DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. 80 kr. Naroinina vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. 6t ©T. 16. V Ljubljani, 19. avgusta 1897. Imetnik X. Velika po vodenj. K^j ne, kako velik dar božji ja voda ? Ne kilo bi mogoče brez oje izhajati. Pa, kadar atopiiprej tiho tekoča rekn is svojih bregov in preplavi polje in travnike in gosde, tedaj sa mora človek umakniti silnemu pritisku valov, da reti vsaj svoje življenje. To se je zgo-dilo zadnje dni maseoa julija in zadetkom avgusta v severnem delu naiega cesarstva. Neprenehoma je deževalo in velika množina dežja povečala je reke in potoke tako, da so kakor razdivjani zapustili strugo in si iskali pota po obdelanem svetu. Povodenj je po CeSkem, Moravskem, Sleziji, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, Ogrskem in Galiciji napravila neizmerno Škodi. Ljudje so ravno pospravljali žetev, pa so morali pridelek svojih rok prepustiti naraščajočim valovom, ki so podrli mnogo bil, poplavili polja, raatrgali jezove, in mnogo ljudij pokopali v hladni grobi. Ozrimo se najprej na če S ko. Mesto Trutnovo zadela je ta nesreča prav posebno. Skozi mesto teče reka Opa. Visoko v gorah utrgali so ae oblaki in reka narasla jei tako, da je izstopila iz bregov. Ljudje ne pomirfjo v onem kraju take povodnji. Silovito je drla voda in nesla s seboj hlode, drevesa, podrte hiSe, mostove, živinoj ljudi, vse zmešano. Pred petimi leti napravili so čez to reko železen most za železnico. Voda ga je upognila, kakor bi bil tenka palčica. Tudi druga dva železna mostova ata se morala udati: vzela ju je voda s seboj. Hiše so se podirale, kakor bi bile is papirja, kajti rasni tramovi in blodi, katere je voda s veliko eilo butala ob hile, so le te kar zmleli in podrli. To v Trutnovo izkazal is je drv Maly pravega junaka. Velika hiša, v kateri je bilo* 32 oseb, bila je v nevernosti, da jo pokopljejo valovi in ž njo ljudi. Seveda so ti strahu kričali in vpili, proseč pomoči, pa kdo si bo upal v to vodo I Da 7. ure zvečer bil je njih krik za- stonj. Kar pride sodaljaki adjunkt dr. Maly, močan in pogumen mož. Ko vidi pretečo nevarnost, sleče zgornjo obleko, priveže si dve vrvi za paa in 40 mož je držalo te vrvi. Sam pa ae spusti v razjarjene valove, da si pri-bojuje pot do biSe. Cesto so že ob bregu stoječi mislili, da je po njem, ker izginit je v valovih, pa se zopet prikazal. Ko pride do hiše, vidi, da je bila večina padla v omedlevico, drugim pa že ni bilo nič mar, če se rešijo ali ne, tako vnemami so postali. Junak začne nositi ljudi iz hifie in jih spravljati na drugo stran. Nekaj posebnega je bilo, ko je nesel na rami neko mater, v vsaki roki pa jednega otročiča. Ljudje so ob bregu veselja jokali, ko so to videli, potem pa je nepopisna navdušena pohvala zadonela vrlemu možu. Kolikokrat se je moral zopet podati v nevarnost, da je rešil vseh 32 ljudij. Komaj se je to zgodilo, zagrmela je hiša v vodo. Ni mogoče popisati vseh teh žalostnih prizorov, ko so oče, mati in otrok vkup utonili, ko so hoteli drug diu gemu pomagati. Reka je prinesla tudi zibelko in v nji jokajoče dete. Pogumni možje so se spustili v valove in otroka rešili. Dne 1. avgusta je voda nekoliko upadla in tedaj še le se je pokazala neizmerna škoda. Tovarne podrte, mostovi polomljeni, železniški nasipi raztrgani, polja, obdelana s hmeljem, ki na CeSkem prav bogato rodi, preplavljena in hmelj uničen. Mnogo mrtičev je voda prinesla. Mesto D unaj je istotako mnogo trpelo vsled povodnji. Največjo Škodo je napravila Dunajsioa, sicer majhna voda, a je zdaj silovito razgrajala. Pri nekem moBtu zastavil se je les, katerega je voda pridrvila, in ni fe mogla odjtekati, marveč je izstopila in poplavila bližnje ulice. Ljudje so spali in niso slutili nobene nevarnosti. Z»to se pa niso mogli več rešiti. Valovi so butali z veliko silo ob vežna vrata. m Zdaj pa je prišla dunajska reSilna družba, pristavila lestve in tako rešila prebivalce. Tudi mnogo drugih bis je bilo treba izprazniti, ker so se bali, da bi se na prebivalce ne podrle. Dunajsko mesto sida sedaj ravno veliko mostno železnico. Ob Dunajšici napravili so velikanske nasipe iz rezanega kamna. Pa voda jih je na mnogih krajih poškodovala. Na jednem teh nasipov stalo je precej delavcev, ki so z železnimi kavarni lotili hlode, da se niso uprli v most Ia nikdo ne ve, kako so se ti delavci, ki so stali vrh zidu, reSili, ko se je zid ravno pod njimi podrl. Na postigi Amstetten na Zgornjem Avstrijskem, koder se križa mnogo železnic, obstalo je 7 brzovlakov, kajti voda spodkopavala je nasipe in pretrgala tir. V S tajni 200 let nI bilo tak« vode I Neketan bar-variu pogorela je biSa sredi vode. Mlinaiji so na po! «>li z otroci v naroCju bredli vodo, tako hitro j« prišla. £ ki ga je voda naplavila, «4%a 00.000 * ' Tudi v mnogih drugih mestih bilerio vel ceste pod vodo, v čolnih so se prep«jawti ljudje, to so ho-teli drug k drugemu priti. V ISfo je bila TtfM cesarska vila v nevarnosti, pa je voda Se ob pravem Času jela upadati. Ljudje bi bili radi Sli drugam, pa niso mogli, ker so bile vse železnice na okolri podrte. To je le površna, slaba podoba te velike nesreče, ki je napravila Škode na milijone in milijone. — V tej stiski pa pride svojim podložnim na pomoč prvi presvetli cesar sam. Več tisoč izdal je za po-plavljence in v Ulu dal je deliti živet. Tudi cesarica se je zavzela za nesrečne ter sama pobirala darove. ' Razgled po svetu. Menil bi kdo, da bode prepir med JNemci in Čehi ponehal, ker je tudi čeSko deželo zadela huda nesreča, povodenj. Toda ta ni utopila onega divjega sovraStva, kateri sedaj vlada med Nemci in Cehi. V mestih, kjer žhrč meSano obe narodnosti, se Cehi niti prikazati ne smejo na ulico, drugače jih pobalinska druhal takoj obsuje s kamenjem. To počenjanje nemških liberalnih prenapetežev ima pa slabe nasledice za cel« državo. Kajti le tedaj bi si mogla opomoči Avstrija, če bi vsi njeni narodi delovali složno za skupni blagor države. A če se tako med seboj sovražijo, potem ni mogoče, da bi prihodnji državni zbor, ki se menda skliče v oktobru, mogel kaj opraviti. Vsa ta nezgoda pa pride od tod, če človek misli, da je le njegov narod najboljši in najpopolnejši in da dragi narodi nimajo pravice živeti. Dne 8 8. in 10. avgusta vrSil se je v Solnogradn obrtnijski in delavski shod ; sklicali so ga krščansko misleči možje, ki hočejo tema stanovoma zopet po-magati na noge. Sklenilo se je marsikaj lepega in koristnega in upamo, da se bodo II sklepi tudi dejansko Izvršili po prizadevanju prihodnjega državnega zbora. Našega presvltlega cesarja obK ila bodala me seca septembra kra|j in kraljica Hjs romunske države. Obisk je bil le nap"-*' nje dni av- gusta meseca, ker pa ceaar ogu po katerih je povodenj naredila veliko škode, In tam dali oblino očetovsko pomoč, prideta kraljeva gosta »koliko pozneje. — Presvltli cesar, ki je včeraj, 18. avgusta obhajal svoj 67. rojstni dan, Štel bode prihodnje leto N BO let, kar modro m dobfotljlvo vlada naSo državo. Povsod se že delajo za slavnost velike priprave. Bog nam Se mnogo let obrtmi našega vladarja. Ogerski minlsterski predsednik Bcnft dobil je plimo, v katerem mu nekdo grozi, da ga bodo ravno tako s poti sptavm kakor Španskega prvega ministra Canovas«. »Domoljub« je že večkrat poročal, kaj da mongo trpeti Poljaki na Nemškem. Nemci jih zatirajo, kar k dft, a Poljaki se upirajo, kolikor moreio. Dolgo so trpeli m preučevali, kako bi jim bflo mogoče etre« jarem suženjstva, ki jih tlači v narodnem in goapodarsksm ozira. Slednjič pa so prisil vaeti poljski voditelji do pe> metne misli: napraviti hočajo zadruge in iveee vseh poljskih obrtnikov. Jedna velika zvem naj bi sdmUia vse manjše, k tej naj pristopijo vsa obrtna te rokodelska društva, ki bi potem tako delovala v narodov« gmotno srečo. Nemci vidijo, da bi ta način, e kil« si skuSajo Poljaki pomagati, utrdil q{ik narodno zaved ob jednem pa jih storil neodvisne od nsasSkega denarja. Zato bodo gotovo nagajali, kar ne bo le dalo. A č* Poljaki vstrajajo, videli bodo Nemci, kaj se pravi: v jedinosti je moč. Nemški cesar v Petrogradu. Nemški cesar rad potuje. Pred kratkim podal se je on obisk k ros* skemu carju. Veličastno so ga vspiejeli, lepe pogostili, vse mu razkazali, povsod so ga navduSeao pozdravljali in tudi slovo pri odhoda je bilo prisrčno. Z*k*j je sel na daljno pot? Poslušajte I Tam v Turčiji Se vse visi na niti, nič se ni gotovega. Najmočnejši vladarji v Evropi pa so naS cesar, ruski car te nemiki oemr. Karti rečejo, je večinoma kakor pribito: NaS ceaar je Se bil pri ruskem, da sta se domenila kako te kaj, sedaj P» Je bil tudi nemški cesar tam. Seveda nikdo ne vč, kaj so govorili, a toliko je gotovo, če bo «lo le tem po volji, vojske ne bo. Vsi trije cesarji ljubijo mir, kar dobro vedč, koliko hudega prinese vojska, la ta obisk nas ravno potijuje v nadi, da v Evropi no bode k*Ula Se tako kmalu miru kaka vojska. — Mimogrede bodi le omenjeno, da med Turško h, med temi jeden oče frančiškan, obhajat iOietnico masnistva. Raka je bila Se prejšnji dan vsa piasnična in osajjiana, v cvetju in zastavah. Ob '/»7. uri so bil« slovesne litanije, pri katerih so jubilantje tovarišu, ki j« na sv. Lsvrencija dan svoj imendan obhajal, szietirali. N«j omenimo tukaj, da 1 ■ i ,.'vi.' v '!>»?• hu, ti živeža!« Tako je tolažil dober otrok svojo blago, boga-boječo mater, j \ . »Ob, Ana 1 /Da bi jaz le delati mogla 1 Hudo je, ko bi človek rad delal, pa ne more. Kaj bodeve počele, ko nam Trdin odpovč stanovanje ? Žugal je, da naju ven vrže.« . l( ,, »Toliko trdosrčen vender ne bodf. V taki zimi naju pač ne bode postavil na cesto. »Bog daj, da bi se tako sgodilo, kakor govoriš. Toda bojim ae, da noja sežene 1 Poznam ga dobro, trdosrčneža; dokler sem mogla pri njem delati, naju je tukaj trpel, sedaj pa ne bode več tako.« Anica je sedela pri materinih nogah ter premišljevala kako in kaj. Naposled začne:] »Ali mialite, da bi me ne uslišal, oko bi k njemu Sla in ga prav lepo prosila?« »Težko bo kaj!« »Grem k njemu,« se odloči in seže po naglavni ruti — i,.; »Zdaj vender ne pojdeš?« se ustrašijo mati. »Zakaj pa ne? Ravno nocoj. In če prinesem veselo vest, kaj ne, da bodete tudi vi bolj veseli ?« Ona se poslovi od matere in gre. »Pazi na pot,« opominja jo. . »Brez skrbi bodite,« sakliče Se hčerka. »Poznam cesto, kmalu aem zopet tukai. Molite mati, da omeči Bog Trdinovo arce!« ...» ... Snega je bilo zelo veliko. Le s težavo je rila naprej. Burja ji je metala mrzle snežinko v obraz, da je bolj pripela ruto ter stopala pogumno naprej. Kmalu je bila v vasi. Krenila jo je v stran, kjer se je videlo očrnelo poslopje Trdinovo. Počasi se bliža vratom. Srce ji močno bije. Ali jo bode uelišal? Priporoči se Se v kratki molitvici Bogu in Materi božji in potolče z že* lesnim kladivom na vrata. Stara dekla ji odpre in jo pelje v sobo. — Trdinov obraz je otemnel, ko j« zagledal deklico. »No, kaj pa ti hočeš?« jo osorno nagovoriš. »Ali beračiš ? Kaj ? Nikar se ne trudi 1 Gotovo sem zadosti sa vaju skrbel in storil, zdaj hočem pa mir imeti.« »Nečem beračiti,« odgovori Anica ponižno. »Kaj pa hočeš?« »Ob, prosim vas lepo, pustite naju še v koči. Ko bodo mati ozdraveli, bodo že plačali najemščino.« »Zaradi tega prideš! In zdaj zvečer 1 Ne bode nič, zapomni al I V najem dam drugim ljudem bajto, in prihodnji teden pojdete 1« »Potrpite z nama,« prosi Anica. »Storite tako zavoljo bolne matere. Kadar enkrat zrastem, bodem pri vas sa to dplalt Pasle Bodem, plela bodem. t Nič t« jI prestitie Trdin besedo. Za tvoje besede ne dam beliča,sli8iC,oe .beliča ne, in zdaj glej, da se mi spraviš iz hiše. Pondeljek pojdete I« »Uspailite se |. Mpti todo umrli, ako jih spravite izpoi} ?trehe.f ,Ntu umrje !< zavpije trdosrčnež ia trešči ob mizo Ali ne slišiš, da imam te najemaike ? Take sodtge ve« ae trpim pod svojo streho I Zdaj pa hodi, ven I Nočem MS postoftati takih pntznib marnj.« S tem prime revico sa ramo io jo pahae akoai vrata, katera zaklene. Za trenutek j« Anica o drevenela. Omedlevica jo je napadla — tu ea pa zdrami: »Kaj j« rekel Trdin ? Naj umrjejo mati ? Sodrga ? Surove* je mater razža'il.» r" Potok soba še ji je viri is očij. Kako j« sovražila brezsrčnega kmeta! Vzdigne roko ta luga obrnjena proti bili. Potem se spomni matere: »Kaj pa zdaj ? — Ljubi Bog bode pomagal !« vtdilm« is poiaega sna. »Kdo pa si, ljubi otrok?« začuje zdaj prijazen glas zraven sebe. Anica ae ustraSena ozre in spozna Martinov ko. »Oh, Martinovka!« se razjoka, »tako revni smol« V kratkih besedah sedaj pov«, baj ae je bilo zgodilo. »Pojdi z menoj; meni sicer aii a« preostaja, mo-jih Sestero otrok se hoče tudi nasititi. A vendčr imam hlebec kruha ta vaju I« Kmalu na to je sedela Anica v prijazni sobici zraven peči med tem, ko je Martinovka devala v koSek dva hlebca in cel kos mesa. »Domov nesi to I Dobro naj vama tekne I Kolek bodefl že jutri prinesla.« Auica se lepo zahvali ia gre domov. Luna se je zopet skrila ta oblaki. V drugo pride pred Trdinovo hiio. Zakaj nima mol tako dobrega sroa, kakor usmiljena Martinovka, ki ji je naložila koiek ? Kako mora biti tak bogatin toliko trd, tiji kot kamen ? Odpočil se je otrok nekoliko, ko je postavil kolek v sneg poleg sebe. V hifli je bilo popolnoma mirao. Znabiti je ie kmet spal? Uboga mati, ri misli, zdaj bodo morali v mraz, kaj bode ? A zopet si misli: bode t« Bog poaur gal, kakor je eed«j pOmagal. Zdaj se pa uatiafli, ko sar gleda tujega človeka oprezna stopati ob zidu proti sanjska. Le ta j« imel Trdin spravljeno seao io slamo, katere v kozolcu spraviti ni mogeL Tu notri j« U\jeo vstopil. Kaj hoče neki ootri? Ali krasti? Kaj bi pati mogel odnesti, ker nič tacega notri ni I . ..;/. •Naj kred«, iag dela k* hotel« misli si dekle. Prav s« godi hudobnemu bogatinu. Da bi ga 1« okrad«! ia oa tako laven postal, kakor so mati, potem bi gotovo ne bil tako prevzetea ia trdega srea.« ' »Reven kakor mi A kaj, ko bi tujec zaigal ?« »Prav bt mn bilo,« rede zopet hudobni glas, »kaznovan bi bil.« »Tako ljubil svoj« s>vra*wke ?«jo opominja dober glas. »Tako so te mati učili? Si-U pozabila,^ moramo cAš) 9iiw, ■ ,/ iS(l11 ,,!', ^Tj^—^ < "1 hudo z dobrim plačevati ? — Je-li aas Zveličar tako » učil ?« t { »Ob mater te hode pripraviti,« govori zopet sku-šnjavec. Ko ae t»*e hije bW v areu Anioe, s« odpro vrata senjaka in ona spozna Jurja, hlapca, kojega je Trdin zapodil ia slutbe. Gotovo mu je hotel napraviti kake Ikodo. Ko Jurij aagleda Anioo, aakalae ia hiti naprej. Deklioa pa leti k senjaku ia k» odpre vrata, vidi gori v senu zataknjeno tlečo gobo. Zažgati je hotel Jurij, uničiti TriMna. Dober, svarilen glas t njej fcnaga; nazaj skoči, sarepoče po vratih ia lavpiji: «Tidin! Goril goril Senjak goril« V tem aalajn pea. Znotraj v hifli se čujejo glasovi." — / tn-nn nI evobv ejodo »Kaj je copernica?« zavpije Trdin. Anica ni poaluiala. Strah in skrb sta ji narnkovala; »Za B<4jo voljo, hitro I V senjaku goril — Čtai Jurij Je naredil I« Kmet jo stran odrine in leti v senjak. Hlapci za ga bili le prehiteli. Ko stopi Trdia v senjak, ae je Se ▼nemalo seno. Hitro ogenj z nogami ia rokami zaduM, Trdin je pa skoraj padel v onedlevico. Teko btiao je bil pogubljenja strašne nesreče I S kake prebrisanostjo je lopov hotel zažgati I Gobo vtaknil je v aeoo, da bi imel čas pobegniti, preden bi goreti začelo. »Trdin, Trdin," reče sam sebi, »tako blizp at bi) neznanski flkodi« Vzdigne se ia vpraia; »Kje pa je?« »Kdo ?« .i .cd »Deklica, ki je ponosnemu Trdinu premoženje re-iila; otrok, katerega sem pred jedno uro zapodil od svoj« hita« Anic« niso nikjer naili. Vzela je enoj koiek ia odšla domov. Doma je materi pripovedovala, kako a«u-omiljen ja bil Trdin, kako dobra je bila Martinovka in kako je ponosnemu kmetu rešila poaeetvo. :iu . »Prav si storila, Anica, prav si storila I Hadomo-nuno plačevati s dobrim.« Zdaj ae odpra vrata, •Trdia I« sakliče Anica ia skoči po konci. »Da, jat sem,« reče in jo vzdigne pa objeme, rm »Hvala ti I Sramovati se mora tebe ponosni ia bogati Trdin, ki ae pred nobenim dossdaj ie nisem ponižal. Odpustite mi, ljuba žene, trd aem bil. Da vama p« vsaj nekoliko vrnem, kar mi Je otrok dobama storil rr.-.9*> vem vama: Hi vam treba plačati aajemlčinc, Kolikor čara hote živeli, ostaaeta lahko v,bajti zastonj. t In to le« — stisne žakeljček Anici v roko, »to je za te. Kadar pa bodete kal potrebovali, veste kje stanje Trdia.« S temi besedami je odseL Teko ne zapuflča Bog onih, ki v fljega zaupalo in ** Ifcmraai! oda} olid ••• oia eni^iavd *ow si ugofl .... yf> ri^ • — .'!' I po Premf§enl Mod knezoikof so se 10. t. i.' zvečer vrnili v Ljubljano. Petindvajaetletnlco mainlitva so priznavali v torek, 17. t. m. pri g. župniku Podboju v Plattmi njegovi |' ajpnb (ikob -/v soihbCI ■ itir duhovhi tovariši, in sicer c. kr, profesor Antoti KMič, 15 iupniko* z vseh stranij Kranjske, pa o. Jožef Biza-vičar iz reda Sv. Frančiška. Slavnostni gbvor Je imel p. Jo*ef. Znamenito je in posebna milost, da so vsi so- Sotcl — duhovniki tega tečaja dožIveH svoj prvi jubilej in nihče nI umrl tekom 26 lat. Duhovniške spremembo v ljubljanski škofiji. Premeščeni so A. gg.: Josip JuvSne« is Senožeč kot eks-pozit na Sohorljo; Jakob Matjan s Jesenic v Cerklje pri Kranju; Avguštin Šinkovec iz Stare Loke kot farni upravitelj na Jesenice; Stanislav Peharc iz Starega Trga pri Losu v 8taro Loko; Josip Žagar is Hinj v Dobre-polje; Frančišek Traven is Dobrepo|ja v Hinje. — Na novo so nameščeni č. gg.: Valentin Oblak v Senožeče; Anton Golf v Cerknico; Adalbert HybSSek v Zagorje ob Savi; Anton Jarc v St. Jernej; Janez Mlakar v Posto-jino; Andrej Siraj v St Jani. K VoUlskl shod. bode v nedeljo dne 22. t. m. v Radečah pri Zidanem Mostu. Govorili bodo gg. poslanci: Dr, J. SnitarSič o točki »Državni zbor in slovensko ljudstvo«, Fr. Povle o »Položaju slovenskega kmeta«, dr« J. Krek p »Položaju slovanskih delavskih stanov«, deželni poslanci sa ta okraj, gg- dr. Fr. Papež, Fr. Ko-lak in dr. Iga. Žitnik bodo poročali o delovanju dežel, zbora kranjskega. Shod se bode vrlll ob lepem vremenu na travniku, sicer pa v prostorih g. Fr. Petriča. >( Triglavska kapela M. B. se je dne 12. avgusta slovesna blagoslovila. Sezidal. jo Je s pomočjo mnogoterih prijateljev velč. g. župnik na Dovjem, Jakob A|jaž. K slavnosti 12. avgusta saje zbralo do 200 romarjev od bUsa » daleč. Duhovnikov in bogoslovcev je bilo na-vx>«ih 14. Slovesno opravilo je imel preč- g. radovljiški dekan, Jaaes Novak, slavnostni govor pa preč. g. kanonik Jaaez Sulnik. t, Vreme je bilo kresno in razgled s vrba Triglava tako vnličasten kot maloksdsj. — Naj bi triglavska M. B. obilo blagoslova sprosila našemu narodi! Svibno, 7. avgusta. V ponedeljek, dne 1. L m. zagrnili so črni oblaki nebo in usula se je ploha opremljena s prav gosto točo. Občutljivo so prizadeti naSi gorski kngi. Nas up lel je po vodi. Koliko dobrih nad nam jo obetala trta in polje a sedaj je uničen ves trud in up. s , / »r Potres so čutili, kakor se nam pdrbčh, v flp. Idriji 11. aw, zjutraj ob 4. uri 20 m.; rahel sunek je spremljalo podzemeljsko bobnenje. I Dobravo pri Kropi se nam poroča: V nedeljo 8. t. p. je gdč. učiteljica v Soli priredil^ jako lepo veselico s svojimi učenci. Igrali so otroško igrico »Jurče gre na tuje«, prednalali in peli tako izborno, da kaj jednacega nismo pričakovali od šolskih otrok na deželi. Navzoči po bili mej drugimi c. kr. Okr. Sol. nadžornlk g. A Žumer, povabljenci it Kamne Gorice In KrOpe ter mnogi stariši, ki so gotovo hvaležni za mifino zabavo. , Jtjet na Brttj«. V nedeljo, dne 22. t. m. priredijo krščansko socijalni delavci ili Idrije in Ljubljane Izlet in romanje na Brezje. Oadi bode dopoludtto ftupnn služba božja, poppludne po litanijah Ob poln S. tfri bode ljudski shod, katerega priredi slov. katol. delavsko društvo is Ljubljane. K temu izrednemu izletu vabHo vrt «0-piilljenike (n prijatelje * Krita n s f 6 sobljafrttt delam Občni zbor katoliškega političnega društva jca kamniški okraj bo dne 29. avgusta, t. j. angeljako nedeljo v Kamniku v »katoliškem domu« (pri Krištofu) ob treh popoludne. Prilel bo g. Pogačnik, drž. poslanec gorenjskih kmečkih občin; tudi drž. poslanec dr. Su-sterStč je ebljnbfl, da prida, če ne bo zadrtan. -8 tem torej vabimo može iz mesta pa iz bližnjih In daljnih sosednjih občin, naj k imenovanemu zborovanju pridejo v obilnem Številu, da sliS|jo, kako kaj kaže politično vreme. u«rt je 4«e ;12 L m. po noči v Borovnici oče znane narodne rodbine gospod Lovro Verbič v 89. letu svoje starosti. Pokojni je bil blagega, dobrega srca, kar priča med drugim tudi občinska fcolfllSHlca/njegov ustav. Naj v miru počiva! 2lvinskl semnjl. Leta 1896. je bilo na semnje na Kranjskem prignanih 8100 konj, 980 gtaV goveje živine, 3900 ovac. 1880 koz& 52 550 praličev, skupaj 251210 komadov. Podraienje moke in plenice Moka so je v malo daeh podražila sa celih 6 kr. |^ri kil). Kfcr so kmetovalci marsikje vslsd nizke žitne cede že nehali sejati pšenico, je to nenavadno povečanje kupa sa ljudstvo zelo občutljivo. 03 kod neki izvira ta dredifaja? 2fdje so zraven. Pšenica je na ljubljanskem trgu poskoifila od 8 gL 50 kr. na 11 gt. 50 kr. met. cent. — Skoda, da imajo naši kmetovalci le malo blaga po žltnicah I Slavnost v CetJI. Blagoslovljenje »Narodnega doma« in zastave celjskega »Sokola« se je v nedeljo 8. t. m. nad vse častno sa Slovence isvrlilo. Slavt rti se je udeležilo 05 slovenskih, hrvatskih in čeških društev in nebrojna množica štajerskih Slovencev. NemBki Celjani so goste vsprejemali s strašnim vpitjem, Ostudnimi za-bavljicami, metali so kamenje in gnjila jajca, (oda Slovenci so ostali mirni ter tako pokazali, da so brez primere bo|j omikani kot celjska nenttka gospoda. — V soboto svečer je bila slavnostna predstava in koncert v •Narodnem domu«. V nedeljo zjutraj je bila pod milim nebom zunaj mesta maSa in blagoslovljenje zastave. Nši to še' je i »Narodnem domu« odkrila spominska ploSča ter se odposlala cesarju udanostns brzojavka. — Temu nasproti moramo povdarjati, da so Celjani ravno takrat, kb So Slovenoi klicali naiemu cesarju »Zivio,* okolu »Narodnega doma« kričali »Zrrio nemški oesar Viljem, živio Bismark, mi ne mattmo za Avstrijo — naSa domovina je Nemčija.« It tega se pač lahko sklepa, na kateri strani je pravo domoljubje. Velikega kosila v »Narodnem domu« se je udeležilo nad 400 odličnih oseb. — Popoludne je bila velika ljudska veseli ca na istem prostora, kakor zjutraj sv.ssaSa. Okrog 1. ure po tlOči So SO gosti, obkoljeni od vojakov in žandarjev vračali na kolodvor. Kot zadnji pozdrav dobili eo še taekaj gnjtffh jajc in kamenja. — Res slaba. za celjsko nenrttvo, ki se dragafte de mote braniti. — Naj prinese ta slavnost obilo dobrega sadu za vztrajne Štajerske Sloveneel 11'' i• .:>! i »>■• -i«J> f lin •; ' 8v. Wklav2 ta WvnW. Podpisani neznanja, da se bodo vršil prvi shod v novo zidani romarski cSskri sv. Miklavži na Slivnici pri Grahovem angeljsko nedeljo, 29. avgusta t. 1. Ob 10. uri dopoludne bode blagoslov-Ijenje cerkve, potem pridiga in sv. mala. Po pridigi darovanje. Fran Lakmayer. inpnik. Cerkvico v čad av. Cirila In Metoda bodo zgradili v Padriču v tržaški okolici. Sestavljeni odbor je že vložil proinjo u nabiranje prostovoljnih doneskov. Cerkvico hočejo dozidati in posvetiti prihodnje leto v proslavo jubileja natega presvetlega cesarja. Nova pot»a se dpe 16. t. m. otvori pri Novi oerkvi v Halozah; v zvezi bode vsak daa s poŠto pri Sv. Vidu aite Ptuja. Domači pravdnik. Nova domovinska postava. Nova domovinska postava je stopila v veljavo dne 5. grudna lanskega leta. Nova postava je za nate kmečke občine in meata precej boljla kot stara postava Iz leta 1863. Po novi postavi dobi vsak bodisi mot ali 2ena domovinsko pravico v tisti občini, kjer je prebival prostovoljno vsaj 10 let, potem ko je postal lam svoj. Vsakdo pa mora prositi sa to, da ga vsprejmo v občinsko zvezo. Ako tega ne stori sam, morejo to proinjo napraviti njegovi otroci, ali pa tudi Usta občina, v katero pripada po stari domovinski postavi iz 1. 1863. Zato opozarjamo nale župane, naj si napravijo natančen zapisnik Ustih ljudij, ki so občani, pa Sirijo zunaj domače občine brez občinske pravice na drugem kraju. Vilasii naj pazijo na Usta, za katere mora Občina večkrat plačevati razne bolnilke in druge troSke. Leta 1901 naj napravi občinski odbor proinjo na trtaiki, ali ljubljanski, ali kak drug občinski odbor sa vsprejem tega ali onega človeka, ki že 10 let tam prebiva, v občinsko zvezo. Pred 1. 1901 se ne mora nič napraviti, ker pravi postavi, di se začno ta leta Iteti Se le s 1 jan. 1891. Paziti pa js, da tak človek stanaje neprenehoma 10 let na jednem kraju n. pr. v Trstu. Ako hodi iz mesta v mesto, ne dobi nikjer domovinske pravice. Zupani pa morajo paziti tudi na tujoe, ki v njih občinah stanujejo in bi utegnili prositi za domovinsko pravico, da res neprenehoma skozi 10 let v občini prostovoljno stanujejo. Le tisti čas, ki ga prblivl mot pri vojakih se mu vite j e, kakor bi prebiva I d o m a. Drugi neprostovoljni Odhodi pa, kakor n. pr. v ječo, v bolnilnico Itd., se mu ne uStevajo, pa tudi ne preti* gajo vrste 10 let. Mala popotovanja po kupčiji, delu itd. ae nič ml račun|jo, dokler tak človek obdrži v jednem kraju svoje stanovanje, tako, da ie po končanem popotovanju «11 izvršenem delu zopet povrne nazaj na prejšnje mesto. Delavcem svetujemo, da si v takem slučaju dajo to potrditi pri odhodu ali pri prihodu v svoje delavske bukvice. Kar je Se važnega v tej postavi, prinese »Domoljub« pozneje svojim prijateljem. t.-.« . 0.1 Ovl, :t:MO i ' .1 >!*< » ,<-.< - Raznoterosti. aih'! (Drlavni dolgovi.) Koncem decembra 1896. so znašali skupni avstro - ogerski državni dolgovi dva tisoč sedemsto eden in petdeset milijonov 25 tisoč 802 gld., dolgovi avstrijske državne polovice pa en tisoč Štiristo Štiriintrideset milijonov 137 tisoč 73 gld., skupaj torej 4.186,162.875 gld., od katerih znaSajo letne obresti 176,598.780 gld. (Dehre pegedil.) Davno je že, ko se je to-le zgodilo na Goriškem. Neki mol koraka s Prvačine proti Gorici s kosem na hrbtu. Is koSa pa malo boječe gleda deček biitrega pogleda. — »Kaj pa nesete v koSu, oče ?« vprašajo ljudi« na poti. »A kaj nosim na hibtu?« odgovori mot: »Goriškega Škota nesem!« Ree je nesel svojega sina, da ga d& v prvi razred v Gorici. Ta deček je bil pokojni nadskofdr. Alojz ijMa t i ja Zorn. — Stari molje so to pripovedovali, ko je blagi vladika le MvflL ■•■ i i. )>..,;. (Cesarsko zastavo raztrgali) V mestu Nagy-Kf-kinda na Spodnjem Ogerskem nastanil se je geneiral* major Nechvhtlszky, ker so v okolici vojalke Vaje njegove brigade. Na dotično hiap obesili so cesanfto zastavo, v znak, da je tukaj stanovanje povetjtiika. Ma-žarska druhal pa je zastavo napadla ter jo n« koice raztrgala. Morda je to vendar velelzdajl podobno. (Velika lakota na Kitajskem.) Na Kitajskem zlasti v središču cesarstva ob reki Jangtzekiang, razsaja budi lakota. Ljudje cepajo na tla in na stotine mrtvili leži na pobrežju reke vsaki dan. Vzrok lakoti je slaba le: ti na lansko leto. (Potres) so čutili dnč 11. t m. po 10. uri zvečet v Bosni, in sicer v Samacu, Brodu, Derventu, TeSanJp, Jajcu in Krupi. (Železnico) bodo graditi na vrh n«jviS)ft gore v Evropi z imenom Moqt Blank. Ta gora je <1810 metrov visoka, tedaj »koro Ia jedenkrat '-ko visoka kot nal očak Triglav. Podjetniki upajo, da bode te 1. 1899 laka-matija žvižgal po vrhu velikana. (Grezaa nesreča.) V Rutčuku v Bolgariji zletela je t srak tovarna bratov Ivanof, v kateri ao iiprmanjevali ■Ure patrcne. B>lo ja navzočih mnogo delavcev, od katerih je 22 takoj usmrtilo, 62 pa težko ranjenih, mej kojimi jih je vi« 29 umrlo. (Vejaiki begun ▼ gssja.) V vojaiaici v mostu Stokerau na nitje Avatri|«kam so spraznili jamo sa gnoj. Najedenkrat zadenejo z vilami na človetko telo, ki je zakričalo in s tam naananjalo, d« I« živi. In res! Bil je dragenaki novinec, katerega so te dva dni kot beguna iskali. Ni «e mogel navaditi atrogega vojalkeg« življenja, in aato sa ja «krii v gnojno jamo, da bi Um od lakote mnrl. (Telegraf ) »Oče, kako je pa to vender mogoče, da smo tako hitro svedeli po telegrafu, da je stric bolan«, dejal je sin, kateri je poslulal oCeU, ko so prebrali brsojav is prav davnega kraja. — Vidiš sinko, to je favno tako, kakor če jas natega psa za rep utčipnem, pa takoj pri gobcu salaja, tako hitro tudi novica po telegrafu.« (ffedteM *Mfe pasti) je začel delati neki fabrikant na Belgijskem. Mož se je ptepriSal, da mfsi posebno rade godbo pos'ulwjo, zato je v mitnice napravil glas- bene avtomata, kateri mMm take l«po godejo, da gredo vse v past. — če je le Ne I (Nealjadea s«pr«g.f Žena v»» razjarjena motu: »Tako me jeait, da bi kar is kote skočila! — Mot: Ti md verjamem, is Uko stare in sgerbljene kože bi vsak rad skočil!* (Davek ta samee.) Gospe rte samskemu gospodu, ki jo j« poselil: .AU t* veste, da kanil° obdačiti vse samo«?. — Samec: »To asi je ad*»o gospa. Toda ju menim, d« bi imela drtava v«« dohodkov, ko bi obda-čila tiste otenjene aaote, ki bi radi «Ope' posUli samci.. (Kar i«čel, da M ti dragi gorili,) tega jim tudi U ae stori! M«ti krega siaftka: »t* počnkaj, DrejčeU T«) te bom naprala z brasovko !* Drejče: »T toli so nas pa n&li: kar noče«, da se tebi ne zgodi, tega tudi ti drugim ne storil Ali bi vi radi imeli, da bi vas kdo pretepal?« (Točno zavrnjen) Mol, ves razdraten, srdito reče pikajoči soprogi: • Neizrečeno sem bil bedast, da sem se otenil U — Žena: »Res, saj bedaki imajo vedao največjo srečo.« (Ni je naSel.) Star invalid, ki je v vojski sgubil nogo, sreča veseljaka in ga prosi, rekoč: »Gospod, priporočam se vam lepo; v vojski sem zgubil nog o.« — »2« prav, toda jaz je nisem naSel'« reče veseljak in gre dalje. Narodno gospodarstvo. Kako »boljšati zemljišča ? Začnimo od kraja: Oioli hiSe ne sme biti kake groblje kamenja, kolovozov ne več od jednega za potrebo, te manj pa kaktne gošče. Ako je blizo kak potok, naj se mu struga tik hite obzida, da je bolj varno ob deževju in pa da se s tem zemlja nad strugo zravna, kjer je prav pripraven prostor potem za vrt. Ni solne-nej strani hite se naj napravi vrt za zelenjavo in so-čivje, ostali prostor se naj obaadi s sadnim drevjem. Tedaj pridemo k hlevu in dvorjtču. Gnojnica, kar je preostaje, naj se ne zamudi izpeljati po jarku na sado-nosnik in travnik, in sicer je dobro napraviti za to več manjtih jarkov, po katerih se ob deževju razpelje na najslabša mesta vrU. Ta naj bo zagrajen, da živina sadju in travi ne škoduje. Sploh je svetovati, ako je mogoče, da je pot od hleva na pato vsaj med vrti, njivami in travniki dobro zagrajena, da se pridelki ne poškodujejo in živina ne postane objestna. £a ograjo se naj- več priporoča Živi plot, smrekov, gabrov ali tudi iz trnja. (Dalje alidi.) Mestna hranilnica v JZadovlfici. V mesecu juliju 1897. je 168 stran uložilo 21 344 gld. 16'/t kr. 76 strank vzdignilo 14 180 gld. 48 kr. 27 strankam se je izplačalo posojil 16.596 gld. Stanje ulog 271.805 gld. 76V« kr. Denarni promet 68.339 gld. 1 kr. — Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, dnč 1. meseoa avgusta 1897. Ljudska posojilnica, regiat. zadruga z neomejeno zavezo, v Liubljani, Gradišče tt. 1. Stanje dnč 31. julija 1897., 14 mesečni obstanek. Posojila je imela gld. 409 896 49. Naloženo pri hranilnicah, bankah, postni hranilnici in gotovini gld. 116 99133 Udov 342 * vplačanimi deleži gld. 2584. Hranilnih vlog 511 518 67. Raf-fdisnovim posojilnicam posodila gld. 165 746 28 Prometa v sedmih mesecih, od 1. januvarija do 31. julija 1897. gld. 1,896.601 67 -r- Hranilne vloge se obrestujejo po 4in smč vsakdo vložiti. je najboljši in najčistejši primeseh h havi. a . , 149 26-13 Čestite gospodinje! Zahtevajte in kupujte to kavo 1 ...... ...... t • ; '. >■ :■■: ■■> ; .' t.'.i t Prodaja a« y rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v Škatlah. m Tržne cene v Ljubljani. 11. avgusta Tekom zadnjih ledno? je hoda toča pobil« raapro* straue pokrajine po Dolenjskem ter p«U». ki je ohetalo najbogatejšo žete?, skoro popolnoma uničila. Posebno škedo j« napravila toča v političnem okraju Kočevje po davtoih »Minah Zamostec, Sodražka, Sllije, Vinica in Zaptok t ajih pepolnem obsegu, potem deloma po selekih občinah Dane, Jnrjevloa, Ribnica, Struge, Kočevja, Srednja Vae, Ltoafeld, 6ml Potek in Maielj, s političnem oki^n fcno«nlj P« »»kM občinah Semič, Čeinjovec, Drašiče, Gradac, Podaemelj, Griblja in Adlailii, V političnem okraju Krtka po eelakih obči t nek Št Rupert, Mokronog, Škecijan, Sv. Križ, Dvor, Tre-beiao ia Beitanj. Skoda, ki jo je provzročila toča, se ceni na več liso* goldinarjev in jo Um občutljivejša, ker je t mnogih zgoraj navedenih davčnih, oziroma selskih občinah prva polelBa letev pepolaoma uničena, ia jo zaradi potnega poletja in neugodnih podnebnih razmer v prizadetih po-krajioah komaj pričakovati, da bi jesensko iito, ki bi se pa moralo šele sejati, količkaj obrodilo. de hoje pa so prizadeti ssdsi vrti in visegrsdi, ki so valed toče tako poškodovani, da cela leta no bodo ničesar donašali. Prebivalstvo v teh pokrajinah trpi tedaj veliko stisko in revščino, in, ako izostane primerna pomoč mu preti gospodarski pogin, deloma celo lakota. Da se olajša velika beda, v katero je ulaa pahnila nesrečne prebivalce teh pokrajin, zato razpisujem nabiranje milih darov v gotovem denarju ali v prirodui-nah po vsi deželi ter sem prepričan, da ta poziv na dobrotvorno čovstvo prebivalstva kranjskega, ki ho kaže ob vsaki priliki, ne ostane brezvapešen. Političnim okrajnim oblastvena je naročeno, vspre-jemati darila, bedisi v gotovem denarju ali v prirodoiuab, ter jih izročati svojemu namenu. Imepa darovalcev se ob svojem času wglaae v uradnem deželnem časopisu. V Ljubljani, do6 11. avgusta 1897. O. kr. deželni predsednik: Viktor baron Heln s. r. Plenica st. Ee«, Ječmen, » Oves, > Ajda, Proso, » Koruza, » Krompir, Greh, > Fižol, » Maslo kgr. Mast, Speh, svež » hktl. 10E I nI 5of 6! Ž0| 7 W 8 7 50 3 Ii ia 8 Speh, povojen, kgr. Surovo asaale, » Jajce, jedno , . . Mleko, H ter . Goveje meso kf& Telečje » » , Svinjsko » > . Ktrunavo * >. • inec. . . . . Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, > » . . Drva trda, 4kub. mtr. F n 64j 62 6« 28 46 18| "8 80 60 V vsakem poltno-oddajnem okraji, v vsake J fari in po potrebi v vsake) občini, nastavi se razumna, deloma in lanesljiva osebe ko« 104 10-8 zaupni mož, posredovalec s dobrim in trajnim postranskim za-sloikera od neksga, maege let obstoječega avstrijskega podjetja prve vrst«. Pismene ponudbe pod „V. n. O.", Uradec, post. rest. | Dijaki J se »prejemajo na sta- J e novanje in hrano. o ! Dunajsko, cesta 19. i Sprejmem takqj 808 1 t učenca ♦ iz dobre hile Karol Ha- T v Kamii " 100 1 300 Eli aa aaeseo lahko polten« zasluti sleherni ter pevoed bres zgube, ako boč« prodajati pestavae dapeMaee ir*uke i« državna »Uma. Ponudb« na Lsdevfta •eetenoMer, Bode pest VRI, Oeutsehegasse S. 46« 10-} 198 3 ta«, Sprejme ae takoj nioB6® za krojaikl obrt, Sora HO, P. Medvode. 206 2-1 Ključavničarskega učenca n let s(arqfa, krepkega, dostojno se kretajočega, sprejme Anton U^ar, ključavničar v Sko/ji Loki na spodnjem trgu SO, 81. »10 1-1 Iščem učenca, ki bi imel veselje do Irijnftavnl-tankega obrt*. Več po dogovoru. — JgnaolJ Lončar, ključavničarski mojster v Lukovici na Kranjskem. 208 3-1 Vizitnice in koverte priporoča latol. Mam Pi lliudiijn številka „DOMCLttlBA" Izide drrt 2. septembra 1897 zvečer. Loterijske srečke. Dunaj, 7. avgusti.: 28, 36 Grfcdee, 7. avgusta: 16, 3fl, 60, line, 14. avgusta: 27, 89, 36, Trst, 14. avguste j 49, 84, 82, 80, 75, 13. IP. 81. no. B4T X. zvezek: 'VI OVESTI - Andrej Kalaa mmmmmHm^mmmmmm/mmmmmimm fi ravnokar (er ne dobila kgigad W k*., po pošti 23 kr. v ^atolifld ftukvarnl in Vlekami t £9««»lJ«iii. T«di Ui, IV., v„ vi., VU. m vm. mm so se v zalogi. m V' V V ' »f I "I ■ Bi .» Priporočen od zdravnikov i-1 • i, Al (v trirorfn! popoln om* prost, nm ga torej prodajat! r*ak trgovec. jlodftne Plakati ^tiuutlll vonja (»roma) in naj- Ijfega akaaa, na aoparaa «r«nek, prijeta« — «raftoo rana fmtava hladna dobrih, či«tilf nja jjizvrai*ilti*'*ele*čwer» »raat loa, k|(ari krema ž«rlo(toc in izvršna | d kuje proti oalabij^flju ielodca i« pga prebavnih organov. Priporoeea zdravnikov, potrjen ua a*t$vilnih valah. Staklraica HO kr, ^atekl varstvena znamka. 1 gld., »teki Mm* « gld. t- bakivf T " g« v vsak pMdajaJtMSafc, «•>9 blago« — aajmani 6 Bukitnio * «br»tnp pcito p« v«h 4e'i» *»at» 191 2»—6 ■ m 11 ......................1 mm l> >1 !SS5! •353? Liniment. Capsici compos. 144 14 ta lekarna Biohtar-Java y Pratf pri mano iz vratno bolečino olajšujoče ma-aila » gabili MMiUea pa 40 kr., 7u kr. in 1 «*1. v vaah lakataab. Kaktara naj *e W «plok priljubljeno domača adravlla kav kmtk» M iS 86-86 Right&i>j " tWW»fli«*oranii jMttftTfdOft pIlMn* 184 ms* " Mm Solna*«* V MvMJK Marijo Ter^lJo it*. 9