Točena, ki ga je opustošllo neurje (Telefoto ANSA) TURIN — Neznan avtomobilist je včeraj okradel in vrh tega posilil 25-letno Clotildo Barbario, ki je dogodek prijavila kvesturi. Del krivde za to nosi šama, saj se očitno ničesar še ni naučila na izkustvih drugih deklet, ki vse preveč lahkomiselno uporabljajo metodo «avto-! stopa* in kar tjavdan zaupajo j prvemu moškemu. | Nesrečna ženica v Tocenu si pomaga z lopato pri iskanju gospodinjskih potrebščin, ki so se izgubile med ruševinami (Telefoto ANSA) DOMODOSSOLA - V Val d’-soli in okoliških dolinah se * rwr4 no nadaljuje iskanje moren- ^ drugih žrtev pošastnega neurja-|0 je v ponedeljek in torek razsaij-rmd nem izračunu naj bi bilo ob nje dvanajst oseb, toda skoraj*^ tovio se njihovo število suče 0 ^ dvajset, če ne celo še več, saj m 11. go oseb pogrešajo. Podatki %( mr lih oz. preživelih so tudi 5 ^ negotovi, ker so številni kraji ^ vedno povsem odrezani od sveta . radi prekinitve telefonskih in "o0. metnih zvez. Tjakaj doteka P^j-Si moč v živežu, zdravilih ter s trinajstimi helikopterji, ki so > dali na razpolago karabinjerji. * silci, finančna straža, vojska in .P jS metna j»licija; z njimi dobapLj. prizadetim naseljem tudi voavy ne cevi in telefonske ter elekto, kable. Celovita operacija se j®. ^ raj nekoliko upočasnila zaradi^ novnega poslabšanja vremen**^ razmer, kljub temu pa se odvija ^ kar naglo. Pripomniti gre, da^ bile železniške zveze s Švico usposobljene in le proga na», ki se vije po istoimenski ® ^ ni, ni prevozna zaradi porus kar sedmih mostov. . jci» Strašna ujma je vsega Priza“ I 25 občin, sicer 7 v Val Vigezzir v Val Androgni, 6 v Val Anzas® 7 v Val d’Ossoli. Najbolj oškoduj,, ne so bile občine Točeno, Saut®,*^-ria Maggiore, Druonio in m gnaga, ki so povezane s sredi« , za usklajevanje pomoči preko ** nega mostu. Gmotna škoda se samo na P°jiJ čju javnih del suče okoli 50, ye-jard lir, tej pa velja prišteti s« ^ likansko škodo na stanovanjskimi. slopjih, v kmetijstvu ter v ^ ških delavnicah in industrijski® fr ■iiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiHiiiiinmiiiiiiiiimiiNiiiiiiiiiiiimiiiimi Z RADIJSKIM IMPULZOM IZ VESOLJSKEGA OPORIŠČA V SZ Spojitev «Pragresa 3» s Saljutom 6 MOSKVA — Včeraj zjutraj ob 2. uri ponoči po italijanskem času so s posebnim radijskim impulzom iz vesoljskega oporišča v SZ avtomatično spojili vesoljsko tovorno ladjo «Progres 3» s sovjetskim vesoljskim laboratorijem »Saljutom 6». Spojitev je potekla v najlepšem redu. Vesoljska tovorna ladja je pripeljala sovjetskima kozmonavtoma Vladimiru Kovalenoku in Aleksandru Ivančenkovu, ki krožita okoli Zemlje že od 17. junija letos, gorivo, kisik, hrano, vodo, znanstvene aparate in tudi pošto. Kozmonavta bosta imela sedaj več dni opravka, da bosta prenesla koristni tovor iz «Progresa 3» v vesoljski laboratorij. Posebno nevaren je prenos goriva. Potem ko bosta opravila to delo, bodo z Zemlje z radijskim impulzom ločili tovorno ladjo od laboratorija. «Progres 3» bo nato nadaljeval sam' krožno not okoli Zemlje, se ji začel vedno bolj približevati, dokler ne bo zgorel v zgornjih plasteh. Trdno spojen z laboratorijem pa bo ostal še »So- MILAN — Demokristjanski poslanec Massimo De Carolis, znan po svojih simpatijah do desnice, se je Včnil iz Libanona, kjer je bil štiri dni. Ob svojem povratku je De Carolis ostro obsodil prisotnost sirskih varnostnih sil v Libanonu, katerih mandat je zapadel že pred mesecem dni. Njihova, prisotnost je povsem protizakonita, še zlasti ker so se spopadi med raznimi verskimi skupnostmi v Bejrutu končali že pred letom. De Carolis je obiskal tudi kri-stjansko taborišče v Džuniehu, kjer živijo tisti, ki so preživeli po pokolu kristjanske vasi Pamur. Do pokola, pravi De Carolis, je prišlo več mesecev pred Tal El Zaatarjem. vendar nihče ni ganil s prstom, da bi ga preprečil. Po njegovem mnenju so razmere, v katerih kristjani trenutno živijo v Libanonu, mnogo slabše od onih, v katerih živijo Palestinci. limilllllllllllllllllHIIIIimilllllllllllMIIIIIHIIIUIIIIIIimilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilMIflimillltllMIIIIIIIIlIlHIIIIIIIIimMIIIIIHIIIIIIIIIN MEDNARODNI URAD ZA DELO OBJA VIL ANALIZO TRAGIČNEGA POJA VA Pretresljivi podatki o izkoriščanju otroške delovne sile ŽENEVA — »Charles Dickens bi lahko danes, kljub razvoju naše družbe, še pisal o tragični usodi otrok, ki delajo in so izkoriščeni kot odrasli v raznih predelih sveta*, to je žalostna ugotovitev Mednarodnega urada za delo (BIT), ki ima svoj sedež v Ženevi in ki je pred kratkim objavil široko analizo o izkoriščanju otroške delovne sile v svetu. Po podatkih Mednarodnega urada za delo je v svetu zaposlenih nad 52 milijonov otrok pod 15. letom sta- rosti. med katerimi je več kot polo-Na sliki (telefoto ANSA): De Ca-1 vica tistih, ki ne uživajo socialnega roli* na džipu 1 skrbstva in ki delajo v nemogočih pogojih. Poudariti pa je treba, da se ti pretresljivi podatki nanašajo le na tiste države, ki letno predložijo Združenim narodom statistično analizo delovne sile, medtem ko nekatere države manj razvitega in tako imenovanega tretjega sveta sploh ne razpolagajo s statističnimi podatki o delovni sili. Od teh 52 milijonov zaposlenih o-trok, jih več kot tri četrtine dela v raznih družinskih podjetjih, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in živinorejo,', medtem ko < so ostali o-troci zaposleni večinoma v raznih manjših obrtniških podjetjih. Največ otrok (29 milijonov) je zaposlenih v državah Daljnega vzhoda in predvsem v Indokini, točnih podatkov za Afriko in Južno Ameriko pa sploh ni, čeprav je znano, da je tragičen pojav otroške zaposlitve najbolj razširjen v Braziliji. V Aziji je med izkoriščenimi otroci pod 15. letom starosti največ deklic, ki delajo celo v rudnikih brez vsake varnostne oskrbe. ' Kaj pa v Evropi? Po podatkih, ki so jih posredovale razne' države in razne ustanove,, ki. se ■ bavijo, z otroškimi vprašanji, je ta pojav v »sta- ri* celini neznaten in nc dosega pretresljivih številk dežel v razvoju, čeprav je v tem smislu primerjava res nesmiselna. Sam Mednarodni urad za delo, ki deluje v sodelovanju z Združenimi narodi, pa je izrazil velike dvome o verodostojnosti teh podatkov, ki so jih posredovale predvsem države zahodne Evrope. Znan0 je namreč, da je v teh državah, med katerimi je tudi Italija, zelo razširjen žalostni pojav tako imenovanega »črnega* dela, v katerem je všteta tudi otroška zaposlenost, s katero pa se uradne statistike 'teh, držav očitno bolj malo ukvarjajo, (st) juz 29», ki je služil kozmonavtoma, da sta prišla v vesolje, (vk) Veliko zahodnih Nemk razočaranih nad možem BONN — Približno štirje odstotki zahodnonemških omoženih žensk (600.000) vara , zakonskega druga s prijateljico. To pa zato. ker naletijo v njenem objemu na več nežnosti in Spalnega razumevanja, kakor ju občutijo v domači postelji. To izhaja iz poizvedovanja, ki ga je izvršil demoskopski zavod Allen-sbach. Kaže, da so Nemci v ljubezni sila. egoisti, kar pa mirno laljko trdimo tudi o tisočih in tisočih drugih moških na Svetu, tako'tudi o Italijanih., . 7 Akupunktura (Nadaljevanje' s 4. strani) r\ zdravniki odbijajo splošno kitajsko razlago o »energetskih neravnotežjih*, trdijo pa, da sodi ves proces med biokemične in biofi-zične reakcije, ki jih bo treba znanstveno še dokazat'. Polemika med obema društvoma se še ni polegla. Tako se je začel za stvar zanimati tudi bivši minister za zdravstvo Luciano Del Falco, ki je imenoval posebno komisijo, ki naj prouči znanstveno stvarnost akupunkture, da bi jo po možnosti vključili med druge uradne specializacije. Komisija, ki jo sestavljajo v glavnem člani društva SIARA, je sestavila celo osnutek zakona, po katerem naj bi opravljali akupunktur«, samo v javnih bolnicah, ki jih nadzirajo dežele, ne bi pa .je smeli več o-pravljati v zasebnih ambulantah ,Tako bi društvo SIA zadobito smrtonosni udarec, opomogli pa bi si zlasti univerzitetni akupuuk-turisti, ki ne bi imeli več konkurentov. Kot' običajno, je zakonski osnu » tek ostal v predalu na ministrstvu za zdravstvo v Rimu, Dal Falca je nasledila ministrica Tina An-selmi, ki ima veliko opravka z zakonom o zdravstveni reformi in z obnovo delovne pogodbe bolni-šniških uslužbencev, tako da je vprašanje akupunkture zašlo na mrtvi tir. Zanimivo .je pri vsem tem, da so priznali akupunkturo kot specializacijo že v večini držav Evropske, gospodarske skupnosti, tako da bo tudi na to področje Italija pricepotala zadnja. Žalostno (po svoje pa tudi smešno) pa je dejstvo, da obstaja v Milanu Center za proučevanje akupunkture, ki izdaja zdravnikom, ki ga obiskujejo tri leta, diplomo akupunk-turista, ki je uradno veljavna v vseh državah EGS, razen v Italiji. Naj bo kakorkoli, pozitivnih rezultatov akupunkture ni mogoče zanikati, saj sj je ponekod že utrla pot celo v, operacijrke sobe, kjer v nekaterih primerih ugodno nadomešča splošno anestezijo. Kakšne pa so zadnje razlage o učinkovitosti te nove tehnike? Dva znanstvenika svetovnega slovesa, kot sta Lars Terselius, predstojnik katedre za farmakologijo na univerzi v Uppsali in prof. Bruce Pomeranz, nevrobiolog s torontske univerze v Kanadi, sta prepričana,'da blaži akupunktura bolečine s stimulacijo možganske proizvodnje «enderfina*, ki na: bi bil nekak organski morfin, učinkuje pa odlično pri blaženju bolečin. Nekateri drugi znanstveniki pa trdijo, da je učinkovitost akupunkture odvisna od materiala, iz katerega je sestavljena igla, ki jo uporabljamo. To bi dalo misliti, da nekatere kovine (na primer srebro in baker) pospešujejo take kemične reakcije, ki potem s pomočjo električno energije ustvarijo v tkivih neko posebno energijo ki začasno prekine živčno mrežo. ki prenaša občutljivost za bo lečine. djetjih pa tudi še na turističnih frastrukturah. Dokončne številk® ^ dp menda znane danes, ko se ejj poldanskih urah znova se? jjlfli' župani prizadetih občin z mi oblastmi, da bi preverili Pjja dice ujme ter načrtovali ukr®P®e,v obnovo. Deželni odbornik za materialno programiranje inž. Ca^jt rata je na podobnem sestanku, j* bil sinoči, pojasnil, da je uprava namenila prvi fazi venih del 1,6 milijarde lir iz s pg štev, ki so bila nakazana ur" ji lanski oktobrski povodnji drugih skladov, ki so bili 0“ ni za zaščito oz. ureditev P^TjjV' Nadaljnji denar bo prišel iz tp ne blagajne v smislu izredni® konskih odlokov. ,,tojiil Posebne pobude morajo P®|St dejavniki sprejeti tudi v koris1^ lovne sile, katero jfe ujma čež izpostavila na cesto. Minister dustrijo Donat Cattin je sicer fr bil, da bodo prizadeti vpisani ' p« polnilno blagajno, to pa sev®®^ more veljati za tiste, ki a^ej5’ dan vozijo na delo onstran " M teh je okrog 700. Neka švlCj(.zit' tovarna, v kateri je bilo zap0^.!' 200 Italijanov, je prenehala ^ji, tovati prav tako zaradi resnejši pa je problem stotin bencev, ki ne morejo na Av,c .^t; delovišča zaradi nrekinjenih ®rslrijc' nih zvez — tamkajšnji ir|du^ p11 j- --. ------u so namreč izredno strogi ,nk..atli(r nekaj dneh odsotnosti z dela k malo odslovijo, (dg) NA SARDINIJI , Za nakup nogom«^ prispevali bale sena CAGLIARI - Medtem ko ®a0v»' daljujejo polemike o tako i®* \P' nem tržišču nogometašev, ki.. f do zaključile verjetno šele1 ®, d> dišču, iz Sardinije prihaja v® 3 t' je ekipa Suelli, ki nastopa materski ligi, pred nedavnirn j,||J 21-letnega nogometaša Ani Sehirra za 1500 bal sena. __________ >i STOCKHOLM - V OstersU^V A ‘N \ leži 470 km severozahodno 0® ■ fr' nega mesta Švedske, sta no trčila potniški in tovorni “U l/LV-JlCt Ul ' »• lito1, Ubitih je bilo sedem, laže ranjenih pa 22 ljudi. Med r ^ f mi sta francoska državljana, bosta okrevala že v nekai. Vzroki nesreče še niso znam. pa. Hn il jc botrovala zmota*.