tsjmm alBCana * sotnfini XIII. ielfnijk. H93S. november 20, 12. numera. Mesečne verslie noY§si@< Vu imčni prfikmurske evang. linjorfje reditel I vddavnlk t UISAR JANOS, Hurska Sobola. Rokopfsi se morajo v Puconce poSllati. Ček računa št. 13,586; itnč »Dfiševni lisf' Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Oln., v zv&nstvo &0 dln., v fimerlko 1 Ool., edne numere 2 din. Ishaja edndk na ntčsec. Naprejplačilo gorivzeme vsakl ev. dfihovnik i vuiitel. r i Hvalte Gospdda. HARI LIP6T ev diihovnik. »Hvalte Gospodna, ar je dobroliven i milošča njegova trpi naveke." Tč reči od tisti lfldi čfljemo, ki so celo svoje živ-lenje v Božo službo postavili i v tom B6gi sliižččem živlenji so vsigddr občutili njegovo dobrotivnost i miloščo. Ki zaistino v božoj slfižbi žive, koga krščanstvo je ne samo zvtinešnja prikdzen, tisti vsi tudi hvalijo Boga i drugim ltidčm na zndnje dajo, da je n&jvekša bldjženost i sreča na etom svšti Bogi sltižiti i božemi slugi biti. Zato se nam malo čudno vidi, da dnesdčn tak dosta i gostokrat vopovedane tožbe člijemo proti božoj skrbnosti i dob-roti. Či si malo bliže poglčdnemo to delo, to vidimo, da so te ludj^, ki se vsigddr tožijo proti božoj skrbnosti i dobroti, — v ednoj velikoj zblodi. Ne vzemejo na pa-•uet, da oni svoj lon ne tčrjajo v dobrom mesti. Od Boga tčrjajo svoj lon, svojo pMčo, tudi zadovolnost i mir tškrdt, gda prav za prav niti ne slažijo Njemi, nego verno sliižijo etoga sveta poglavari, Šatani. Drdgi moj brat, či si tfldi tf med ne-zadovolnimi i mrmrajdčimi, tak te z lii-bčznostjov na to prosim, da obprvim dobro preglčdaj t6, komi i koga sltiži tvoje živlenje ? Či opdziš i previdiš, da je v tvojem žitki preveč malo tekšega, od šte-roga bi to lžko pravo, da je to boža siuž-ba bila, tč tadi to moreš previditi, da so tvoje tožbe na lagvo mesto bilč naslovle- ne. Idi zito fc tistomi gospodari, komi s svojim živlenjom siUžiš, idi k Šatani i od njega prosi i zahtevaj bogši svet, brezbriž- no živlenje, več dobrote, več blagoslova, k&k lon, kak pldčo za svojo slflžbo. Lepo te prosim, ti preklinjaj samo svojega go- spodara, nigdar pa ne preklinjaj gospod&ra drugi Itidi. Vidiš jas sem tudi sam tak opazo, da vsi tisti, ki so zaistino notri- stopili v božo službo, so vsi zadovolni s svojim gospodarom, njega nigddr ne pre- klinjajo, nego ga samo hvalijo i dičijo. Tudi v svojem lastivnom živlenji sem ž^ občuto, da či meni kaj trplenje i žalost spravi i na tožbo odprčrri svoje viista, to je ne drugo, kak moja nevernost pr6ti mojemi gospodari, proti mojemi pravično- mi Gospodi. Samo t6 vam leko povem, da je tč Gosp6d čodno dober i milostiven, ki etakše nahasnovite sluge, kak smo mi vsi liidjč, ne zavrže, nego nas gorčče lubi. Šatana najvekša umetnost je ržvno to> da svojim slugom, štere na ndjslabšoj paš* pasž, to dd vervati, da je njihovoj nesreči, njihovorai težkomi žitki edino Gospodin Bog zrok. Kak bi to mogla biti istina, či pa oni niti ne stojijo v slflžbi Bogž, nego v slUžbi vragž. Ti pa, ki si na Kristušovo ime okrščen, se ne daj na krivo pot za- pelati od Šatana. Prosim te znova, či si nezadovolen v svojoj zdajšnjoj stšvi s svo- jim šoršom, hitro spremeni svojega gospo- dara, hodi v naš tabor, stopi med tiste, ki edino Bogi želejo slOžiti z pomočjov Jezuša Kristuša i ki vsigdar z čistim i zadovolnim Strin 146. DUSEVNI UST november 20. srcom etak zndjo moliti: »Hvžlte Gospod-na, dr je dobrotiven i milošča njegova trpi naveke." Na p6t. Pisao: Šoštarčc Franc tr. diih. t Subotici. Cžli svet je kak vu ednoj velikoj groznostl. Lfldstvo je puno bojaznosti. Pltajo se lfldjč: ka bode; jeli bode bojna, ali nž? ali ka princefe bodočnost? Odgovor je krštki. Tisto bode, ka Bog ŠM. I gvflino, ka nam Gospodin Bog jeze-rokrit bogše dL, kak stno vredni. či bi Gospo-din Bog na*s sodo po naioj zaslflženosti, t€ bi tak obhodili, kak Sodoma i Gomorrha. Ržvno gda so vremena tak preveč teška, tL bi se natn trbelo strezniti i premisliti naš zemelski bežaj i zglednoti se na Boga\ či smo do etigamao prlšli i vujili božemi biči, to je samo njegova velika smilenost. Ali gda je veliki viher i strosi človeče srce, tč pride do takšega spoznanja, na štero si prvle nigdar ne mislo. Vu ivetovnoj bojni je milion i milion Ifidi, ki so prvle vsigdar nezadovolni bili i Boga psfivali, spoznalo, kak njim je dobro bilo, kak je ]e z obetna rokaraa osipivao z blagoslovom Bog. Eden soldak, vu bojnom vrtelci, grmland i besnoči na smrt ranjen kriči, jajvče: 0 Bog, o Bog, zakaj sem te osta-vo ? Celi svet je Boga ostavo i naslanja le na svoje zakone i svojo silo, vlast. Na etom sveti pa Ii zgflbimo bojno; vlast, nioč, bogžstvo nam z roke vdiri Boža aodba. V bojnotn vremeni, gda so dečki, lLpa močna deca starilov, šli na froot i vu smrt, pla-kale, jajvkale so matere: zakaj sem rodila deco ? Ali gda je priiao grozen glžs, ka je te lepi, mo-čen dečko mro, ali ka je spadno mož, ali ka nepride nazij nigdir oča, \6 so se dflše račale odpčrati i zarazmile so same od ačbe velika, globoka, boža dela. Kelikokr&t so spoznali oCa i raatl, gda njim je sin spadno na frontl: hej či bi se več za njega molili, zndbidti nebi spadnolo naše dete. Gda že eden velki vdarec ztfiii člo-veka, tč zaistino spozna globoCino bože ržči, gde se prdvi: proste i da se vam, iičite i n&\-dete, trfipajte i odprč se Vam- Td si terejo gla-vo, zakaj setn nS več molo Bogi, zaka) setn nS bole trflpao na boži dveraj, zakaj ictn nl bole paifillvo iskao božo roko. Do»tek*at, gda sem soldačke brfitive vido, se ml je čtoilo, tak da bi te žalosten brfitiv edna grozna tožba bila proti roditelom, proti deci. Tak da bi vu svet kričali grobovje: ,mi smo zato eti, ix so tisti, iterim bi trbelo, ne molili Boga za nat". či bi se svet bole ponizno i več *nolo Bogl, znibidti nitinebl bilo svetske bojne. či zda čfijei od streljenl abesincov, ali tpoklAni talijdnov, morei si misliti, to so tvoja britja, štero ti morei lfibiti, ca štere veliko odgovornost mkl. Boleznost srčna edne talijanske matere riv-no tak svčta more bidti, kak doševna nevola edne Krivda i pokora. Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. XVIII. Odspodi vu oštariji je Peter sploj sam se-do i na Hedviko je Sako. Vedno se je slabo občflto, gda je ese priio, ali sploj voostinoti — brezi zroka — je ne mogo. Na pamet bi ga vzžli, na sebe bi obrno oče srd i — Hedviko je Ifibo po svojera. V6 ]e glčdo na bleskčSi sneg i mislosi )e, ka žitek je ddnok ne deteča špila i viisi peklčnsko vroči. Hedvlk je stopila noirl z zajokanimi očmi i z tnčrno trfidnim poglčdom. BB6g daj, Hedi, jas sem mislo, ka dnes niti doli ne pridei, na ja, či človek obisk raa." .Matjei je bio pri meni, ka rae je pozdravo i tak sva prišla vu guf, ali on je že divno odifio. Jas sem se malo v spOtnenke vtonila i skuz6 so tni priile na vse odflrnoga etoga sveta. Tfldl sem «i goridjala z tebom par reči si zgučati dnes, ar Peter — tak netnre dale idti. Med na-tna je edno neraztnčaje." ,Što je kriv toga, Hedvika ?" ,Pfisti, Peter, ne poskfiii krivico oa mhnt potisnoti, ar pred tcsaom je vse sveklo, kak sunce. Tl si vedno pc tvoji potaj hodo, si po tvojetn živo, ali jas sem poskfisila tčbe preraz-mlti i tera te zaraztnila AH od jčseni tnao si •ploj drfigi postano. či kaj na srd mžš, bi mi kak tvojoj bodočoj ženi n€ lehko povedo brezi mil-lžnja, ar ti znaš, kelko ie interesiram za tvojo žalost i veselje. Či je kaj takšega, ka mi nemrei povedati, t€ je pa konec z nama. Ti dobro zniš, ka se guči po celoj včsf i ti si se ni edndk nt opravičo. Zaka ? Ar si strailivec blo za tO. Jas sem mislila, ka si H neduSetr tu tom potvarjanj'. novembcr 20. DGŠEVNI LIST Sfcžn 147. abessioke, gd« slobod viemejo od svojega de-deta, itero ide rnabidtl vu smrt. Dosta več bra-tinstva, irčne lObčznosti tnoremo čfititi, ne samo za naio famUijo, nego za celi svčt. Tam je tvoj bllžnji; znabidti lumpai, kartaš, ali drfigi kakši greinik, itak ]e tvoj brat, koga morei Ifibiti, z molitvami tvojimi njega obimati. či vidiš plan-tavoga, slepoga, ali nači nesrečnpga človeka, jeli si mislii na to, ka je on zn&bidti zato tak nesrečen, ir tisti, kim bi se trbelo za njega mo-liti, skrbeti, njemi dobro pčldo sklzati, njega so zanemarili. — Niiče nevč, kak dugo njemi trpi iitek. Satno je to stalno, ka je žitek kratki. Za-to, vandrar, nficaj vretnen: moli se Bogi za sebč i tvojga bližnjega! Cvet (v jesčni). (z.torskogt.) — Poalovenčo: Flisa> J&noi. Oh, kak pflstna je gratala Zemlč lepota, inaga! f Sflbo listje vihčr trga, T6 je iorš, konec njega! Vsaki človek jc — tak, kak tf. . W***« plemenlti src tisH možov, Hen so bilf goto^i poiožiti svoj žitek na oltžr večnosti s tem, ka |e je nevoščHvost i dobička žeSnost človeči src vrnorita. Liki te glgantske piran;ide tam v Eglptomi, tafc vidimo v našoj evangeličanskoj hišorijl te žive stebre, šteri nas c pomlnajo na to čisto i&Uno toga Vsetnogočega. Tak, kak te tna"!; koren v zernH zbfldei-ise z dtige zJrre ? na sčrotoietje gorrastč tak se ie predramo te velki Čeh — Hus fčnoš, rojen 1369. leta v Husincu, — postao predgar. v BethSehera-skoj kaplli i sledi prcfesor na vseučilišči v Pršgi, žteri je b!o gotov alduvati vse, samo aaj iOstvi podeli pršii Kristuiov navuk- Zato je todi za njegove reči glaSenja volo rad 1415. !eta 6. ju liuia šo na grtnddo, i nctri do svcje smrti po-p&vao žoltire. Popevao je, dokeč njemi je ne plarrižn rvužgao njegovi vfist, dokeč je «e one-melo njegovo teKo pcd ognjom nepravičniko*. Pepžo njegovoga teSa so lačšli v reko Ren, da naj ja nikšegs spomenka na njega neostane - a!i itak, dfih njegov je ostao, šteri ilki te bfili golob, čuea nad svojimi njega nasiedUvajoSimi. Tar» v Iižjjjj, v zibeli katholičaastva, vidimo tistoga herojskoga Savonarola /eromoša, šteri je rad pcložo svoje plemenito src6 na grraždo, da so ga 1498 leta žežgaH za vo!o bože pravice. Likž dalž^njo svekioščo — vidimo v Švicl l Francljt Zwlnglija i Kalwina, Steriva sta vse s'-oje k Kd.ivfuil hrepenč^e obifilenje med njima ž'večemi nžrodi aldfivsla. No I naslždnje se je povzdigno v nebeške vlšine te v niho sdgajoči steber, iteroga se je ne prijao plarrčn grrošde, Stercga so i njegovi protsvnicke na skršvoirš pcštGvali i šteroga je že Hus iia svojoj sJedajoj' p6ti prorokfifao, da so ga nss graždi žgili, erk6čž: »Jas istina zgo-rin;, a!i s pepžSa tnojga na 100 Jžt sidne eden velki nemški juvčar, Iteroga g\kt po vse zericli razsde i rimske stebre i v nji GijglobokSšem griinti sirosil* Ar je že Hu» prorokflvao toga reformštora, šteri rimske stebre i v nji najglo-bofcešem gilinti strosi, se je te naš dlčen Dr. Luther Mdrton čfito pozvanoga, da reši krščan-stvo od pogabelnosti i da zbtidi vu ti mlačni i pokvarjeni srcaj prbri kršcanski a&vuk i Kristu-šov evangeliom. !tSčmj; i4n&. «a iuaž Kak srmaški i od celcga svčta nepoznšni je gori rasao i blo je ii sanno svojim rcditelom na radost, ali prišao je čas, ka je postao celomi svetž posndni. Liki da bi bilo zemlč gibanje, so ne prišio na patnet, da bi se maio zmislo na mdne. Naj zda vzemeoi tn&sto te sirote zapelane dekline i naj odvzemem od deteta dom ? Jas sem na tvoj karakter nigdar ne dala dosta, ali to ka si ti tak skoz Ino skdz pokvarjent, sera si oe m-sliia i ne vorvala. Či se to drugim dečkam zgodi, kak ti prasiš, tč so fo vsi faiotje (gazi), ki so ne vu stanji odgovaijati za svoja dela." ,Tak t6 je tpoje mišieaje, Hedi?" erč^ on okorno i špotlivo. «« k«i h {iaUus m i??D?j ,Ja!« wTak sva te gotoviva z eden drugim ?" Dveri so se močno včesnolc za njim, kak z niglimi stcpaji je odiio. Hedvig je pa stdla drevena, kak eden steber. Sarco za dober č^s si je zdehnola globoko, ne je ztnogla precSniti te-žino toga zgučavanja.tiii«}.«* im i* a«J. Na vččar je stari Ehrbachtr preveč razbur kani stopo notri vu oitarijo. »Hedvika, za Božo vclo, ka ti je prišlo na patnet, ka se je zgddilo z Petrom ? Žnjega nemre človek edno čedno reč vOvzčti. Samo je telko pravo, ka je zvama skonSano i ka si ti ržč nazajvzčla." BNe jgs, nego razmere so to napravile. Jeli bi vl ženiii edno deklino, žtera od drfigoga mž džte ?" ,Ne Hedvig, ali to nikšfga dela nema z vama?" m blhi ^tn ^ t«bt si f>T\ ,Kabi ne, ar jas neščetn prevz^ti Kollerove Lizike mesto." .Ja, Hedvig, ka gučii ti ?* nSatno to, ka že pced mesecmi cela včs zna, ka Liza dete porodi i ka je Peter oča!" MKa, ka bi Liza moja sneha bila, i v mojo hišo prišia ? Tč čaren sri6n, či ednoga, ki je na nikoj prišo ? Rajši z svojimi rokami zvužgžm gori cžlo dvoriiče 1" november 20. DOSEVNI LIST Stnin 149 so čfitili Riraa zmožni gospodje, da se je pre-dramo te prosti baržt. Visiki t6rem nemške Wittenberške cerkvi, oznano je vu Gospodovom 1517. leti, da je r&v-no na tč dea, iteroga dnes svetimo, t. j. 31. oktabra ob po 12. v6ri gori na cerkvi dveri djao tS 95 pravic, štere so iiki nepreroagana pe-čina i trdo, odločno bilč zapisane, s šterim je brezi stržha pokazao i razložo božo pravico i istino. Prišao je čas, ka so se spnniie Husove proroike reči. Husa so 1415. leta žežgali i 1517. leta, t. j. 102 leti za tem se je vo z globočine pokvarjenosfi zdigno v nebeike višine te velki beli ftič; razprčstro je svoje labodje peroti na pokvarjeni narod, tak da bi ga šteo bržniti pred G. Bogora, i glas toga dičnoga zvona, toga vzvi-šenoga reformatora je najšao miioičo Božo. Z vihčrmi i težkočami se je bojOvao te bo-jevnik Kristuiov, ali ne se je prestraio španske više 300 let trpčče inkvizicije, štera je vmorila 250,000 nedužni src, ne ga je mogla porflšiti pro-tireformicija, nž ga je potrla rimskoga papeža bula, s iterov ga je vd z katholičanske cčrkvi zbrisao, nego jo je 1520 leta 10. decem-bra pred Wittenbergom žežgao z rečatni: »Ar si razžalostila Gospodovoga svetnika (t. j. Kristuša), naj te vniči večni ogen!" i da so se prijžtelje bojali za njega i njerai pri-govaiJaH, naj ne včini to, a> teda nede tneoveč nlndri mesta, gde de prebivao, njim je odgovo-ro ; ,,Pod nčbov ali vu nčbi!" Ne se je zbojao orsačkoga spravišča v Wormsi, nego je batrivno 1521. leta aprila 17. ob 6 vori veččr notri šo vu orsačko hižo, gde je za?ov4rjao evangelioma pravice i doli obladao toga gizdavoga i hamičije punoga Dr. Ecka, etak dokončavši svoje zagovarjanje: »Gospodne: zastavo v dobri rokaj nihatn, Zda že mirovno svcj konec čžicam! Ne straši me Rima zmožnost, velka obJžst5 bdr sejaj Antikristuš, sejaj prokletnost !* . Srce podežigajcče pesroi mili glds lepo doni proti protivnika sili: Boži svčti šereg, nika se ti neboj; Ar tebi škoditi nemre protivnik tvoj; Či glih neveren svet rea proti tebi boj, Kristuš sam te brani, kak vsamogoči voj!" Prek 400 let je že toga njegovoga poslan-stva, toga ka se je predrarao te baržt mirnoga, ali v globokoj zamiielnosti bledoga obraza. L; samo eden svekeo trak, likt zvezda pelajoča pastere k Jezuši — se bliiči na njega otiiurnom čeli — s šteroga se vidi, ka: Li sarao sv. pistno je vretina, Štere modrcst je boža istina! Prek 400 let je že, ka je te rairoven barat, ali velki nedosegnjeni reformštor Dr. Luther Marton v6 z globočine pokvarjenosti pripelao to kričansko vadlOvžaje, itero je on satn proso, da so po njem imenuvali našo evangeličansko vero, Lutherovo vero, naj se ne zovč po njem, ,Vi nesmete greh gučati, Ehrbacher. Či je tak, ii se že nemre obrnoti. Vaše puitenje si saroo tak lehko spravite nazaj, či Lizo merno k vara vzemete vu vašo hiio i deteti eden rčden dom date." .Hedvig, ti — gučii za Lizo? Jas sem mislo, ka ti mojga siaž rada maš?" BVidite, ršvno zato, ka sem ga tak preveč Ifibila i niti zda nebi štela, ka bi satoo edna reC spadnola na njega, zato pravim vse to i si tak roislim, ka te me bogali, &r jas dobro mislim z vami." Z pržznim poglčdotn je glčdo Ehrbacher na to deklino, ki je tak m6rno, bledo i gizddvo stAIa pred njim i samo je glavO troso. ,Zoii, Hedvig, nemrem se notrinajdti v to mJsel, ka bi \& mSIa čarna Liza k nam prišla." »Donok, pomislite si, ka ste si vi tfidi tii-hinsko deklino vzčli i ne domaSo i dfinok ste blžjženi bill žnjov." »Istino maš, Karla |e dobra žena bila i me je rada mela." ,,Vidite, tiidi Liza Ifibl Petra z ceioga srcS." Te mčren i stalen glžs je naednok samo trepetajoči postano, tak ka je oča hitro k njž stopo i jo je prčjo za rokč. ,,T6 je ržsan vse istina," erčfe slari Ehr-bacher, ,,vse ka ti praviš i či si premislim, ka je moj sin za svoje delo ednomi viieinjemi sodci odgozoren, tč mi je tak, ka bi bdgše bilo, či si Lizo vzeme. Ali pojeb td nede iteo." ,,On de že štčo, ar de mogo!" (Dale) Strdn 150. DUŠEVNI LIST november 20. &r je to vero ne on nastavo, nego to je od Boga shajajoča krščanska vera, štero je on satno, da so jo vnogi drfigi dobička želni Ifidje pokvanli, reformirao, to se pršvi, pripelao jo je nazaj na tisio pot, po šteroj nara jo je g. Bog dao po Kristuši i njegovi apoltolaj. Tak kak natn je poslao g. Bog našega Zveiičitela Jezuša Kristuša, naj nas odkiipi i oslobodi od večnoga skvarjenja, naj nas vodi po gladkoj vodi, tak nam je pa poslao Dr. Luther Martona, naj tas znovič reši on tak, ksk nis je ednOk rešo g. Jezuš Krlstuš s tetn, ka je svoj žitek za nas aldfivao. Poslao ga je medrazvali-ne človcške pokvarjenosti, raed porOšesine, naj nazai gori poslavi Njegovo cerkev i vkfip zberč čredo svojega Očč. Ne se je bojao on te poti, ar je znao, Bka onim, ki Boga lubijo, vsa na dobro slfižijo !" Mro je te bojevnik Kristuiov pred 389 leti, t. j. 1546 leta februara 18 ob 3 v5ri vgojdno, mrli so vsi naši reforraatorje i nilhova tela po-čivajo že vu mrzloj zem!i, ali nj(hov dfih piava nad zda že okoli 250 milijonskim evangeličan-skitn narodom i boža roka čuva nad nami tisto vretino po njem poslane člste istine, štero so nam oni gori naišli. Istina je, ka je ne bila z džčntas Luthero-vim činenjom dokončana ta od Boga poslana niloga, Sr so se ti v dobičkaj i nepravicaj ko-pajoči trdo držali svoji dobičkov i preganjali evangeličance. Tak ravno, kak sem že prvo pra-vo, španska inkvizicfja, v šteroj so bšli vsi (eda vladajoči papeži, zraožni gospodje, velikaši, šte-ri so z vsemi svojimi zemelskimi silami šteii vničiti božo modrcst z nepravicov. Na Ceškom jc krao Žigmoad od 1420 1431. leta 5 krat poslao križarske vojske proti Husovim vernikorn. V Franciji — v Parizi i njega krajl so na Brta-lanovo noč (od 23. na 24.) augustuša 1572. leta 5000 evangeličancov vmorili, na štero radost je papež Gregor XIII »Tedeum" držao i dao vdariti spominske medalije z napisom : »Hugenothorutn stragcs" t. j, spomorjcnje krivovercov. Prišla je ta grozna protireformacija, žtera je z vsemi do te namiilenimi mantranji štcla vničiti evangeliom Boži. Goreli so cžli kflpi naii evangeličanski kajig i med vsetni tčmi vnogimi knjigami je bilo, liki nepretnagana pečina — sv. pismo, štero nam je Dr. Luther Marton, kak bo-žo reč v nemiki jezik prestavo i v štero je po-ložo svojga 12 letnoga žitka trfid — celi 12 lCt je trpelo to dojpreobračanje - štero je začno 1521. i dokončao 1534. leta. Lansko leto je bila 400 Jetnica prve itaiDpane biblije v neraškom jeziki, t. j. Lutherove bšbiije i zda po 400 letaj so že vo dale razna biblijska drfištva v Nem-čiji, Švici, na Holandskom, Danskom, Švedskoro, Norseškom, v Angliji, Franciji i v Ameriki na mi-lijone sv. pismo. Tak se je vidUo vu tom preganjanji, ka se raore pod tem bremenom pofreti boža sv. istina, liki da fa voda vd vderd s potoka i vse ka naj-de, s sebom vzeme — ali ne je bila zmožna ^ničiti bože rečt nkša hfldobija, &r poleg pre-ganjalcov bože reči so se naišli tiidi branitelje, iteri so nevkleknjeno šli za vretinov pravice. Tak reamo močen mejnik, šteri je braao evan-geličansko vero, mk, šleroga je skleno krao Ferdinand v Augsburgi 1555. leta, t. j. 9 let po Lutherovoj dičnoj smrti — i šteri je podelo vsera slobodo v vršenji svoji verski dužnosti. Med vsemi drfigimi pa je liki gigantski veiikan — Gustav Ado!f, šteri je 1632. leta 6. novembra pri Lfitzen varaši, obudjavajoči svoje vojnike s pesmijo: BNe vcagaj, o čržda mala .. .• prema-gao protivnike evangeličancov. TQdi 16 je spo-menka dea, ešče bole zito, ar je on vu tom boji stnrt gori vzeo, ali včkše zahvalnosti, vek-šega spomenka njemi evangeličanski narod dati netnre, kak ga ma, t. j. Gustav Adolfa društve, itero po celom sveti raztorjene evangeličanske verebrate brani i podpčra, S tem je bilo v Nensčiji preganjanje pro-tešfanušov konec. MLr je bio sklenjeni v Osna-briicki 1648. leta, po šterom je evangeličanska vera enakoprivna z drugimi. Vu Vogrskomorsšgi je preganjanje evangeličanov henjalo teda, da je J6žef II. v6dao »potrplisrosti zapoved* 1781. leta, po štercj so evangeličan! leko meli svoje cžrkvi i šole. V drfigš državaj je te eiče ne henjalo verepraganjenje, ali da je v Ausfro Ogrskoj i v Nemčiji, v zibelki evangeličanstva bilo pregan-janja konec, tak je (udi indri pomali henjalo preganjanje. (Dale.) Diig. Mott fdnoš, ete blagoslovlenl vodltel krst- šanske zveze mlddl lHdl, je pravo ednbk: nMoja tnoma me je včila, naj odHrjčvam duge, kako šatana." november 20. DUSEVNI LIST Strdn 151. ¦*•"¦¦-: Dva marinara. (Jakostna pripovest.) Med marinarmi je grozen glas zišao : ,,vto-nimo se, komaj edno mdlo voro mdmo ešče odzajaj." Doli so odvčzali jedini čun, žr je te ove tri dni vdčrjajoči vihit zničo. Aii k-ednomi čuni je ji dosta bilo. Z&o so šorš vlekli, šteri to kratšiše potegne, na hajovi cstdne, on de stnrti sin. Eden rclždi, ženskoga obrLza je kržt-koga, eden stari grbavoga obraza mariaar je pa diigoga potegno. Na tcga mladoga je stnrt, na toga slaroga pa žitek čakao. Mladenec se je hito za krepkoga držati zoči gviišne smrti, ali vu srdci je čuto, tak da bi ga ledena roka stiska-vaia. Zda k njemi stopi te stari lOvariš ino njemi crče: Menva se! Jas setn že tak slari, komaj niiterni par let mam ešče odzajaj, ti si pa raladi i krepek, zaka bi ti tak vmro ? Stopi notri vu čun, ali to edno nigdar nepozibi, ka sem za tčbe vmro." Pograždžajoči hajov je tara ostano, na šte rotn je z-timi ovimi na smrt osodjenimi te stari tiidi stao. Vsigdar globie i globše se je po-graždžao i naednok se je vtoho, valovje se je ober njega vkiip zaprlo i tak so vsi, ki so na njem bili, vmorja globočini naišli svoj grob z-staritn marinarom navkiip, ki je za svojega ne-pczninoga tuvariša samovolno vmro. Te raladi tnarinar je celo vkQpvtreti, napo mrtev bio, gda so ga z-čtina doli zdignoli i vu špital odpelali. Li po več meseci se je komaj nateliko zmogao, ka je z posteič vo na sloboden zrak stneo idti. — Ednok, kak se povaraši ednoj vilici pošetava, se nevedoč sreča z ednim stšrim svojitn dobrim tuvariiom. Velika radost je bila tned nečakanim pžvidenjem. I gda sta se že dobro vo nagučala, je etak pravo te stari: ,l4o, prijatel, zda si pa narčdiva eden dober vesčli dčn na radost tvojega oslobodj&nja " — Ne jas, — nigdar več — erčč te rnlšdi — dva sta mrla za m&ac — to je ne bi)6 z-obstojn: Eden stari ma-rinar i moj OdkGpitel gosp. Jezui Kristui. ,Za vmirajoče Europo jedino rešenje je Evangeliom Krisiušov." (Brandt.) H • • • * -sf> ..- Jedini evangeličanski slovenski list je Dii- ševni List. Prihaja mesečno na 12 strani. Napre-plačilo 20 Din. III. glavno sprdvišče Gustav Adolfa glavnoga driištva vu Jugoslaviji. Guslžv Adolfa glavno društvo vu Jugosla-viji je svoje tretje glšvno letno spržvišče no-vembra 9. i 10. vu Kraljcvičevoji melo. Kraljevičevo vu Banati leži; kakši 10 ktn. od Pančevoja. Prebivalcov ma okoli 5000, šteri so vsi protestantje. Evang. fara je tti 1792 ga leta (kako Bodonska) nastdnola. Na sredi mesta je lepa, velika (približno kako Puconska) cčrkev. Ob toj priliki je od znotra ves okinčana bila z kitami sami živi korin i zdstavami Gus 10 toj vOri vu Božoj hiži zlepim redovekom. ZvOn občni pesem, liturgije i predg dotn. duhovnika je z lepim i krepkim glasom soiopopevao (,Kak bi nchvalo Gospodna") Rat-kai Lžslo vuSitel; na orgolaj so ga sprevajali Ratkai OdOn š. ravnate), na goslaj paBanfiŠte-van vučitel i Ratkai Todor gimnazist.. Jonai Števan katehet so s šolskov decov držali jako pripravno katekizacljo. Banfi Števan vučitel so meli predavanje, itero v etoj i prihodnjoj nume-ri tf celoti cbjavitro. .Nevcaga), oh čreda mala", i ,,Bbgaboj6či, kak blaženi ste" khoiali soigrali Stian 154. DOSEVNI LIST november 20. na goslaj Ratkai L, Banfi Št. i Ratkai T., na orgolaj so je sprevajali Ratkai 0. Po taklOčnoj molitvi z občnov pesmov se je dokončalo Ičpo tvelflvanje. Svetflvanje reformaclje v Zagrebl. Za- grebska naia fara je pžll z bogatim redovčkom posvetila ivčtek reformadje. Po božoj slfižbi za deco i potom za staržše to g. pfiipek meli svč-tešoji govor. Ob 20 toj vOri je pa bio vu gman- skoj velikoj dvorani dsvetni večfcr z občnim po-pevanjetn, z khoruinitn popevanjem šolske mla-dine, z muzikalnimi tpčkami, z odprtnim i za-klOčnim govorom farnoga inšpektora. Vu sredini ččloga dsvetka Je pa bilo Or. Popp pflipeka zmolno predavanje od ,,svetovnoga tatheranstva". Blagoslovleni konec ttpoga žltlca. Titen Ivan v Černelavd, vereo stariš tr€ vrli sinov kra-jine naše, koga žitek je bio delo i borba, krep-kost njegova pa molitev, pesem i Boža reč, »e je vu 86 leti svojega zetnelskoga plemenitoga bežaja povrno vu nebesko domovino. Bojdibla-goslovleni spomenek njegov eti na zemll vu irdci ti iivoči. Evangeličantkl kalendarl za 1936. leto prihodnji tjeden bd zgotovleni. Naj si ga hiti spraviti yiaka evageličanska hifa I Samovolni darl. Na goridržinje DUiev-noga Lista : Sever Fraoc Puconci 10 D, Banfi Janoš šalamend 4 D, Godioa Ivan šalamenci 2 D, Koloia Jožef Puconci 5 D, Baler Ana Fran-cija 10 D, Škraban Lajoš Puconci 2 D, Železen Franc Pužavci 5 Din. — Na Dijaiki Dom: Benko Ktltnan Brezovd 10 D, Ratkai Las)6 Andreci 10 D, Koloia Jpžef sabo Puconci 10 Din, z-Krajne 20 kg. i z Crnec 15 kg pienice i R4c Janoiova pa FOršt Kalmanova 2—2 Oin penez. — Radi bi nadaljivali! Srdčna hvala! TMrobni glasl. Zadnji metec so se odse-llli z Puconske fare vu večnost: Car Ana, roj. Banfi v Salamenci, stara 33 let, Koloia Jolan v Pucond, st. 23 1., Zorko Franc na Oorici, st. 70 1., vd. Barbarič Judit, r. Heklič v Sebeborci, tU 81 1., Skrilec Janoš v Puconci, it. 62 1. i 2 deteti. — Naj majo sladtek grobski s leH, naj se po cčrkvžj ležčči pSnez I vrždnost odvzetne i žnjim se naj dOhovniki plačfljejo, dr~ žavni diig; cčrkev gori obdržava, kn.ččki stališ vzdlga i tržtvo naprepomaga. — Ali do stainoga odlSčenja je nč priilo. Tddi te narodni koncil se je nč dovolo, ddnok mesto njega je edna vad-lfivanjjka disputacija blla vkflperpozvšna v Polssy (1561), na iteroj kak glavni zastfipnik proteltan-tov je Theodor von Beza vzčo tOdi tal. On bi mogo poskfliiti vdzmčrjenjč partij. 10. Theodor Bez«i Theodor vott Beza se je'l5|0. Ieta vBur-gtindi narddo, kak sin ediioga dtlčlndga k&mi-sara. V Parisi je itudirao pravo i je visiko taesfo zadobiti mio v6vid6nje. Vao ve«elj< ]e vu svet-ski radostaj i v svojem pčamarskom znanji najšo, itera so njemi vndge dveri odprle pri plemeniti drflžinaj, gde je ta nljvikla nasladnost kralOva-la, vu iterl vse veaeljč svoje je najio. Sledi i žalostjdv mlili na ti pokvarjene dni. Naj se skuiivanja ogne, vu itero po lehkomiselnom približavanji k ženskara je spadno, se je vu skrivnom oženo z ednov mlkdov deklinov z kmččkoga roda, med tim ka je obečo hiitvo na odkrftost prioesti, naj se samo razmere pobdg-iajo. Tfldl dir pčsmarstva je za sramotna dčla ponflco, na itero se aledi sramotfivajdči zmiaii. Kak Cwidglla i drfige, tak tfidi Bezo nam ne postivi zgodovina, kak akdz svčtoga pred oči, oego kak ednoga z Bože milošče povrnjenoga grehinika, ki vu Njegovoj slfiibi stopaj za «to-pajom ae priblizava k popolnosti. Bdg ga je vu svojo šolo vzfco. V teiki beteg ga jc dao, vu šteroj je boži strašen s6d zagledno. ,Po itraini telovni i dflievni raantra],* erčč .se je B6g sml-Ifivo nad svojira lehkomiielnim slugom, natdko ka se zda že ne dvojfljem vu njegovoj miloičl." Med vnogimi skuzami je zatnrzo sam iebč i Boga ]e proso za odpflščenje. Tak se ]e pržkdao z dfišov i teiom Njemi i njegovoj slfiSbi. 1548. leta je ostavo Beza Paris ] pariiko živienje, odllo je v Genf 1 se }e Kalvlni notripokato. Stršn 156. DUSEVNI LIST november 20. ^»^«^,.««,«-,^ pr| ne,tžinom vremeni »**- - - %JŠ ¦ .-¦Jl &* '¦ , , Všs najbole varje garantirano nepremočlivi TIU A R...... - *— HUBERTUS Mi proizvodimo ete i v formi raglana i pelerine. i^ PROSIMO PAZITE! .«» "¦!e:b»i»|, Samo z etim zaščitnim znakom i^Lcr^. označeni HUBERTUS je pravi.bc^ TIVAR OBIEJKE Za edno leto sledi je vučitd pcstano grč koga jezika v Lausanne i. Za deset let je pa v Genf bio pozvdni za rektora poleg Kalvina, od njcga nastavlenoj akademiji i za gimnazljskoga direktora. Velka pomoč je bio Kahini i je ne Cfldo, ka je akademija včšsi prčlc jezero poslfi-šavcov tnela. Njegovi spiski so ešče globši, kak Kalvina i najmre raz>šganja obri sv. pisma. Beza je visiko sfarcst zadobo. 1605. leta je mrd, tak je Kalvina z celimi štirid«setimi Ičtamf preživo. Visiko je bio poJt(Qvani vu francuškoj refortniranoj cerkvi. Z svojov inteligencov se je med visiki plcmenitžši cbračo, tudi njegovi protivniki so ga požtQva!i. Njege?» krotkost, prijaznivost i visika zevčenost |e Iudi zadobiia. Protivniki njegovi pra>ijo, ka bi z Bezom rajši bili vu pčkli, kak z Kalvinom ,u nebčsaj. TL Beza je bio on, ki od francuškcga dvo-ra pozvanf, na čeli štirlireseti dOhovnlkov mogo v Polssy reforniirano vadluvanje zastopati. T6 je 9. septetnbra 1561 bilo. — Na velkorn pre-stoli sedi te 12 lLt star kral. Skre njegn na obe stržni vsi princi i princesse kržlcskoga dvora z materjov, kralicov Katharina Medici, Za njimi vu visiki klopaj vndgi kardinali i pušpeki, nadale dosta dOhovništva i vu kroži okoli ta pozvana gospoda i dame, vsi v paršdc oblečeni z pre-branim gvantanjem. Zda se cdprčjo dveri i notri-stopljo Beza i njegovi prijateli, v navadni ali spoštavanje zapovedšvajuči obiekaj, štera so ra>~ no vu svoji vsakdenešnjosti nasprotna bild k tcj parddnoj vnožini. Ednomi gizdšvorni i zvišeno-mi kardinali nedovedoč vujdejo te britke reči: ,Tu pridejo t! genfski psi". Beza njemi odgo-vori: ,,V6mi psi se potrebajejo vu Gospodna čredj; šr dosta zgrablivi vukov jeste I* — Po-tčm, ka je te pletnenUi ksnceldr L' Hopital z ednirr, govorom odpro gyiileš; zadobi Bcza ržč. On ^op&ve ka bi se šikalo z napoanoč zvžnjem imčna toga najcišešnjega začnotf, dolipoklekne i vu Imeni svoji prifaieto? zmoli edno ponizno •7!o!itev, vu šteroj vedifije grehe naroda i prosi boži blagoslov na gyfileš, Na to drli eden diigJ, vscbine pun govor, vu žterom odvrne vse proti proteštantoni povedane obtožbe i ogrizžvanja i ootim prekide ua razlaganje reformiranoga ve-rovadifivanja. Vu velkcj tižhii i z globokov paz-kov so ga poslfihšail, dokeč je ne prišo do raz-iaganja sv. spoveda. vu šteroni je Trsnssubstan-tiacijo (prcobrnenje vina i krflha tajfo). (Dale.) Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. ftUDUSKA KHJIŽSIC* V Murski Soboti