Delegatsko vprašanje delegacije KS Grosuplje — delegatka Anica Pečnik (28. seja zbora krajevnih skupnosti dne 26. 5.1989)
Vprašanje:
Na zborih delovnih Ijudi in občanov KS Grosupljeje bila dana vrsta predlogov inpripomb na prometno ureditev v KS, karje bilo tudiposredo-vano prislojnim upra vnim organom. Vendar od njih do sedaj ni bilo odzi-va, pa tudi nekatere, za življenje nevarneprometne zadeve se niso ustrezno rešile. Zato sprašujemo IS, kdaj se bo ustremo, v skladu s predlogom zbo-ra delovnih Ijudi in občanov KS Grosuplje, uredila Ljubljanska cesta in cestaprotiJerovi vasL Rešitev, kije sedajje namreč skrajno neprimerna in iivljenjsko nevarna (ni pločnikov, ni ustrezne prometne signatizacije, pre-hodi zapešce, omejitve hitrosti, itd). Predlagamo tudi, da se čimprej us-trezno v celotnem Grosuplju aredi prometna signalizacija, vključno s talno signalizacijo.
Odgovor v zvezi z ureditvijo križišča pri Motelu pripravila Kotnisija za spremljanje gradnje avtoceste pri Izvršnem svetu SO Grosuplje (predsednik komisije — Milan Vrhovec):
Komisija za spremljanje gradnje avtoceste je zabtevek Krajevne skupnosti Gro-suplje po ureditvi križišča pri Motelu tako, da bo prednostna cesta Ljubljanska in ne cesta v Jerova vas, obravnavala na svoji seji dne 13.6.1989. Gledenato, dana seji niso bile podane zadovoljive rešitve, je bil sprejet sklep, da na skupnem se-stanku pripravita odgovor — rešitev investitor Skupnost za ceste SRS in Komite za varstvo okolij in urejanje prostora občine Grosuplje. Sestanek je bil opravljen 21.6.1989, kjer so bile z investitoijem avtoceste, občino in Krajevno skupnostjo dogovorjene rešitve. Zapisnik je bil posredovan Krajevni skupnosti.
Izvršni svet SO Grosuplje je dal že pred zahtevkom Krajevne skupnosti Gro-suplje dne 7.3.1989 soglasje k projektu, v katerem so bile podane enake zahteve za ureditev križišča (prednostna cesta na Ljubljansko, sprememba prometne signalizacije, ipd.). Republiški komite za industrijo in gradbeništvo pri izdiji gradbenega dovoljenja očitno ni upošteval soglasja občine Grosuplje.
Ob priliki izvedbe tehničnega pregleda za AC Smarje Sap —Višnja gora (dne 5. 7. 1989) je bila od strani vodje tehničnega pregleda rešitev predmetne zadeve po zapisniku z dne 21.6. 1989 zavrnjena z utemeljitvijo, da morajo biti vse spre-membe predlagane v skladu z zakoni. Glede na to, da mora biti ureditev križišča po zahtevi Krajevne skupnosti oz. po predlogu Izvršnega sveta SO Grosuplje spre-jemljiva za vse, ki dajejo ustrzena soglasja, bo Komisija za spremljanje gradnje avtoceste v sodelovanju z ostalimi soglasodajalci predlog rešitve obravnavala v naslednjih dneh in delegacijo o rešitvi zadeve obvestila na seji.
Odgovor v zvezi z urejanjem prometnega režima v naselju Grosuplje je pripravil Komite za varstvo okolja in urejanje prostora (predsednik Komiteja —Jože Novak):
Uradni predlog za ureditev prometnega režima v naselju Grosupje je dan s to delegatsko pobudo. Dosedaj smo reševali le posamezne konkretne predloge ali pripombe krajevne skupnosti ali drugih zainteresiranih.
V dolgoročnem planu občine Grosuplje je določen primarni sisfcm omrežja naselja Grosuplje, ki ga tvori »notranji ring« Adamičeva cesta, Cesta na Krko, Zupančičeva cesta in Taborska cesta) z vstopnimi cestami iz priključkov na avto-cesto in cestami v smeri proti Višnji gori, Mlačevem in Podtaboru. V primarni sistem se vključuje tudi novo načrtovana industrijska cesta od priključka na Cika-vi v industrijsko cono.
Po pojasnilu strokovne službe Cestne skupnosti občine Grosuplje je bila pred kratkim že izdelana idejna rešitev za postopno urejanje in dograditev »notranjega ringa« (vključujoč razširitev vozišča, ureditev pločnikov, kolesarske steze, kri-žišč). V lelošnjem letu bo naročena tudi idejna rešitev ostalih, prej naštetih cest v naselju Grosuplje.
Komunalni skupnosti občine Grosuplje je predlagano, da naroči izdelavo idej-ne študije o prometnem režimu v naselju Grosuplje (vodenje prometa, prometni znaki, talna signalizacija ipd.). Strokovna služba Komunalne skupnosti je zagoto-vila, da bo študija naročena še v letošnjem letu.
Ko bodo zadeve strokovno rešene, bomo od upravljalcev cest in ulic v Grosup-lju zahtevali sistematično ureditev oziroma obnovitev prometne signalizacije v naselju Grosuplje.
Neodvisno od tega pa je strokovni službi Cestne in Komunalne skupnosti nalo ženo, da takoj pristopi k rešitvi najbolj kritičnih primerov, predvsem pri šolah.
DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGAaJE KS SPODNJA SLIVNICA — delegat Anton Mehle (29. seja zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 6. 1989)
Vprašanje:
Delegat KS Spodnja Slivnica MehkAntonjepojasn.il, da delegacija ni zadovoljna z odgovorom na vpraianje KS Temenica gtede neurejenega obračunavanja prispevka za urejanje stavbnih zemljišč.
Glede na razlago, da sedelež revalorizira mesečno, nakazuje pa posa-
PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ
mezni krajevni skupnosti trimesečno, je predlagal takojšnje nakazovanje ali pa priznavanje obresti do trenutka prenakazila.
Odgovor Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora občine Grosuplje (pripravil ref. za promet s stavbnimi zemljišči Marija Koščak):
Predlog za takojšnje nakazovanje se sprejme. Sklad bo tekoče odvajal zbrana sredstva za vse krajevne skupnosti.
DELEGATSKO VPRAŠANJE KRAJEVNE SKUPNOST TEMENICA — delegat Jože Mostar (29. seja zbora krajevne skupnosti dne 28. 6.1989)
VpraSanje:
Razpra vljali smo tudi o prodaji kmetijskih zemljišč in bili mnenja, da se zemlja ne sme prodajati izven krajevne skupnostL Glede predvidene raz-prodaje kmetijskih zemljišč in objekta Sela smo bili mnenja, da naj bi te dobili najbtiiji kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo koruze in krompirja.
Odgovor Komiteja za varstvo okolja in urejanje-prostora občine Grosuplje (pripravil ref. za premo-ženjsko pravne zadeve Marija Zaletelj):
Postopek prometa s kmetijskimi zemljišči je določen v Zakonu o kmetijskih zemljiščih — prečiščeno besedilo (Ur. list RS št. 17/86). Omenjeni zakon določa v 27. členu, da mora kmet, drug občan ali druga civilna pravna oseba, ki namera-va prodati kmetijsko zemljišče ali gozd, dati ponudbo občinskemu upravnemu organu, pristojnerau za premoženjsko pravne zadeve, na območju občine, kjer je to zemljišče. Upravni organ mora poskrbeti, da se ponudba za petnajst dni objavi na oglasni deski in hkrati z vročilnico vroči Kmetijsko zemljiški skupnosti. Rok za uveljavljanje prednostne pravice nakupa ponujenega kmetijskega zemtjišča znaSa trideset dni od dneva, ko je ponudbo prejela Kmetijsko zemljiška skupnost.
Po dogovoru s predsedniki svetov in predsedniki skupščin krajevnih skupnosti je občina prejela dodatno obveznost (poleg že naštetih v Zakonu o kmetijskih zemljiščih), da sprejemna pisarna občine pošlje en tzvod ponudbe v krajevno skupnost, kjer je zemljišče, ki je predmet ponudbe z namenom, da se razobesi na krajevno običajen način.
Zakon o kmetijskih zemljiščih tudi določa, kdo so lahko prednostni upravičen-ci do nakupa zemljišča in tudi vrstni red teh prednostnih upravičencev. Prva med vsemi prednostnimi upravičenci je kmetijsko zemljiška skupnost, nato sledi kmet, kateremu pomeni kmetijstvo glavno dejavnost, sledi kmet, ki ima status kmeta, nato kmet, ki je imel zemljo v najemu in mejaši. Šele v primeru, da nihče od nave-denih prednostnih upravifencev ne uveljavi prednostne pravice nakupa, jo lahko uveljavlja vsak občan.
Žakon o kmetijskih zemljiščih sicer ne omejuje prodajo kmetijskih zemljišč samo na kupce oz. prednostne upravičence iste krajevne skupnosti, kjer zemljišče leži, vendar bodo pogoje izpolnjevali očitno le »domači kmetje«.
V  primeru. da kmetijsko zemljišče prodaja kmetijska organtzacija, ga lahko proda šele, ko dobi mnenje Kmetijsko zemljiške skupnosti o nameravani prodaji (32. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih). Kmetijske organizacije kmetijsko zem-Ijišče prodajajo z licitacijo, ki pa mora biti vnaprej razpisana.
Drugačen postopek je določen za prodajo stavbnih zemljišč. Kdor namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, mora po Zakonu o stavbnih zemljiščih po nudbo izročiti Skladu stavbnih zemljiič, kateri se odloči ali prednostno pravico do nakupa stavbnega zemljišča uveljavi ali ne.
V primeru, da Sklad stavbnih zemljišč ne uveljavi prednostne pravice nakupa, ga lahko lastnik ponujenega zemljišča proda komurkoli.
Prodaja stanovanjskih hiš in slanovanj je določena v zakonu o pogojih za pro dajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 38/86), ki določa, da se zasedena stanovanjska hiša ali stanovanje s pogodbo lah-ko proda samo imetniku stanovanjske pravice, nezasedene stanovanjske hiše in stanovanja pa se lahko prodajajo samo na javni dražbi.
Nadalje zakon o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86) določa, da družbeno pravne osebe prodajajo stavbe in posamezne dele stavb samo na javni dražbi.
Glede drugega dela delegatskega vprašanja, ki se nanaša na odprodajo objek-tov Prašičereje v Stični in objektov na Selih, je Komite za družbeno planiranje občine Grosuplje, pridobil naslednje pojasnilo Farme Stične:
Mercator Farma Stična je ukinila že pred časom pitanje govedi na de!ovi§ču Selo, predvideva tudi ukinitev pitanja govedi v Stični, prav tako tudi mlečne proizvode.
Tako so vsi objekti na Selih predvideni za odprodajo ali najem.
Glede zemljišč Farma nima v planu večje odprodaje, razen parcel izven kom-pleksov, po drugi strani pa je zainteresirana za dokup zemljišč, ki bi povečevala sedanje komplekse, ki jih bo Farma obdelovala s ciljem pridelave krme za prašičerejo.
DELEGATSKO VPRAŠANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI TEMENICA — delegat Jože Mostar (29. seja zbora krajevnih skupnosti, dne 28. 6.1989)
Vprašanje:
Podanje bilpredlog za odmeropo regulaciji potoka Temenica. Regula-cijaje bila opravljena žepredpribliino 18 leti, vendar odmera ie do danes ni opravfjena, zalo predlagajo, daseto vnese v srednjeročni plan.
Odgovor Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora občine Grosuplje (pripravil ref. za premo-ženjsko pravne zadeve Marija Zaletelj):
Regulacija potoka Temenica je bila opravljena v letu 1960, odmera pa ni bila izvedena. Komite za varstvo okolja in urejanje proslora je zaprosil za mnenje Območno vodno skupnost Dolenjske. ki nam je dala naslednje pojasnilo:
Območna vodna skupnost Dolenjske bo naroiila odmero regulacije poloka Temenica od meje z Litijsko občino do Brega v dolžini cca 1 km, na Geodetski upravi občine Grosuplje v letošnjem letu. Z& drugi del potoka pa pripravljajo štu-dijo o kompleksni ureditvi povodnja Temenice, kjer bo v spodnjem delu potoka Temenice mogoče potrebno pridobiti dodalna zemljišča.
O študiji, ki bo urejala kompleksno ureditev Temenice bo Območna vodna skupnost Dolenjske razpravljala v mesecu septembru in takral bo lahko podar. bolj točen odgovor.
Delegatsko vprašanje delegacije KS Šentvid pri Stični — delegat Lado Maravič (28. seja zbora KS — 24.05. 1989)
VPRAŠANJE:
Ko so se v letu 1979 ukinili krajevni uradi, je bilo s strani predstavnikov občine Grosuplje obtjubljeno, da bodo pristojne službeproučile moinost in tudi poiskale varianto financiranja takoimenovanih krajevnih pisarn, ki naj bi zaživele v vseh večjih centrih občine.
V Uradnem listu SRS št. 2/81 zdne 21.01.1981 je bil tudi objavljtn Od-lok opoveritvijavnegapooblastila za izvrševanje doloienih zadev izpri-stojnosti občinskih upravnih organovpisarnam KSAmbrus, Ivančna go-rica, Muljava, Šentvid pri Stični,  Videm Dobrepolje,   Viinja gora in Zagradec. Istotasno naj bi oseba, zaposlena v krajevni pisarni,delala tudi administrativna dela spodročja SLO in DS in s področja socialnega var-stva. Kljub veikratnitn urgencam oziroma prošnjam KS Šentvidpri Stični (dopisi so bUi poslani OK SZDL, predsedniku IS SO in predsedniku Skupščine občine Grosuplje), še do danis nismo dobili nobenega odgovo-ra. Frav takoje bilo večkrat postavljeno delegatsko vprašanje, odgovora nismo dobili nikoli
Delo v KS brez tajnikaje postaio popolnoma nemogoče; vsak, ki še hoče delati v krajevni samoupravi, dela po svoji najboljši moii donta. Delo predsednika sveta in vodij delegacij niti ne omenjamo, kje bomo dobili de-legatepri naslednjih volitvah nam nijasno, vzroki nesestajanja delegacij so nant znanl
Prosimo, da pristojne sluibe takoj temeijito proučijo moinost finand-ranja krajevnih pisarn in zadoliijo enega od člano v ISSOB za to področje.
ODGOVOR:
V vprašanju citirani občinski odlok daje pravno podlago za prenos nekaterih zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov na pisarae navedenih krajevnih skupnosti.
Te zadeve so:
— sprejemanje vseh vlog delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega de-la in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti naslovljenih skupščini občine, izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom, razen geodetski upravi ter po-sredovanje le-teh pristojnim organom,
— prodaja takšnih vrednotnic za plačevanje upravnih taks,
— sprejemanje vlog in izpeljava postopka za prodajo kmetijskih zemljiič,
— druga opravila iz pristojnosti občinskih upravnih organov, za kaiere se s kra-jevno skupnostjo sporazume Izvršni svet, razen zadev inšpekcijskega nadzora.
Po določbi 4. člena Odloka se le-ta opravila lahko prenesejo na pisarne krajev-ne skupnosti, ko posamezna KS zagotovi prostorske, kadrovske in druge pogoje za učinkovito izvajanje s tem odlokom poverjenih nalog.
S sporazumom med Izvršnim svetom Skupščine občine in posamezno krajevno skupnostjo se določi izvajanje javnega pooblastila, način finanriranja teh opravil ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovomosti.
Ocenjujemo, da bi ob taki pravni podlagi v primeru ustanovilve krajevnih pi-sarn v posameznih krajevnih skupnostih bilo možno nekatere zadeve v okviru javnega pooblastita prenesti v njihovo pristojnost. Ker pa je uveljavljanje vrste pravic, ki jih občani uresničujejo preko upravnih organov pogojeno z nujnim obi-skom na sedežu organa ali pri drugih institudjah občinskega sodišča, je smoter tega prenosa vprašljiv.
Po drugi strani menimo, da obseg izvajanja zadev javnega pooblastila oe bi dosegel 10%, maksimalno 15% vsega dela krajevne pisame. Temu ustrezen bi bil tudi delež, ki bi ga Izvršni svet zagotovil o prenosu javnega pooblastila za sofinan-ciranje stroškov krajevne pisarne posameznim krajevnim skupnostim.
Glede na znane probleme v zvezi s stalno omejevanimi sredstvi splošne porabe, pa v tem času ni možno prenesti celovito financiranje dela krajevnih pisarn v bre-me občinskega proračuna, saj sredstva ne zadoščajo niti za pokrivanje nujnih obstoječih tekočih obveznosti, ki so že uvrščtne v proračun občine.
Z delom KS se glede na področje, ki ga pokrivajo, srečujejo več ali manj vsi člani IS.
V tem mandatnem obdobju je za področje dela in koordinacije s krajevnimi skupnostmi še posebej zadolžen predsednik Izvršnega sveta.