205. Številka. Prst. v (Vtrtrk 7. septembru 1 MH). lV<>a, \\|V. ..Edinost" fchaia <1wihn«t ti a lan. runu nedelj in praznikov. r.iuiraj in r.večer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih irhniH nh uri *jutraj. Naročnin« mM* : (M>e izdan ji n« leto . . . irld. '21 • Za »amo večerno izdanje . P2- — 'Ah pol leta.četrt Iftain na meneč ra/.merno. Naročnino je plačevati naprej. Nh iui-ro<*be l>rer. prilofnne naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Tratu »jutranje iievilke po 3 nvč. večerne (Številke po 4 nvč.; ponedeljake ajiitranje Številke po 2 nvč. Izven TrHla po l nvč. več. (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Teleloii Uv. M70. 4 nvč. V edlnoatl Je muč! 0*1**1 »e računajo po vrntali v netilu. 'An večkratno naročilo « primernim noontiom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale, ■lomači oglaai itd. <«e računajo po po^odhi. V«i dopisi naj o in sprejemanje Insera)ov v ulici Molin piccolo Siv. .'I, II. nadsir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Qodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost1* v Trstu. Politično društvo „Edinost4, priredi v nedeljo dne 10. t. m., ob 4. uri pop. javen shod v Barkovljah z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Naše razmere in nase želje. 4. Slučajnosti. Shod »e l>o vršil v „Narodnem domu". Pri čem smo? Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie veiti.) StniMslmra; H. Cesar Viljelm Be je ol> 2. in pol uri odpeljal v Stuttgart. V slovo ga je prebivalstvo burno pozdravljalo. Namestnik je objavil cesarjevo zahvalo na znakih zvestobe in mlanosti. Kap <5. Ljudje govorijo, da je Hofmaier, vodja »afri kanclerjev na Kapu, brzojavil predsedniku transvaalske republike, Kriigerju, da v slučaju vojne nima pričakovati nobene pomoči iz kapske kolonije. Carigrad »>. V Prizren-u so bili nemiri, ki so nastali vsled postopanja valija v Skoplju, katerega se hoče prebivalstvo znebiti. Bazar je zaprt. Čeprav se je ravidezuo povrnil mir, se vlada pripravlja, da pošlje vojakov v Prizren. lVashtllgtoil (i. O priliki sklepa nove poštne pogodbe sta cesar Viljelm in predsednik Mae Kinlev menjala brzojavke, v katerih izražata svoje zadovoljstvo na dovršenem pogajanju. Itrillios 6. (Pravdu Drevfus). Po tajni seji, v kateri so zaslišali Oernuskega in pregledali neke listine tajnega dossiera, je Trarieux branil Pictpiarta. Billot pravi, da I>i krivda Esterlmzvja še ne dokazala nedolžnosti Drevfusove; morda je več krivcev. Lahori odgovarja rezko; predsednik mu je odtegnil besedo. Hirsehauer se spominja, da je Drevfus nameraval udeležiti se velikih vaj. Potem se čita izpovedim J>u Patv de Clama. Prihodnja seja bo jutri. Pariz 6. Položaj v ulici Chabrol je neizpre-menjen. Misel, da bi se lotili hiše, v kateri so zaklenjeni Guerin in tovariši, s pomočjo gasilnih brizgahiic, so opustili. Sedaj nameravajo predor v zidu neke sosednje hiše. Iteligrad »>. Danes popoludne je bil pogreb bi v šega regenta Jovana Ristiea. V sprovodu je bil Milan, najvišji vojaški in civilni dostojanstveniki iu odposlanstva vseli polkov. V zborni cerkvi je govoril mitropolit Gjorgjevie o političnem delovanju pokojnikovem, ki se je na zadnje odpovedal vsemu strankarst\ u, da bi varoval kralja Aleksandra. Zaključil je svoj govor s trikratnim »Slava« Kistit ■u. Doklej* so pokali topi, se je sprevod pomikal proti pokopališču. Po toči zvoniti, je prepozno, in to resnico upoštevamo mi ob sedanjem položenju tostranskih Slovanov, in v pogledu na to resnico smo priobčili v 12. štev. »SI. Sveta« članek pod zaglavljem: »Večina pa Jugoslovani«. Poštena »Edinost« je podala naše misli v izvirniku in v posebnem razgovoru svojim čitateljem. Dasi se poljski listi •ne brigajo navadno za to, kar piše uboga raja jugoslovanska, je poljski list »Czas« vendar speklo, da je bilo zopet jedenkrat poljsko plemstvo rahlo otipano, a niso prijeli »Slovanskega Sveta«, temveč »Edinost«, torej slovenski list, ki se ne more tako lehko prezirati, kakor se dela dosledno z našim lističem. Kako malo čitajo ali upoštevajo »Slov. Svet« tudi tista uredništva slovanska, katerim dohaja naš list, je razvidno ravno iz tega konkretnega slučaja. Tudi »Politik« in Biankinijev in drugi slovanski listi so kar slepo ponatisnili iz »Czasa« dotično očitanje ter jo naravnost pripisali «Edinosti«. Ta je morala sama popraviti napako o navajanju izvirnika, in »Politik« je to tudi jednako pošteno omenila. »Czas« se hiiduje nad Slovenci, češ, da ne puščajo pri miru drugih slovanskih, v večini za-j stopanih narodov, kakor to delajo Poljaki. Mi pa j smo povdarjali, da sedaj ni še moment za opozi-| cijo s strani Jugoslovanov; če pa mora priti do i tega, »treba se je dogovoriti z Mladočehi in vse-| kakor združiti se bez Poljakov, t. j., bez poljskega ; plemstva, s pomočjo katerih ne dosežejo nič j z n a 1 n e g a. Dft, o pomoči niti govoriti ni umestno ; 1 poljsko plemstvo ostaje po največ nevtralno, i a za tako nevtralnost popuščati slovansko politiko j in slovanske interese, — to je vendar predrago za i slovanske narode«. Ker pa so sedaj Slovani v ! družbi poljskega »Kola«, in ker je sedanje polo-ženje neugodno, »moiajo čakati sedaj tudi Jugoslovani«. O dokazih za tako priporočanje se je celo »Edinost« začudila, ker jej je znano, da smo bili poprej najodločniši zagovorniki opozicijskega miš-| ljenja, in smo radi tega tudi Mludočehe obsojali, ' da so, prvič, prerano, drugič kakor Škodljivi se-! paratisti ob Badenijevem nastopu opustili to stališče. Vendar je »Edinost« hotela naznaniti Slovencem izpremembo taktike »SI. Sv.« »Novicam« se je zdelo primerno, radi tega razglasiti, da »SI. Svet« hodi svoja pota ; prav so imele, ali bi bile dolžne povedati, da se ta pota ravnajo po tleh, po katerih hodimo, in če so ta tla drugačna, nastopamo tudi d.iugače. Pri tem pa poštevamo vedno tudi veličine dobička in škode ne le za jeden, temveč za vse tostranske slovanske narode. Kadi tega smo tudi Jugoslovanom priporočali še nekoliko potrpežljivosti, dasi njih položenje je tako tužno, tla potrpežljivost preseza že sile tistega stremljenja, katero hoče oteti jugoslovanske narodne mučenike. Ako mi torej postopamo tako, bi morala vsaj »Politik«, ki brani skupnost sedanje večine, pri-poznati, da se vsaj sedaj zlagamo tudi z njeno taktiko, če tudi iz načelno drugih vzrokov in povodov. A videlo, se je, da konteksta naših izvajanj niso čitali, in tudi »Czas« je zasledil, kdo vč, po kakih potih, morebiti v »N. I*. P.« le to, kar je zabolelo poljske plemiče. No, ker se stvari tolmačijo krivo, in ker je silno važno, tla slovanski zastopniki in njih volilei ne zabredejo ^ledč taktike sedaj in v najbliži bodočnosti, razložimo obširni še, kako si vsaj mi mislimo vso stvar. Vsi dobro vemo, tla v tostranski polovini ne odločujejo ne narodi, ne slučajne vlade, temveč najviši činitelji monarhije. To vidimo najjasneje v zvunanji politiki, tudi na Ogerskem in tudi v politiki zapadne polovine cesarstva. Kaj pomaga delegatom, da govorč tako ali tako, ako se zgorej ne vjemajo s podanimi razlogi in željami! Kaj je doslej pomagalo, tla so nemadjarski narodi na Ogerskem v kleščah madjarskega nasilstva ? Kaj je po-inagAlo, tla so se v tostranski polovini borili proti nernzmernemu obremenjevanju nasproti Ogerski? Kaj je pomagalo dokazovanje o drobljenju kulturnih pa politiških sil slovanskih narrtdov v tej polovini ? Jedino moralna združena sila bi spravila zvu-nanjo in raznotere notranje politiko (govorimo zavestno v množnem številu) v drug tir, ki bi na poti do pravičnosti ugajale šibkejšim narodom. Slovani pa niso hili doslej niti v tostranski polovini dejanski združeni za zaresno skupno postopanje, iti če pride do te za resnosti, morajo moralno vplivati in pripomoči do izpremembe dosedanjih sistemov. To obče znano dejstvo povdarjamo, tla bi praviluiše iu, slučajno, tudi pravičniše sodili t) raznih tostranskih ministerstvih. Ta se izbirajo, ne, kakor bi hotele slučajne, ali celo bolj trajne parlamentarne večine, temveč, kakor odločujejo na zgorej, in na najviših mestih delujejo raznoteri vplivi za vsakratno odločenje. (Pride še). Politični pregled. TKST 7. septembra IH99. K položaju. Avtoritativno glasilo poljskega kluba »Czas« se je na najodločneji način postavilo po robu vsem nadam nemških liberalcev po «pre-memhi zistema* v zmislu, kakor žele oni. «Czas» pravi, da bi pred vsem značilo najhujo politiško demoralizacijo, kakoršno si je le možno misliti, ako bi se položaj zasukal levici na dobro. To bi kazalo, kako je v Avstriji mogoče, da se kako stranko — kakor tlo sedaj Cehe — izrablja za celo vrsto žrtev v državno korist, a potem se jo meče proč ,kakor iztisnjeno citrono. In to še v prilog taboru, ki je Avstrijo dovel do kraj propada. Tako postopanje bi ceh) take stranke, ki so dosedaj zadoščale potrebam države, sililo k revolverski politiki. Že zato se vidijo «Czasu» prazne nade, kijih nemški liberalizem spaja z misijo Chlumotzkega. Poljski klub in katoliška ljudska stranka ne bi nikdar več pristopila koaliciji z ostanki nekdanje levice. Ogromna večina poljskega kluba in javno menenje je načelno protivno vsaki kombinaciji, ki bi bila naperjena proti Cehom. Morda tla je sedanja večina zbornice slabotna in brez pravega vodstva, ali jedino ta večina je mogoča, in no le matematično, ker odgovarja številnemu razmerju in sestavi Avstrije. Poljski klub — tako zaključuje »Czas« — ne bo podpiral vlade, ki Jti hotela vladati proti Cehom, in sicer ne mene se za kakoršensihodi pritisk. Po teh izvajanjih avtoritativnega poljskega lista je pač lahko pogoditi, koliko so vredne vesti, ki jih danes širijo po 1 i Igralnih listih, čei, «1« Thun skoro pade in da naslednik mu Ih» baron Aeren-tlial, avstrijski poslanik v Petrogradn. Ako je Aerenthal res nemški liberalee — o«I kje hoče vzeti večina? A Urez večine, kako je motno ustavno vladati ! Pel l>i torej zopet £ 1 t., a nemški libe-ralei pravijo, da je vladanje s tem $ /ločin !! Is Belegagrada dane« tli prav nobene vesti. Kaj je s pravdo? Kako dolgo hočejo tirati še to komedijo, ta najgrši in najtendenčneji proces. ('elo na Dunaju, v ministerstvn za v na nje stvari so jako oz lov olje ni, ker se pred naglo sodbo stavljaju tudi take osebe, ki niso v nikaki zvezi z atentatom, in sicer radi zločinov, katerim je lahko smrtna sodba ; kor se vsako žaljenje Milana sodi kakor žaljenje Veličanstvu, da-si Milan ni dru-zega, nego vrlini poveljnik vojske. Kaj hočejo z vsem tem tendenčnim procesom, je kaj jasno razvidno iz sporočila, da napadalen Kneževina hodo tožili le radi napada na majorja Lukiča in radi napada na Milana, njegove radikalne »sokrivce« pa radi veleizdaje. Po zakonn dohi torej prvi v najslabšem slučaju 20 let, a ve-leizdajice morejo hiti obsojeni na — smrt. Pa je pač namen jasen : Milan se hoče izne-hiti oseh, ki so mu na potu. Anglija in Transvaal. (»lasom zadnjih brzojavk je obzorje trnnBvaalske svobode zelrt, xe\6 otemnelo. Ne da se več preprečiti, da hi nejednake sile ne udarile druga ob drugo. V petek se bo bavil angležki ministerski svčt sfc stvarjo ter -— odločil. Kakšna ho ta odločitev, tega ni težko uganiti, Kdor pozna nenasitljivost Angležev, ta je prepričan, da Alhion ne izpusti bogatega plena, na katerega so čakali že leta in leta. Simpatije vsega omikanega sveta so na struni »lmerov«, kakor so bile na strani Grkov ob zadnji grško-turlki vojni; ali ukademičnn ljubezen vseh narodov ne bo mogla odvrniti od Transvunlu usodnega udaren. Domače vesti. Me not t i 0 ari l»t I (II v Trstu. Včeraj pred-poludne se je vozil po naši okolici z znanimi gospodi. Ob 4. uri je družba obedovala na Opčinali. Popoludne je obiskal uredništvo — »Piocola«. (Dober tek! Stavec.), kjer so se baje objemali. Garilmldi da je zutrjal, da nikdar no pozabi časti, ki so mu jih skazavali v Trstu. Ves, ves da je bil tak kakor — njegov oče! in ko je ostavlja! slavne prostore »Piccolove«, so ga pričnkovale gruče Iju-dij, stezajočih svoje roke. Nekateri so ga hoteli kar objeti, tako vsaj pripoveduje »Piooolo«. Potem se je odpeljal v svobodno luko, kjer so se ponavljale ovacije. (Ladija »Bulgarijn«, na kateri se je bil pripeljal, je namreč zasidrana v svobodi.i luki.) Nek aterim se je posrečilo, da so ga — poljubili. Mej tem so se jeli zbirati znani krivonosi obrazi pred hišo št. 7 v ulici del ('anale, kamor je imel priti general na večerjo. Iu res se je pripeljal z Hvojo družino kmalu po 7. uri, spremljan od mnogih kočij. Znani obrazi so jeli kričati kakor zhesneli in mahati s klobuki in robci. Nekateri so drvili za njim eeltf po stopnicah. Na ulici pa so kričali: Viva Garibnldi! Potem pa seje zgodilo, čemur skoro ne moremo verjeti, ali čitamo v »Pie-colu« črno na belem: Garilmldi je prišel na okno in ie govoril zbranim na ulici. Mej tem so došli redarji, ki so razgrnili te — avstrijske patrijote! Kar pa se jih je bilo poskrilo v veži in po stop-nicah, so — komedijušili do gnusa. Mlade de-vojke da so poljubljale — poroča še zmiroin»Pie-colo« — starega (Jarilmhlija. Koga naj obžalujemo bolj : ali nora ženščeta ali teatraliČno nadarjenega starca ! Ko je »general« zapuščal gostoljubno hišo <-om. Bienenfelda, so zopet besneli. Z Garibaldijem v vozu sta bila tudi — Angeli in Hortis!! Kričali so za kočijo do uhoda v svobodno luko. Tu je prišlo do spora mej demonstranti in redarji. Demonstranti so se vedli kakor da se čutijo že — odrešene. Iu vsemu je zvesto azistoval oni Angeli, ki se je nedavno vozil po okolici...... in je s slastjo poslušal, ko so govorili okoličanom, »naj bodo dobri . . . !» Ciiarlhaldi. Pod tem naslovom opisuje današnji »Lnvoro* demonstracije, ki so se vršile o bivanju Meuottija Garibnldi v našem mestu. Kdor še ni na ("istem s kvaliteto tega »neodvisnega* lista, temu mora ta članek odpreti oči. »Indipen-dente», »Piocolo* in »Lavoro* so trije klobuki, glava, katero dičijo — iredenta — pa je pri vseh ista. Le nekaj opnzrk si ln>čemn dovoliti danes o tem članku. »Lavoro* piše, da sprejem Garihaldija ni mogel hiti drugačen v mestu, v katerem bivajo še nekat re »rudeče srajce*, v mestu, ki se je vedno kazalo zelo občutljivo glede »uzora svobode na r< slov.* Te besede je pač vzeti «eum grano salis*. Razumeti jih je namreč tako, da je naše ljubo tržaško mesto bilo res zelo občutljivo, kedar je šlo ne za svobodo, ampak le za najmanjšo drobtinico pravice, katere bi imeli druge narodnosti, — ki niso srečni sinovi «avite eolture» — pobrati izpod mize mogotcev. Kazalo se je občutljivo ter je z vikom in krikom zabranjevalo in preprečevalo, da bi se Slovenci in Hrvati približali le za korak stališču, ki jim gre po božjih in naravnih zakonih ! To je «ideal svobode narodov* v zmislu te gospode. Mi smo v tem pogledu malce drugačne narave. Ne imeli hi prav ničesar proti temu, če bi se v malopomemhnem sinu velikega očeta častil spomin na prvohoritelja za svobodo. A Tržačani niso slavili junaka svobode, ampak sovražnika — naše narodnosti. Za to pa moramo najodločneje protestirati proti besedam »Lavora*, da hi bili »jednodušni* oni izrazi občudovanja in ljubezni, s katerimi se je osipalo Garihaldija. Našega naroda duša pač nima vzroka, da bi se vzrujala zaradi Meuottija. Tudi «spontanne» da so bile demonstracije, trdi »Lavoro*. Kdor pa ve, kako so z slavnega magistrata dirigirali vso komedijo, kako je deloval telefon na vse pretege, raznašajoč vesti, da s tram-wavskim vozom štev. ta in ta pride tam in tam mimo veliki Menotti, ta razume, da je v tej spon-tannosti precej tistega, kar označujemo s tehničnim izrazom »licentia poetiea*. Koliko poljubov, nežnih in možkih, je dobil Menotti, koliko rok je prijateljski stisnil, kako mu je srce plulo veselja, tega seveda ne moremo kontrolirati. C'e jih je veselilo, »habeant šibi!* Nekaj druga pa je pozabil povedali »Lavoro*. , Namreč to, da je italijanski general Menotti Gari-i baldi porabil priliko »triumfatorske* svoje vožnje po slovenski okolici v to, da si je — kakor nam poročajo — preskrbel fotografične posnetke vseh i znamenitejšib krajev v okolici. Morda ga je nagi-j balo v to le navdušenje za krajevne lepote naše lepe domovine, morda pa tudi — kaj drugega ! ! Vsekako mora odsihdob «Lavoro» biti bolj zadovoljen z našim redarstvom, kajti drugod bi takega generala ali zaprli ali pa vsaj spokali stante pede. Menotti je bival v Czeieke-jevi hiši v ulici | ('anale, kamor se je pripeljal od banketa pri pl. I Bienenfeldu ob 7. in pol uri zvečer. Iredentovei | so moža baje dvignili na rame ter ga nesli do vrat. i Zopet poljubljanje in stiskanje rok. Ubogi Menotti ; da je bil že ves utrujen ter je bil njegov nagovor demonstrantom le kratek. Pravijo, da je Menotti govornik srednje vrste. Skoda, da ga nismo slišali. Ob 10. in 3/i 8e jt! odpeljal v novo luko, po najbližji poti seveda: po ulici Gaserma, po trgu pred pošto in proti kolodvoru. Tržaška mularija i je imela povsod še enkrat prilike, da je vežbala j svoja pljuča. Srečen pot! Tisti šestorici pa, ki so jo sinoči zaprli, lahek počitek v ulici Tigor! elih in zelenih zvezdie, ki so jMtrosile naše morje in našo zemljo. Mesto, da hi se v sladkem spanju navživali prepotrebnili raočij za napore prihodnjega dne, razburjalo nas je do polunoči. ko smo morali slišati in videti ono vele-izdajsko početje. Da, prav zavrela nam je kri, ko smo čuli, kako nam nekažnjeno gazijo tujci na naših tleh našo lastno in državljansko čast; vskipelo je v nas večkrat, ko so ob divjem ploskanji in slovesnem pokanju zažareli naši vinogradi, naše hiše in hribi v očarujočem svitu italijanskih državnih barv, a ostali smo mirni in tihi. ne da hi se hteli tnorda ponašati s »posebno taktnostjo* pred g. drom. pl. Fabrizzijem. Mislili smo si pa svoje in mirno smo pogoltnih tudi to že skrajno izzivanje, kajti sieer bi naši nesrečni vaščani po kakem večmesečnem preiskovalnem zaporu morali zopet čuti od kakega Krausa, «da le mi srno barbari, brez vsake moralne podlage, sposobni za vsaki zločin !* Skoro celi dve uri je trajal neprenehoma oni prav peklenski ropot in veleizdajska komedija v višinah nad kopeljo Excelsior; izza vseli kotov naše vasi pričalo je ogorčeno vsklikanje iu sikanje, kako vsaki človek ume to demonstrativno početje, niso pa uineli organi, poklicani v varstvo naše in državne časti !! Časa je bilo dovolj, da so mogli dobiti potrebnih informacij iz Trsta ter morebitni sukurs, ako oblast ni bila pripravljena na te pri-pravliene demonstracije. No pa, hvala Bogu, naš namestnik se že hladi pod Korotanom in si krepi živce, katere smo mu Slovenci tako razburili, ker še nečemo »biti dobri!* Sicer bi mu mogel bivši garihaldinski častnik in »okoličanski poslanec* šior Poldo reportirati o sinočni »nedolžni otročariji*. Zanimivo bi bilo pa vedeti, da-li bi ekseelcncu tudi Poldetu Mauronerju odgovoril: «Tega ne ho nikoli !» Mi svobodni državljani pa si dovoljujemo vprašanje: ali je v Avstriji sploh še kaj prepovedano onim izvestnim hujskačem, ako jim je dovoljeno to, kar se je sinoči dogodilo v Barkoljah ? ! Ne kličemo po državnem pravdništvu, nočemo proganjanja in prosledovanja, ne želimo vek-satoričnega postopanja, bilo proti komur si bodi — saj vemo, tla je to najslabši lek za zdravljenje zastrupljenih odnošajev — ali kakor državljani smemo zahtevati takih odnošajev, da vsaj na svojih lastnih tleh ne bomo morali trpeti takega krutega žaljenja. Ako ne, bodo konsekvence neizogibne tudi v naših — srcih. Zato kličemo še enkrat: (Juo-usipie tandem? Kako dolgo še?! Oniilmldl v okolici. Iz Padrič nam pišejo : Včeraj, dne H. t. m. opoludne je pridrdrala iz Bazovice kočija, v katero so bili vpreženi štirje konji. V hipu sem mislil, da imamo zopet ljubo »ugrario« tu. Ali kmalu smo jo pogodili, da se v tej kočiji vozi — Menotti Garibnldi, sin ranjcega Jožeta. Spremljala ga je seveda tržaška irrcdenta. Vidite, gospod urednik, če bomo prav »dobri«, utegnemo še dočakati, da pride Garibnldi prihodnjič v našo okolico v svoji — |yiiformi. Seveda, če okoličanom ne pride kaka muha in da pa oni od svoje strani porečejo: »Tega ne bo nikoli!« To pa je res, da mi Padričani smo srečni ljudje. Vsaki hip vidimo kaj novega in okolo nas se kar pehajo sami slavni gostje. Se nekaj me srbi same radovednosti: kaj bi bilo, ako bi se general Komarov enkrat tako vozil po okolici ? ! Pa prosim Vas, gospod urednik, ne ovadite nikomur te moje grešne misli, tla ne hi rekel kdo, da sem rekel tako ali tako. Saj veste — mi moramo biti »dobri«. Posebna tnktnost — kalif! Z ozironi na današnjo notico »Quous(pie tandem* o sinoćnjih dogodkih v Barkovljnh usojamo si bližati se z največjo spoštljivostjo velemožnemu g. drn. pl. Ka-bri/.ziju /. uljudno prošnjo, ne bi li hotel to pot z ozirom na dobro premišljena, v včeranjem »Piecolu* naznanjena, nesramna izzivanja slovenskih Bnrkov-ljanov na njih lastnih tleh od strani pritepenili tujcev, ki so proslavljali tujega generala, notorienega sovražnika naše narodnosti — i u v očigled mirni krvi, katero so si o tej priliki vedeli varovati ti izzivani slovenski Barkovljani, ne bi li hotel to pot le-tem podeliti znanega »epiteteta ornans*: pose h n a t a k t n o s t! Nam sicer ni mnogo do tega, i če nam gospodje podeljajo prvo, drugo ali tretjo premijo o taktnosti, vendar l>i l>il<> d«»t»r<> v ii.terenu resničnosti, da hi tudi sedaj goap. dr. pl. Kahri**: konstatira! in svetu oznanil svoje zadovoljstvo o vedenju Harkovljunov nasproti ljubim gostom. Kajti nekaj druzega je — to nam mora pripoznati tudi dr. pl. Eabrizzi — ako som potrpežljiv na svoj i h tleh /. žaljenji od strani tujcev, ali pa ako ne žalim in izzivam na tujih tleh! I'rosi m« i torej! Povsod zadnji. Pišejo nam : Komu ni znano, s kolikimi tež kočami je združena gradnja lokalne vipavske železnice?! Noče se začeti in se noče, saj Slovenci lahko čakajo — in vipavska železnica bo tekla po slovenskih tleh. Reči pa sem hotel še drugo. Da, o istrski železnici sem hotel govoriti. Železnica Trst-Poreč se ima kmilu graditi; da je ta železnica izvedena tako, da bo koristila skoro izključno le istrskim mestom, vedo povedati že vrabci na strehi. Edina veča slovenska vas, kateri se ima približati istrska železnica, so Dekani, blizu Kopra. Ta vas ima nad 200 hišnih številk in je menda naj veča v okraju koperskem. Ali koliko so se morali Dekanei truditi, da bi dobili postajo bliže vasi! In ko so si izposlovali to, izvedeli so, da v njih bližini že pojde železnica, a mesto postaje dob le — postajališče, postaja pa da bo nekje na Škofiji. Zopet nove skrbi! Odposlali so poslance na Dunaj ter z velikimi stroški in sitnostmi vendar prepričali gospodo, da se v veliki vasi naredi postaja, v mali pa postajališče. Prišel je torej brzojav, da se v Dekanih napravi postaja. Občno veselje po vasi, to veselje pa je hitro izpuhtelo, ko je prišlo pojasnilo, da si morajo kolodvor zidati — sami. Ako hočejo torej Dekanei imeti postajo, naj si kolodvor sezidajo na lastne stroške, recimo okroglih 4000 gld. Sedaj pa naj se ta strošek naloži na občino, ki v sedanjih slabih letinah komaj premaguje druge neobhodno potrebne stroške. Vprašanje pa nastaja, ali imajo Dekani po svoji legi sposobnost za postajo, ali se bo kedaj izplačevalo imeti jo ali ne ? Znano je, da vas leži na potoku Rižana, ki ima dosti vode in bo za mnoga industrijska podjetja prav pripraven. Voda goni sedaj dosti mlinov in bi dajala, prav uravnana, še dosti več vodne moči; in vodne moči pač obilo pogrešamo ravno v Istri. Železnica pa se menda gradi za to, da bi kedaj tudi kaj prinašala, da ne bodo sami stroški. To bi v prvi vrsti morali izprevideti gospodje, katerim je res na srcu blagor ljudstva in države. Človeku se res dozdeva, da se nas ho ta železnica prav izogibala; pa recite, če ni res tako?! Glas iz Istre »Slovanskemu Svetu« pišejo iz Istre: Čuje se, da je zadnji čas parola la-honov: »Udrite svečenika!« Zato se je pred par meseci streljalo na kapelana v Veprincu (pravijo, da sinjori sami kupujejo agitatorjem morilno orožje po rcceptu »osar tutto«); dne 30. julija bi bili lahoni kapelana v Krkavcih skoro ubili, da ga ni spasila previdnost božja. Kaj se to pravi ? Nasprotniki znajo, da je zastonj njih trud, dokler je ljudstvo pošteno. Zato proč z duhovniki, ki je vadijo morale in značajnosti! — Zavoljo tega je »šjorom« slovanska duhovščina trn v peti: o n a č u v a z n-puščeni istrski raji dvojen dragocen zaklad: vero in narodnost. In to jih grozno peče! — Slovanska duhovščina pa gre sigurno po poti do svojega cilja, ne boječa se zasramovanja, trpljenja in pregananja. Upamo, da jo bode v hudem boju krepilo novo društvo sv. Pavla, ki utegne postati primorskim duhovnikom nov »a litem ura le« verskim in narodnim klevet n i k o m. Povdarjamo še enkrat, da tako pišejo listu, ki je vse prej, nego na glasu »klerikalizma« kakor ga je umeti po sedanjem tolmačenju na Kranjskem ; marveč je to list, ki je znal in zna naravnost govoriti tudi — na »klerikalno adreso«. Razvitje zastave pevskega društva »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji se je vršilo na najčastneji način vzlic temu, da tudi to pot ni bilo vreme posebno ugodno. Pihal je namreč precejšen veter. Udeležba je bila velika, zlasti pa je došlo meščanov v tolikem številu, da smo bili najprijetneje presenečeni. Zastopanih je bilo mnogo društev; nekaj korporativno, druga po deputacijali. Prostor, kjer se je vršila slavnost, je bil uprav bogato odi-čen z zastavami. Slavnost so otvorili tamburaši »Slave«. Potem je sledila igra »Dva gospoda, eden sluga«, uprizorjena prav dobro od diletantov »Slave«. I'«' igri je nastopila godba veteranov pod vodstvom kapelnika Majcena. Kmalu se je dvignil zastor in uzrli smo razvito novo zastavo, obdano od vsega pevskega zlmra. Obči nstvo je entuzijastično pozdravljalo novi naš prapor. Zal. da se ta točka ni mogla izvršiti prav po programu, ker je nagajal veter. God Itn je za-svirala »Naprej« ob neprestanem vsklikanju občinstva. Ko so oddoneli zadnji zvoki naše himne, je stopila na oder deklica Valerija Pieiga, ki jo v imenu ohrtnijskega društva pripela krasen trak na novo zastavo. A ta del slavnosti se je povspel na višek, ko je predsednik »Slave«, uzorni naš Mi-j klavec, stopil na oder, da v navdušenih besedah in z zvonkim glasom pozdravi novi društveni znak. Zahvalivši bratsko obrtnijsko društvo na lepem daru iti pa na storjeni prisegi, da hoče i ono vsik-dar delovati z »Slavo« z istimi mislimi in istimi čutstvi, je vskliknil: Zastava, ostani vodnica obema društvoma, drami ljudstvo, tla postaneš voditeljica vsega zavednega naroda v tej okolici. Drami nezavedne, ki še ne poznajo velikega pomena tvojih barv! Drami nam slovensko mladino, tla se ista zbere poti tvojim okriljem in da se junaški oklene tvojega droga, tako, da sovražnik, oziroma tujec, ne bo mogel priti tlo tega, da bi ga mogel zdrobiti v njenih rokah. Naloga ti bodi, kakor je sploh naloga slovanski trobojniei, tla drami sinove širom vse velike slovanske domovine! Vsi se moramo vnemati za tvoj program ! In ko bomo vsi en mož in ena duša, potem bomo gotovi, da se nikdar tuja roka ne dotakne tvojega droga. Mej tem priprosto-lepim in vendar toli ganljivim govorom, je občinstvo pritrjevalo in vskli-kalo neprestavno, a ob zvršetku se je navdušenje pojavilo z elementarno silo. Občinstvo je najlepše počastilo zares zaslužnega gospoda Mi klavca. Na to se je nadaljeval program. »Slava« je pela mešana zbora »Le pevaj ptičica« in »Vesela tovaršija«. Zal, da radi vetra ni bilo pravega efekta. Iz istega vzroka se je občinstvo kmalu preselilo na velikansko z »latniki« zakrito, torej bolj zavetno dvorišče gospoda Miklavca. Stala je glava ob glavi. Tu je možki zbor »Slave« zapel veliki zbor »Na vrelu Rosne« toli divno, da so strokovnjaki v petju glasno izrekali svoje brezpogojno priznanje. Osobito treba omeniti tli ven bas-solo gosp. Josipa Sušelja. Gospodu pevovodji Pižonu vso hvalo. Čast komur čast! Nadalje so pevala društva: »Slovansko pevsko društvo«, »Kolo« in pevsko in bralno društvo iz Lonjerja. Navdušenje je bilo splošno in hvala občna vrlemu pevskemu društvu »Slava«. Še nekaj treba povdariti, to namreč, tla so pevci sami pokrili vse stroške za blago zastave. Delo pa je prišlo vse iz roke vredne soproge vrednega gospoda predsednika Miklavca. Vrla žena je žrtvovala trud več mesecev. Požrtvovalnost pevcev »Slave« in gospe Miklavčeve bodi v jasen izgled slovenski m rodolj uho m. Tebi, o vrla »Slava«, pa kličemo; Le takt> naprej! Spremljajo Te naše srčne želje povsodi, kajti tvoja je slava tržaškega slovenstva! Gospod pevovodja Srečko Bartelj je doposlal nastopni pozdrav : Indispozieija me zadržuje, tla se ne morem udeležiti Vaše slavnosti. V duhu se radujem z z Vami, prepričan, da bo nova zastava vzbujala pomnoženo delovanje v čast in korist milega nam naroda ! K zavodu sv. Nikolaja so pristopili kakor podporniki ~z doneskom po 2 kroni gg.: lJakiž Marija, Fabian Kristina v Lokvi, Ferles Kati in Molnar Liza; darovali pa so velečastiti gg.: Andrej Furlan 4 K., Kalan I. iz Kranja 4 K., Gregorčič Simon v Sedlu 4 K., Sila Fran v Trstu 4 K. Srčna hvala vsem gg. darovateljem ! Blagaj ništvo. Blagoslovljen,{e zastave pevskega društva Zarja v Hojami se ho vršilo dne 17. t. m. — Pevsko društvo »Slava« od sv. M. M. spodnje se udeleži te slavnosti korporativno. »Zarja« se prav pridno pripravlja za dostojen vsprejem došlili društev in deputacij. V gostilni ktmsumnega društva bo skupni obed. Kuvert 1 gld. Rodoljube iu bratska društva prosimo, naj nam naznanijo pravočasno, da-li se in v kolikem številu hočejo udeležiti skupnega obeda. Vesellel »Zvezde« pri sv. Ivanu in »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« pri sv. Jakobu sta se morali odložiti zaradi obletnico *nirti blagopokojne cesarice Elizabete. XI. skupščina »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« se bo vršila dne ln. in 11. septembra 1HW. leta v Gorici. Vspored: I. V nedeljo, dne 10. septembra: 1. Ob polu 11. uri do-poludne: Seja upravnega odbora v »Šolskem domu«. Vsporcd : a) Pori »čilo o delovanju direktorija; h) določitev poročila za delegacije; c) nasveti in predlogi. 2. Ob polu 1. uri popoludnc seja delegacije v »Šolskem domu«. .'{. Po zborovanju delegacije pevske vaje »v Čitalničnih prostorih« ter seje odsekov v »Šolskem tlomu«. 4. Zvečer ob H. uri koncert ob ugodnem vremenu na NVanekovein vrtu, sicer v »< 'italničnih prostorih«. (Vabilo in vspored se natisne posebe). II. V ponedeljek, tlne 11. septembra: 1. Ob uri dopolnilne: Glavno zborovanje v »Čitalničnih prostorih« po vsporedu, ki ga določi delegacija. 2. Po glavnem zborovanju se snide zopet delegacija, tla voli upravni odbor. (Vsaka seja se začne točno t »h označeni uri.) H. Ob 1. uri popoludnc: Banket v \Vanekovi gostilni. lil. V ponedeljek, tlne 11. septembra, ozir. v torek, dne 12. septembra: Izlet v Trst in Miramar. Za glavno zborovanje so doseeaj oglašeni sle-tleči predmeti in predlogi: 1. Gmotno stanje ljudskega učiteljstva na Goriškem, poročevalec gosp. Andrej Vertovec, učitelj v Tolminu. Priporočal bo v sprejem te-le resolucije: a) Učiteljstvu naj se tla prilika do višje izobrazbe; h) plača treh zadnjih plačilnih razredov državnih uradnikov; c) premestitev c. kr. učiteljišča iz Kopra v Trst ali v Gorico; č) »Zaveza slovenskih učiteljskih društev« naj vnovič in opetovano prosi za avdienoo pri presvetlem cesarju. 2. Avstrijskega učiteljstva tlelo in plača, poročevalec gosp. Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani. H. Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj predlaga: a) »Zaveza slovenskih učitelskih društev« naj ukrene potrebno, da prevzame izdelovanje šolskih zvezkov za slovenske šole v lastno režijo in zalogo, b) »Zaveza slovenskih učiteljskih društev« naj deluje na to, da se pomnože učiteljska društva po Kranjskem in Primorskem. e) Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj se izreka za to, tla se strokovna lista pre-naredita tako, tla postani »Popotnik« pedagogiški, a »LTčiteljski Tovariš« šolsko-politiški list. Oba lista hodita lastnina »Zaveze« ter naj izhajata v Ljubljani, v središču Slovenije. 4 Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega predlaga: a) »Zaveza« zberi potrebni materijal iz vseh slovenskih pokrajin v dokaz, da naj se odvzame kraj ni m šolskim svetom pravica sestavljanja terno-prcdlogov, in odpravijo krajni šolski nadzorniki. S temi dokazi opremljeno prošnjo naj »Zaveza« pošlje naravnost državnemu zboru. Ob enem naj se obrne do nemške, češke in poljske učiteljske zaveze, da one storč ravno isto. b) »Zave/a« naj deluje na to, tla se odpravijo takoiinenovani vspre- Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohi&tvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohidtva vsake vrste od Alessaudro Levi Miiizi v Trstu, Piazza Kosario žtev. i. (Šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapetarijah, zrcalili iu slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na hrod ali železnico, brez da bi so /a to kaj zaračunalo. jemni i/piti za vstop v kako smilijo šolo, hodi-si v gimnazij ali realko, pri onih učencih, ki so dovršili z dobrim vsprhom ljudsko šolo. Slovenskim krščansko- socijalnim društvom! O Itožiču ho slov. kršča nsko-soeijalna zveza« imela svoj organizacijski shod, katerega je oh vseslovenski delavski slavnosti preprečilo deževje. Na tem shodu ustvarimo organizacijo vseh naših nepolitičnih društev, ter ustanovimo tudi strokovno organizacijo slovenskih krščanskih soei-jaleev. iVav hi pa hilo, da vsa naša društva že prej pristopijo k v Zvezi«. Odhor /veze« torej poziva vsa krščnnsko-soeijalna društva k pristopu ter prosi, da mu društva svoj odlok naznanijo vsaj tekom jednega ineseea. Ako hi kako društvo pomotoma še ne prejelo »Zveziuih« pravil, naj se oglasi, da se 11111 takoj dopošljejo. — Z I logom za krščansko ljudstvo! - Odhor »Slovenske kršean-sko-socijalne zveze« v Ljubljani. Licitacija. Mestni magistrat je razpisal na dan 14. t. m. manjševalno dražho o podiranju in zidanju nove zgradbe na tab. št. 874/lf> v ulici Poste veeehie. Vzklicna cena je 1 Hl.oOO kron. Zapečatene ponudbe, opremljene kolkom od .">() nvč. in pobotnico mestno blagajnice o položeni varščini v znesku 5825 kron, treba poslati mestnemu magistratu. Ponudbe se bode odpirale dne 14. t. m. o poludne. NntnnSnejii pogoji se nahajajo v upo-glcd na mestnem stavhinskem uradu (v lil. nadstropju mestne hiše). O sprejemu ponudeh bo odločevala mestna delegacija. Dražbe premičnin. V soboto, dne septembra ob 10. uri pred poludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Ss. Martiri št. 1, hišna oprava in šivalni stroj|; v ulici Giu-lia št. 38, hišna oprava; na trgu Barriera vecehia št.. 1, robci in nogavice; na trgu Cordaiuoli št. 3 in v ulici Barriera vecehia št. H in 37, krčmarska oprema; v Roeolu št. 41H in 70 in pri Sv. M. M. Zgornji št. Xt>, prešiči; ulici Calvola št. 5, ob 12. uri, slike. Poskodlni. 38-letni Matija Zenko iz ulice S. Marco št. <>4 je delal včeraj na nekem anglež-kem parniku v svobodni luki. O tem je padel iz višine ter se nevarno poškodoval na glavi. Zdravnik rešilne postaje mu je podelil prvo pomoč ter ga dal spraviti v bolnišnico. Nevaren konj. 43-letnega trnmwayskegn voznika Antona Natlioio je včeraj popoludne v tram-wayskem hlevu v ulici Miramare brcnil konj v glavo ter mu razbil uhelj. Zaradi jut rs nJega praznika izide prihodnje izdanje našega lisa v soboto oh navadni uri kakor po prazniku. Različne vesti. Kuga na Portugalskem. I/ o porta javljajo dne »i. t. m. : Včeraj ni nihče znova obolel niti umrl za kugo. Prodajalnice so zaprte. Vojaštvo je konsignirano. Nesreča na žeieznici. Kakor poročajo iz Bilbao na Spanjskem dne <>. t. m., sta pri Ordnni trčila dva vlaka; petnajst oseb je ranjenih. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Carigrad <>. Bolgarski diplornatični agent je izročil turški vladi noto, v kateri zahteva, da se ustanovi mešovita komisija o nadziranju mej, kakoršno že imajo med Turčijo iz Srbijo, oziroma Rusijo. Že lanskega leta so imenovali tako komisijo tudi za bolgarske meje, ista pa so je kmalu razišla, ne da bi se lotila resnega dela. Kiill I). Monsignor Psuiuzzi je imenovan svfct-n i kom nuncijature v Parizu. It i m (». Papež je danes sprejel nekaj oseb v avdijenei. Frankohrod ti. »PrankCurter Zeitung« javlja iz Carigrada, da je knez črnogorski prosil sultana, da mu odstopi majhno zemljišče ob Limi pri IJe-rani. Sultan da je izrazil svojo žalost, tla mu ne more ustreči. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje te prodaja, n.zun v drugih navedenih tobnkarnah, tudi na južnem kolodvoru. F I L I J A L K A c. kr. pri?, astrusto Mlm zavoda /a trgovino in oh rt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 4°„ 30- :K)-«lnevni onili objavah. Okroini oddal. V vredn. papirjih •2"'„ na vsako svoto. V napoleonih brez ohrest Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arail, Hielitz. (iablonz. dratlec, Sibinj, Inomoatii Czoveo, Ljubljano, Line, Oloinue, Keichenberg, Saaz in Hol-nograd, brez trofikov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovtenje kuponov proti odbitku 1" ,)0 provizije. Inkaso vseli vrst poil najumestnejSimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Sprejemajo He v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. H Priistimii) iiiijlHilJAi t. vuftuimi [mtentlriiuimi iKivontinl lastne | i/iinjillii1 tclinlrini ilnvrinnl gf laso vir j i iIdIh' hc mijlmljc In ii*ji«ii(«je diri'ktiui pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvomoma i«lt|ateljv, Trst — Ho mi I trg Številka i> — Tr Špiritus ainaplf oompoiltnfl ALGOFON. Jedino sredstvo proti zohobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarejanja. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice iu spre* jemalce, žlmnic In peresnic, oirlcdal In želc/.nth blagajn, po ccnali, <1 ti se lil bati konkurence. oeooooooooooc Nikolaj Terškan trgovec v Ljubljani priporoča oh pričetku sezone svojo izborno kislo zelje v aodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tudi h veže zelje v glavah. I Vi sodčekili |>o 2U0 iu 100 kg. se računi hrutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 2f> kg. pa se plačajo prn/.ni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično /a večje rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. Natakar. Mladenič, 30 let, Slovenec, ki pa govori tudi italijanski, izvežban natakar, priden, prijazen in zvest, išče službe. V sprejel 1 >i tudi gostilno na račun. Obrniti seje do uredništva tega lista. Dr. JOSIP MARTINIS doktor mu zdmilitH in specijalist za očesne bolezni se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan ud H do Hs/t zjutraj in od I do - popoludne. — Za uboge od 'J do 3 v ulici Molin pieeolo štev. 1, I. nadstr. c3 o u •N < rt u o rt i 5 0-3 » * tn ^ C 0 l Konsumna zaloga olja rnzpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto (ioriea). Olje jedilno fino 32 „ dalmatinsko .'iti ., istrsko 40 n namizno l.a 44 „ ,, najfinejše 48 extra 06 „ speeijalitetno (»0 Posebno za cerkveno luč 3H nvč. Zanimiv oglas kolesarjem kolo iz i tovarne Johann Puch is Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta Ij. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik /.h: Trsi, Primorsko in Dalmacijo. FILIJALKA BANKE UNION TRSTU e ]>eča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, knkor: n) Vsprejema npliuMIa na tekoči račun ter jih brentuje: Vrednostne papirje: po 2" s°0 proti 5 dnevni odpovedi ,)i u i.« •» » M 0 n ' " T« •i >i 4 mesečni ■l" 01 M i -j o i ° fl ., })V/» -1 1 letni Napoleone: po •! u„ proti 20 dnevni odpovedi •ji/ 0/ 40 •1 - -i ,0 II fl n •i 2s/4°/0 ., 8 nieseeui ,, 8 °/o „ 'i Tako ohrestovaitje pitnem o iiplurilih veljii od 2f). oziroma '2. avgusta naprej. b) Zu giro-conto daje 28,'4"/„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.8 polio za glavnico od....... » (17.381,851*01 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacij«! dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, kate.ro dopisuje v vseli jezikih. jpflp* Glavno zastopstvo v Trstu. ^H i Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri, zastopniki agentje in potovale i. :xxxxxxxxxxxxxxx>ooooocxxkx>oo