GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Štev. 61. New 2. avgusta 1899. Leto Lincanjenajugu. Pravi čas bi še bil, ako Li v do-mačej deželi pričeli ruvati hruuo iz očes in začeli na jugu prepovedovati o humauiteti, predno se bavimo • to osrečiti druge uurode. Najnovejši dogodek v Louisani, kjer je v sumaričuem postopanju krvoločna tolpa napadla pet Italijanov in je obesila, in to samo zato, ker so v njih sumili sokrivce ; dalje nam dajejo surovosti v Georgiji, dopri-nešeue nad zamorci, povod, da po Vfetj deželi odločno protestiramo proti takemu nesramnemu ravua-nju, in sicnr i&t », da ne pride naš narod v slal>o ime in ga ne potisnejo na stopnjo krvoločnih barbarov. Ako v kakej civilizirauej občini, k ter a ima urejenostr.jevuo sodnijo, kjer v obče ni govora o takoimeuo-vanih liučanjih, a vendar se zamore v gotovem »lučaju pripetiti, ako je izvršni zločin nečuven, da razjarjeno ljudstvo v evojej razburjenosti samo po pravici ueže, in t«» je vendar vsaj bi«ig«»če še oprostiti, zagovarjati i is olajševati. Veudar pa o tem ni g .V<>ra, ako sh tako postopa, kakor je sedaj io uioda postala v uekterih južnih driavah, da vlov-1 jene žrtve pr» d njih smrtjo se grozno trp.učijo, jih skalpirajo ali Žg<>, in ko so se v Palmetto državi «e tako daleč spozabili, da so žrtvi po groznem trpiučenju iu smrti še1 ii telesa odrezali kose m«'sa iu jih »e*Kij vzeli kot „trofeje", ali znake zmage. Ako je brezpostavnost in morata dospela na tako nizko stopinjo, p >tem se pač bolje splača, da bi misij »uarje odposlali na lastni jug, nego na Kitajsko, da bi tam onim kristijauom propovedovali evangelij o ljubezni do bližujega. Od prvega jatiuvarija tega leta, se je na jugu izvršilo — seveda, kolikor je znano — dosedaj uič več nego sedemdeset linčanj, in sicer po državah : Georgia 20, Arkaneas 11, Miss ssippi 8, Texas 7, LouiBa-na7, Klorida 4, Teuuessee 3, North Carolina 3, Keutucky 2, Alabama 2, M issouri 1, South Caroliua 1, \Vest Virginija 1. Iz tega je razvidno, da je najbolj brezpostavna država Georgija in ravno ua to bi imeli odpreti oči iu pričeti agitirati, da se odpravi ali vsaj omeji to brez-postavuo postopauje. V raznih delih juga je agitacija proti linčanj u imela že dober vspeh, v Virginiji so oblasti že tako daleč pos-gle, da so v uzor m v strahovanje š»-st linčarjev obsodile vsauega na šest let ječe. Ako ti kouečuo ne bodo pomiloščeui, potem bode njih obaoiiba za druge dober pouk i u jih ■pam-ttovalo. Seveda je bil v tem sijaju l»elopolteu liučan, nasprotno bi bil zaključek drugačen, toda začetek spoštovanja postav je veu-dar storjen. Ostreje postave so tudi liučaoja v South Caroliui zuižale Razmotriunje pod crto. hk Kicc Unce. (Dalje.) V s led pokvarjeuih slovenskih imen ali pa vsled gpremenjave teh imen v angleške, je gotovo že več ICjm je?4* našlo pot v ,,Glas Naroda". Ako se primeri takemu Drugoimeniču" kaka nesreča in mrtev ostane, potem je mogoče, da t»Kr j*?" nikdar ne bo našlo odgovora. Veliko posamezuih Slovencev dela med ptujci, kterim so le pod ptujtm imeuom poznani. Ako kterega teh zadeu« hitra smrt, potem j« za svoje sorodnike iu znance sgabljeu. Vsak naj torej ouim, s kterim si dopisuje, naznani občino, okraj (couuty) in državo kjer dela. Ako bi po dolgem čakanja dotični ajegovi dopisovalci (sorodniki, prijatelji, znanci) o« dobili odgovora, na številu, kjer je preje bilo obešanje zamorcev že uekakov šport, in še v nekteriti družili južnih driavah so se vzdramili in pričeli zatirati ta barbarizem. Toda v državah kakor Mississippi, Texas, Louisiana iu Georgijaobhaja uovošegni Ku-Klux še svoje orgije (nesramne veselice) v kar ni nikakor opravičen. Tam imajo v svojih rokah državno vlado in poBtavoda-jalstvo !>elopoltui. Pravo določajo belopoltni, sodniki, javni tožniki, šerili in jetniški uradniki so belopoltni. Nobeden zamorec, kteri stori kak zločin, zato ne odide ka-zuujočej pravičnosti. Liučanje se je ukazalo kot napaka, da bi ž njim Btrebili zlo, ktero je liučanje prouzročilo, nasproti temu pa na površje spravilo nagnjenje do umorov in p »zveriujenje, kar je zelo mnogo škodovalo dobremu imenu dež-le. Zigovoruiki liučanja, in teh j-« muugo, naj bi to pomislili in ne delovali na to, da bi ugledu svoje države škodovali iu kredit v očeh civiliziranega sveta šet bolj podko-pa! i. Iz našili Mil koloni]. Izvoz v H a vani. \V a s h i d g t o u, 2s. julija. Sedaj so objavili poročil i vojnega oddelka gb-dn vrednosti izvoza v Havani meseca maja iu junija. V Zjed. države so izvozili zh $3,329 -S17, na Špansko za $2^1.219, ua Francosko za $222.089, Angleško $50.265, Nemško S19.173 iu v druge manje države za nekoliko več uego g(iO.b, v Cieufugoe pa do sedaj niti jeden. V Matauzasu je zbolel včeraj nek Španec, kar se že več m»secevni pripetilo. V vsej Havani ni niti jednega bolnika z rumen«) mrzlico. To pa je pripisovati bolj naklučju nego zdravstvenim uredbam. Leta lSti6. je ua vsem otoku eamo 150 osob umrlo za rumeno mrzlico, leto popred iu leto pozneje, akoravno navidezno pod istimi razmerami pa je tirjala nalezljiva bolezen brezštevilno žrtev. bi se lahko na občino (village, town, eity) obrnili, povprašaje za osodo omolklega. Povsod v Ameriki je nevarno v javnih krajih denar kazati. To velja v največjih mestih, kakor tudi v samotnih prerijah in pragozdih. Na vse načine bodo vsake vrste sleparji in roparji zasledovali tacega, pri kterem slutijo denar, in kterega smatrajo neveščega v amerikanskih šegih iu uavadah. Ak.o ga ne morejo kar uaravnost doli pobiti in oropati, se mu bodo morebiti predstavili kot ,,bosi", kteri mu bodo obljubovali veliko plačo za lahko delo. Lahkoverneža s takimi oblju bami izvabijo na kako samotuo postajo. Tukaj ga ukradejo, če ne celo umorč in vprašanje „Kje je?" bo ostalo za vselej ne^dgovorjeno. Dragi bralec, morebiti bodeŠ mislil, da si jaz to vse izmišljujem? Ne, taki slučaji so m že godili in se Premikanje, v s t a 3 ev. Manila, 29. julija. Posadke vstašev v Tunasonu iu Binangu z štirimi topovi so Be te dni poskušali z glavno močjo Filipincev pri San Thomas zjediniti. Zadeli so pri tem o'o prednje straže Amerikau-cev iu vnel Be je boj, toda Amerikanci niso mogli preganjati Bovraž-nika, ker jih je bilo premajhno število. Prebivalci v Calambi pravijo, da se delaven dan niso nadejali napada, kjer so Amerikanci do sedaj vstaše navadno le ob nedeljah napadali. Toda vstaši so Be le morali bati da jim Amerikanci, odvzamejo mesto, kajti že oBem dni popred so odpeljali zalogo Btreljiva v Santa Cruz. Iz rok Filipincev oproščeni Španci od veselja ne vedo kaj početi. Razdjana mesta Santa Anna, Pasig in Paoo niso mogli več poznati. Nek obrežni parnik poroča, da je v Oparri, na severu otoka Luzon 3000 Filipincev broječa posadka, ktere moštvo je z Mauserjevimi puškami oboroženo. Dve španski top-ničarki se na reki skrivate, da bi ju amerikanske križarke ne zapazile. Dopisi. Wmr Citv, Kans., 25 julija. Dragi mi „Glas Naroda l" Dovoli mi par vrstic prostora v tvojih predalih, da sporočim zopet nekaj c naših delavskih razmerah. Žal. da neman nič veselega poročati. Štrajk, kteri se je pričel dne 13. maja ae še vedno nadaljuje in tudi uikakega upanja nemamo, da bi se kaj kmalu končal, posebno ako uuija ostane pri svojih zahtevah. Ko se je štrajk pričel, so bile male družbe pa tudi jedna večjih, namreč Santa Fee Coal Co. pripravljene se z štraj-karji pobotati; štiri velike družbe pa o sporazumlje. i ju z unijo niso hotele nič vedeti. Pričeli bo z vsakovrstnimi Bredstvi poBpeševati uvažanje zamorskih akabov, kar Be jim je tudi posrečilo, da so do malega napoluili vse prostore v pre-mogokopih. Toda zamorskih ska-bov se nismo nič vstrašili, ker zamorci niso vajeni tega dela iu le malo premoga uakopljejo iu družbam narede več zgube nego dobička. Zato so se štiri družbe omislile nekaj druzega. Poslale ao svoje hlapce po premogarskih naselbinah uabi-rati skabe in ker so radodarno dajali za pijačo in tudi obljubovali, da bodo družbe svojim skabom dale vsako soboto toliko pive, kolikor bodo le piti hoteli, dobili so jih precejšnje število na svojo stran. Tako ravnanje je sramotno za naš delavski stan, kajti skab ne pije samo krvi svojemu sobratu delavcu, mar- bodo še. Ako je že kdaj kaki Slovenec takim peklenskim hudobam propadel, to ne vem. Slišal in čital pa sem že večkrat, da se je tako to-lovajstvo pripetilo. Vsak amerikanski Slovenec, živeč dalj časa v tej deželi, v6 kaj se pravi ua železnicah „žumpati". Ako nima kdo denarja in bi se rad peljal z železnico, se pritihotapi na premikajoči vlak, (tovorni vlak) kjer se od voza do voza skriva, da ga železničui služabniki ue zasačijo. Ako se posleduje zgodi, potem joj revežu 1 Pred par leti so časniki pripovedovali grozovite reči o tej zadevi. Trdili so, da več tisoč takih ,žumparjev( čuvaji vlakov vsako leto tako vržejo raz vagonov, da se do smrti pobijejo. Pač verjetno je to, ker Bog vč koliko tisoč „tram-pov' se v Ameriki po vlakih brezplačno vozi in časniki donašajo vsaki dan v vsakem mestu novice, več tudi sam sebi in svojim otrokom. Ker se večje število pkabov nahtja ua Mineralu, Flemingu, Vale iu Lichlieldu, kjer biva mnogo Slovencev, zato opozorim cenjene rojake, naj se uikari ne vračajo v tabor naših nasprotnikov kapitalistov, dokler isti ne dovolijo naših zahtev. Ako so pa že kakega rojaka z sladkimi obljubami zvabili naši oderuhi na svojo stran, naj jim hitro hrbet pokaže, da ne postane izdajalec svojih sobratov-trpinov. Nikdo naj ne misli, vsaj bode štrajk tako zgubljen, ali kaj jednacega, marveč pogumno nadaljujmo boj, kakor delajo vstrajui Amerikanci, i»aj se Ž« stvar zasuče kakor hoče, in da nas Amerikanci ue bodo zaničevali. Pozdrav vsem rojakom po šimej Ameriki! Naročnik. Frontenac, Kaus., 26. julija. Slavno uredništvo! Prosim natisnite Bledeče vrBtice v svarilo našim rojakom. Dolžnost me veže rojake opomniti, naj nikar ne hodijo na limanice agentov, kteri po VBeh krajih nabirajo delavce, da bi uničili štrajk v Kansasu. Tukaj vsi delavci spadajo k uniji, nektere družbe so unijsko zvezo pripoznale, druge pa o uniji nočejo nič vedeti in pri slednjih delavci štrajkajo. Danes me je obiskal rojak iu prijatelj Franc Podbregar po dolg* j ločitvi, namreč videla ee nisva že osem let. Mož je bil kakor več dru-zih zapeljan od agenta in prišel iz Westmoreland, Pa. Obljubili so jim vse mogoče dobrote kako lepo iu sigurno delo bodo imeli v Kansasu in zaslužili od tri do osem dolarjev ; da tu divja trdovraten štrajk, pri kterem se bori mnogo stotin sotrpinov za obstanek, tega pa ljudem niBO povedali. Pripeljali so skabe naravnost k jamam in jih tam zaprli k zamorcem za ograjo. Prepozno so spoznali, da so jih prevarali iu ker so uvideli, da družbe uiti jedneobljube ne bodo izpolnile za ograjo. Toraj pozor rojaki, in ne hodite v Kansas dokler traja štrajk. Srčen pozdrav vsem. Leopold Krushitz. Razne vesti. Časnikarski dečki zborujejo. V Nevv Yorku so te dni časnikarski dečki v nekej dvorani imeli i zborovanje, pri kterem se je mnogo razmotrivalo o štrajku iu.bovcottu4 proti „Journalu" in ,,Worldu". Kakih 300 dečkov je bilo navzočih. Prejšnega vodja štrajkarjev ni bilo. Pravili so, da gaje ,,World" podkupila in na deželo poslala. ,,Njegovi žepi bo z desetaki napolnjeni in sedaj potratno živi," je vsklik-nil jeden govornikov in še poudarjal, da sta tudi dva druga vodja da so tu ali tam nepoznatega našli razmesarjenega naželezničnem tiru. Te žrtve pa niso vsi potepuhi ali ,trampi* ;marsikteri pošten delavec, kteri je brez dela iu denarja, porabi ta način potovanja, da zamore v kako oddaljeno mesta priti, kjer upa delo dobiti. Da tudi Slovenci Blučajno te vrste nevarno potovanie poskušajo, to jaz dobro vem. Ako se kdo ponesreči pri temu, potem „Kje je?" ue bode našel odmeva. Nekteri Slovenci pozabijo v hitrosti odhoda plačati svoje dolgove ali ,,board"; potem se tudi prikaže „Kje je?" v ,,Glas Narodu." Ta javua radovednost je precej sitna stvar za dotične pozabljivce. V tem slučaju postane marsikteri John Brown, Mike White ali kaj druzega. Vendar-le pa: ,,Kje je?" vzlic temu najde nehvaležne dolžnike. Kako se to zgodi, pa nočem tukaj povedati. \ postala izdajalca. Nek govornik je omenil, da bi bil štrajk dobljen, ako i" bi časnikars i dn ki imeli „loaferske" vudj®. Posvetovanje o raznih točkah je trajalo pozno v noč. Na ,,Newspaper Ro\v'• nastanje-rim p metačem štrajk časnikarskih dečkov uič prav ne dopade. Pred štrajkom niso imeli mnogo posla, miuoli tedeu pa so morali precej delati, kajti skoraj vsak dan soštraj-kujoči dečki tieoče ,,\V >rld" in „Journalov" raztrgali in ua cesto vrgli, kar pometače ni malo jezilo, k»'r so morali u< prenehoma pometali. O isiiikarski dečki v R. chesteru, N Y., s>te dni sklenili uiti „Journal", niti ,.\V rld" prodajati, prvič iz simpatije do svojih new-vorških U-varišev in drugič, da bi založnike prisilili ceuo za sto komadov od SI.2"» znižati na SI. Meso bode dražje. V dveh tednih bedo Newvorčani morali od pet do šest centov več plačati za „Beefsteak" kakor do sedaj, pa tudi druge vrste meso so bede primerno podražilo. Zato neprijetno iznenadjenje se imajo ne\v-vorške gospodinje zahvaliti takozvanim,Rig Four',štirimi največjim mesarskim tvrdkam dežele. Tvrdke so: Sch\varz9chield »t Sulzberger, S\vift, Armour in Nelson Morris. Tvrdke so že več mesecev zvišale cene, tuda tako polagoma, da bo mesarji na drobno zamegli prodati meso še po stari ceni, samo slabo vago so dajali. Sedaj pa je ,,Big Four" ceno mesa tolikanj zvišala, da so mali mesarji tudi primorani isto storiti. Dolgo pa menda to zvišanje cene ne bode trajalo, kajti najimenitejši živinorejci v Texasu nameravajo nasproti ,,Big Four" ustanoviti lasten ,,goveji trust" z §25,000.000 ustanovnega kapitala. Voz poulične železnice raztrgal moža na kose. Voz poulične železnice od Brook-lyu Hights črte je te dni povozil nekega nepoznanega moža in ga na kose raztrgal. Voz je vozil proti Couey Islandu, ko je nenadoma nek mož skušal prekoračiti tir. Pobilo ga je na tla in v istem hipu bil je tudi že pod kolesi, kteri so 8e tako globoko zajedli v telo nesrečnega, da bo morali pozvati ,,\Vreck-iug Caro" predno so zamogli grozovito razkosano truplo dobiti izpod koles. Ponesrečenec je bil oblečen v uniformo sprevodnikov, druzega pa niso nič našli pri njem iz česar bi se dalo spoznati kdo da je. Prigodbica o dinamitu. Francis J. Currana, bivšega rno-tormaua, bi rada policija obdolžila dinamitnega napada na Metropolitan poulično železnico. Policija trdi, daje našla v njegovem stanova- Slučajuo sem enkrat vprašal nekega rojaka, zakaj išče v časniku znanca. Odgovoril mi je: ,,Smentan kerlc mi je odnesel — fajfo." „Koliko pa je vredna pipica?" sem ga nato vprašal. ,,E, kaj bo vredna, kvorter sem dal za-njo, pa navadil sem Be je, in dobra fajfa je kakor dobra žena." Res čuden mož to, pa prav ima, ker stvar se njemu tako vidi. Veliko nesreč in nevarnosti preti slovenskim delavcem v Ameriki in lemimo, trezno, premišljeno obnašanje jih more braniti pred njim. Konečno izrekam srčno željo, da bi se vsa vprašanja „Kje je?" povoljno rešila dp, vsak slovenski delavec v Ameriki enkrat najde mir in srečo v krogu svojih ljubih, vži-vajoč gad, kterega si je prislužil v znoju syojega obraza. nju dinamit, peklenske stroje, električne baterije, bakrene žice in več tacih reči. Curran pravi, daje policija ali Btrašno neumna, ali pa, da ga hoče z silo ugonobiti, kar jej bode tem ložje, ker je bil žo enkrat akoravno po nedolžnem zaprt. Mož pravi, da ne zna ravnati z dinamitom, niti sploh z razstrelivno tvari-no. Tisto stanovanje, ktero je policija preiskovala, je Bicer najel, toda ni se še tja preselil in tudi nikdar tam bil. Obdolženje radi peklenskega stroja se opira na električno budilno cro s pripravo, ktero si je sam sestavil, da gaje zjutraj zbudila. Currana bodo daneB tirali pred policijsko sodnijo v Yorkville pod nekoliko. nejaBno zatožbo, da je bivši kaznjenec v čigar posestvu so našli „grozne bombe". Žena aretovala soproga. V Brooklynu je te dni njegova lastna žena aretovala Eduard Ja-cobsona, nekega 6 čevljev visokega korenjaka in ga pritirala pred sodnika. Jacobson je zapustil svojo družino, ne da bi skrbel za njo. Žena je zahtevala zaporno poveije proti soprogu, kterega pa radi neznanih vzrokov niso mogli izvršiti. Gospa Jacobson vitka in zala žena je vzela sama zaporno povelje, poiskala moža in mu zapovedala, naj gre ž njo na poliejsko sodnijo. Jacobson je sledil ženi kakor jagnje pred sodnika, kteri ga je obsodil v več dni zapora. Temu pa je žena odločno ugovarjala, češ naj ga rajši obsodi da bode moral skrbeti za svojo družino, kajti njemu (sodniku) je vendar vse jedno, ako dela. mož v jetnišnici ali pa kot prost mož za svojo družino. To se je zgodilo in Jacobsona je peljala žena domov. Tovarna za antomobile. Ker automobile vedno bolj rabijo, zgradili bodo v Long Island City veliko tovarno, kjer bodo iste izdelovali. Za podjetjem tiči denar \\'hitnej sindikata, kteri je za omenjeni namen dal na razpolago $5,-000.000 in ako se bode podjetje izplačalo, pri volji je dati še več kapitala. Tovarna z stroji vred, mora biti v jednem letu dodelana. Do tedaj nameravajo motorje za automobile v neki stari tovarni in Bicer le v malem obsegu izdelovati. Automo-bilne vozove pa bode družba pričela izdelovati še le ko bode nova tovarna dodelana. Velika nesreča na železnici. Port Jervis, N. Y., 30. julija. Na Delavvare železnici Be je včeraj pozno zvečer vsled zemeljskega plaza, kteri je zasul železniško črto, pripetila velika nesreča. Dva . . Ako . . želite najboljše zahtevajte* Superiop StOCk ♦ ■ pivo ktero — , . je izvrstno . . glede čistoBti. Naprodaj . ♦ povsodi. BOSCH BUWIKS CO., LASE LINDEN, - - KIOH. E o te red a« second clas matter at t ne Nkw Yorc, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". 1 ■ Lat slovenskih delavcev v Ameriki. i idajatelj m urednik: Published by F SAKSEFi 109 Greenwich St. New* York City. Na leto relja list za Ameriko $3.—, t% pol leta..............$1.50, £a Evropo za vae leto . . . gld. 7.—, h »» « P«1 leta----- 3.50, , „ „ čjrtrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dre Atevilki. „Glas Naroda" ithaja vsako s-edo in soboto. „GLAS NARODA"' („VoiCE O K THE PeOPLE") Will be isu"d every \Vednesday atid Saturday. Subscnption yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača BO centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon vy Order. Pij spremembi kraja naročnikov prosiuao, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasl .ivnika. Dopisom in pošiljatvam naredite uaslovom : „Glas Naroda', 109 Greenirich St. New York City. mola sta bila na mestu usmrtena in 21 osob več ali manj poškodovanih : izmed poslednjih je deset potnikov in ednajst Železnikih služabnikov. Ker so bili vsi vozovi ekspresnega vlaka zdrobljeni, se j-le čuditi, da nesreča ni terjala 8e več človeških žrtev. Zemeljski plaz je provzročilo več ur trajajoče hudo in neprenehano deževanje in sicer med postajama Shohola in Lackawaxen. Po 11. uri svečer je privozil tovorni vlak iz Susquehsnue in s tako silo zadel ob plaz, da je lokomotiva odskočila na drugi tir. Isti trenotek je pri-drvil ekspresni vlak iz New Yorka s velikansko hitrostjo naravnost v |>onesrečeni tovorni vlak in g tako silo, da je lokomotiva ekspresnega vlaka odskočila in se zvrnila po bregu navzdol. Pozneje so iziekli strašno ožgana in zmečkana trupia strojevodje in kurjača izpod raz v a-lin. Spalni voz ekspresnega vlaka ■e je raipočil po sredi in tej okoliščini je pripisovati, da se ni pripetilo še kaj hujšega. K vsej nesreči nastil je še med razvalinami ogenj, in vsi nepoškodovani želesnični služabniki in po-tovalci, med temi tudi nekaj žensk, so neumorno in z največjim naporom in med lijučim dežjem odstranili manj poškodovane vozove od pogorišča in rešili poškodovane potnike grozne smrti. Se le potem je iskalo 75 potnikov zavetje v manj poškodovanih vozovih. Morilec lastne matere. V okrajno ječo v Hackensackuso te dni pripeljali Filip Manua, kteri je prestal petletno ječo radi nekega V Trentonu doprinešen>-ga umora. Imenovani je zatožen, da je umoril svojo mater, 82 let sta1 o ženo. Blednja je umrla pod sumljivimi okoliščinami, ktere so lahko nastale po naključju, pa tudi posilnim potom. Mann je živel z svojo materjo v L od t iu sum se je obrnil nanj, ker o vzroku smrti stare žene dvakrat ni jeduako govoril in ker j« zdravniška preiskava dognala, da je žena bržkone umrla posilne smrti. Vračanje ciganske kraljice. Nad 500 osob je te dni obiskalo tabor ciganov v Neatherwoodu ne daleč od Plainfielda, da bi si ogledali venč»uje ciganske kraljice La-nel Harrisou. Obiskovalci se se > hudo zmotili, kajti vsa slovesnost motenja je obstala v tem, daje •Ura kraljica „Suake Mary" navaden venec svežih cvetlic položila na glavo mladi in zali ciganki. Po J venčanju je mlada kraljica delala dobre kupčije e tem, da je tistim obiskovalcem, kteri so bili željni zvedeti kaj o svojej bodočnosti, prerokovala razne neumnosti. V sporedu vencanja je bi! tudi velik shod in veselica vsega ciganskega rodu, t' da prišlo je skupaj samo kakih 30 članov. Bai harjena ebsodba- p o k a n e, 28. julija. Pavel C 'rcoran, jeden štrajkarjev izCocur d Al"ij , kteri je bil obdolžen ude-;eži>e pri izgredu 2i>. aprila, pri r tenh so l ile razdjane rudniške naprav« ii dva človeka bila usmr-tena je bil včeraj od porotnikov umora 2. vr^te krivim spoznan in >d sodnika takoj obsojen v lTletno j-eo. Drug jtorotniške obravnave -<; 1 do prijele meseca septembra. Grozovita vožnja. P h i 1 a d ♦ 1 p h i a, Pa., 20. julija. Italijanska ladija „Clemeuti-na" je po ngodopolni vožuji iz Uru-g v d' spela v tukajšnoluko. Moštvo d }">rnuilo to vožnjo dokler bode pri življenja. N' Buenos Avres je - i i ladija sveže kosti, s temi \ rt d pa najmanj tri milijone črvov, t- 'i s >t. ako hitro plodili, kakor p vik ob m rju in v kratkem času h je bilo j ijmanj petkrat toliko. Po vsej lad i je mrgolelo črvov in k r niso imeli ni kakih sredstev ig nobiti -tuduo golazeu, metali -o jih kar z lopatami v morje. Ker - i l ili tak vaui kukeci je bilo mo-Lv i v v ,1: 'm strahu, da nebi ,.r> vrtali lad jo. Blizu ekvatorja na--tal str;, ti vihar, kteri je odtr-_a pokr v neke line, skozi ktero odnesla ;da milijone črvov. Ker n; ri-ka • la namočila kosti, na-■ ral se je a njih fosfor, kteri se v mi sveti . ;akor bi bila vsa ladija v ognju ii: malo je manjkalo, da ii vsled t j i nastala pauika med I moštvom. Pozverinjena mati. \V < s t h e s t ^ r, Pa., 27. julija. Zamorka annie Stephenson je učinila naravno in grozovito hudodels* /o. Z sekiro je razbila lo-1 o- v mu detetu in malo truplo vrgla sestradanim prešioem, a i ri so isto požrli. Morilka je še le i.'1) let stara, toda na zelo slabem _ asu. Z >na in njen mož Jožef sta pob-^ lila, med tem ko je policija preioišij vala, ako je tudi mož so-kriv umora, da bi potem oba skupaj zaprla. Namesto tr ga „upajo" sedaj ud' d^lno dvo ico kmalu zasačiti. ^tiii zamorec obesili. P>a t m o r e, 28. julija. Šerif uie danes mnogo posla. Štiri zamorce so ist »časno obesili, kteri - » na j' oih vešalah ]>restali zaslužno kaz n. Obsodba seje izvršila brez nezgode. Trije obsojenci so pokorili na v- - j lah sramotno hudodelstvo, ktero > < učinili nad neko 131etno za-• : 1 kli \ četrt' pa ker je umori! =vojo ljubico. Nek drugi zamor e, kt-ri l>i tudi imel biti & ieu, je vsled pomiloščenja v d< smrtno ječo, odišel rabeljnu. 1'red so j /brala na tisoče i .rojema radovedna množica v pričakovanju da bi morda zamogla kaj vi-- pa dovolil pristm svojih dušnih pastirjev pripra\ ali na svojo zadujo uro. Ob 10. uri so nastopili slednjo pot. |Dospe\šipod veSala so jim hitro lali za: jke okolu vratu iu na š^ri-!■ »v znamenje izvršena je bilaštiri-I kratua oljeodba. MrKiilcvD odprli oči. \V a s h i n g t o n, 29. jul. Vkljub vs na c ticijozn ga zanikanja, misli-'jo v v jaških krogih, da bode general Mil- s že prihodnje dni prevzel višje p iveljništvo čez vojuo na Fi-lipinah. McKinlev je do zadnjega vedno mislil, da je njegova filipinska politika zelo popularna, toda tajnik Hsy in novi tajuik Root sta mu odprla oči in povedala kake mnenj■-> ima ljudstvo v New Vorku in v novoangleških državah o njem iu o vojskovanji na Filipinah. Sedaj se hoče predsednik otresti vse odgovornosti in Miles je tudi pri volji od tukaj voditi vojskovanje, samo to sije pridržal, da se v njegove uredbe ne sme nihče mešati. Milica nad štrajkarje. C 1 e v e 1 a n d, O., 27. julija. Naj-grozovitejši prizor dolgotrajnega štrajka je bil ta, ko je skab Ha\vley ustrelil 151etnega sina mesarja Cornzweita. Policija in milica sta imela dovolj opraviti, varovati morilca pred razkačenim ljudstvom. Ko so odpeljali z močnim kordonom obdanega Ha\vleya, narastla je množica v malo minutah na 4000 glav, ktera bi bila morilca kar na mestu linčala, da ni imel tako močne straže. Kar se je bilo že dalj časa bati, zgodilo Be je. Sprva poslali so le nekaj vojakov policiji na pomoč, ktera pa štrajkarjem in razburjenemu prebivalstvu niso bili kos, da na večih krajih so celo policaje z milico,vred pognali v beg. Nato s^ spustili vso milico, več nego 2000 mož z 10.000 naboji nad štrajkarje. Pa tudi tej sili se ljudstvo ni z lepo umaknilo, prišlo je sem ter tje do prask v kterih je bilo več osob ranjenih. Kazun tukajšnih policajev, milice in delektifov poslali so nad štrajkarje tudi Pinkertonce in oborožili skabe. V mestu vlada sedaj izjemni stan v polnem pomenu besede. Kakor se iz zanesljivega vira poroča je železnična družba nastanila 200 Pinkertoncev za motorme-ue in sprevodnike. Na vsakem vozu se vozi več vojakov ali policajev, kteri ravnajo z streljivnim orožjem kakor pred sovražnikom. Vojaki se obnašajo povsem kakor gospodarji mesta. Ne samo pr .ti štrajkarji, ampak tudi proti vsem tistim, kteri kažejo svoje simpatije za delavce, zelo kruto postopajo. Pravijo, d i se bodo tukajšni tr^ov-c. rali krutega postopanja Bolda-t sk j pr^ti občinstvu na uierodaj-nem kraju pritožili. Boj v opekarnah. C h i c a g o, 2i>. julija. Vsled štrajka unijskih opekarnarjev v Cook countyju je bilo danes 10.000 mož brez dela in pri 200 nedodelanih zgradbah je počivalo delo. Štraj-karji so sklenili na vsak način vstrajati, dokler vsi tovarnarji na severni strani ne podpišejo unijske pogodbe. M a 11 e a \v a n, 29. julija. Mi-nolo noč so bili resni boji v opekarnah med tam poslujočimi delavci in zamorci. Bati Be je, da se bodo boji še v hujši meri ponavljali, ako danes večer pride več zamorcev. Barake zamorcev so od krogelj pre-luknjaue. Zamorci so danes dobili plačo in potem hudo pili, radi česar je še bolj nevarno. Danes po-poludne so petindvajset zamorcev odslovili. Nameščenje zamorcev v opekarnah Freemau & Hammond v Fiehkill Landing, kteri so vse nerrrreprovzročili, je nekaj novega, ^ajpred so delali v imenovanih opekarnah večinoma Irci, ktere bo sčasoma nadomestili z Slovaci. Pri včerajšnim boju je bilo več osob ranjenih. Leutgert nmrl. J o 1 i e t, 111., 27. julija. Adolf K. Leutgerta, klobasarja iz Cliicage, kteri je bil radi umora svoje žene v dosmrtno ječo obsojen, so danes zjutraj našli mrtvega v celici. Raz-telesenje je pokazalo, da je bil vzrok Fmrti srčna kap. Ob 6. uri je zaju-trkoval še z drugimi kaznjenci in ob 7. uri so ga našli mrtvega. Odkar ni pil več piva je zelo shujšal, slednjič je tehtal še 220 funtov. Porotniška obravnava proti Leut-t;ertu je bila svoječasno zelo senzacionalna. Kot dokaz hudodelstva je imela sodnija samo nekaj ostankov kosti iu dva prstana. Zato se tudi porotniki pri prvi obravnavi niso zjedinili; pri drugi obravnavi pa je bil obsojen v dosmrtno ječo. Sedaj „preisknjejo". W a 11 a c e, Idabo, 30. julija. Oibor obrtnijske komisije je včeraj dokončal tukaj svojo preiskavo in se potem podal v Wardner, da si ogleda ograjo ,Bull Pen', kjer imajo zaprte rudarje. Pivtuogai'ji zahtevajo večjo plačo. K n o x v i 1 1 e, Tenn., 27. julija. Vsi delavci pri pokladanji tlaka na cestah in mestnih prekopih so pričeli štrajk. Delavci zahtevajo, da se izvršuje postava glede osemurnega dela pri mestnih podjetjih. Do Be-daj so delali po 12 ur na dan in dobivali 12£ centa na uro. Sedaj zahtevajo osemurni delavni čr^s in dosedajno plačo, namreč 81-50 na dan. Trgovska mornarica vsega sveta. Vsled Llovdovega „Register of Shipping" šteje trgo sku mornarica vsega sveta 2S.1S0 paruikov iu jadrnic z skupnim prostorom za 27,073.-528 ton. Devet in trideset odstotkov teh ladij vozi pod britiško zastavo. Potem sledi Amerika z 3020 ladijami, Nemčija ima 1676, Švedska 14C8, Rusija 12IS, Italija 1150 in Francoska 11^2 ladij. Nobena druga država se ne more ponašati z 1000 ladijami. .Japonska jih ima 841, Danska 796, Španija 701. Bri-tiške in amerikanske ladije skupaj znašajo tretjino vse trgovske mornarice. Evropejske in druge vesti. * C e t i n j e, 2*. julija. Včeraj pc-poludue se je vršilo žeuitovanje prestolonaslednika Danilo Črnogorskega z vojvodinjo Jutte Me-klenburško. Metropolit v Cetinju ju je porodil v navzočnosti nevestine matere in brata, kneginje iu kneza Črnogorskega, velika kue-ginja Meklenburg Strelitz, veliki vojvoda Frederik in druge knežje osobe. Nevesta je bila v črnogorski narodni obleki. Prebivalci mesta so izražali naj večje navdušenje, posebno ko se je mlada dvojica na bnlkonu knezove palače ljudstvu pokazala. Zvečer je bila splošna razfivitljnva in velikanska bakljada. Trst, 28. julija. Kapetan Lam-berton in drugi častniki amerikanske križarke,,01ympia" so se včeraj udeležili pogreba mornarja, kteri je bil pri razstrelbi na avstrijski torpedovki „Adler" usmrteu. Jeden od onih dveh mornarjev, klera so pripeljali v bolnišnico v Trstu je včeraj tam umri. Madrid, 29. julija. Pravda proti generali Toral, Bareja in drugimi častniki, kteri so bili pri kapitulaciji Santiage udeleženi se bode v pondeljek pričela. Kakor pravijo, se je general Blanco izrazil, dajeToralu dal pooblastilo k podaji vseh vojnih oddelkov v pokrajini Santiago izvzemši posadke v Mauzanillu. Radi podaje Manile in uničenja španskega brodovja bode vojuo sodišče tudi v kratkem času pričelo pravdo. Bombay, 29. julija. Iz Pune se je poročalo, da je v sredo tam za kugo zbolelo 151 osob 121 pa umrlo. Med bolniki so tudi štirje Evropejci. Radi pomanjkanja dežja se bodo poljski pridelki posušili. Dunaj, 29. julija. Nek poročevalec piše iz Belgrada, da v inozemstvu niti pojma nimajo, kako nasilstvo vlada v Serbiji. Že zdav-uej je znano da so znaui atentat na razkralja Milana učinili policaji, da bi imeli p^vod proti radikalci divjati. Vodje te stranke zapirajo, časnike zaplenujejo, z jedno besedo po vBej Serbiji vlada nasilstvo. Mladi kralj Aleksander je ravno tak kakor njegov oče iu dostojna dvojica uganja škandalozne reči, med tem ko blagostanje dežele vedno bolj nazaduje. Karageorgevič, tekmovalec dinastije Obrenovic je bil v Petrogradu in prosil cara, naj mu da proste roke, da zamore pregnati kralja Aleksandra in njegovega očeta Milana in reši deželo. Car o tem do sedaj še ni mogel nič skleniti. Obrenoviču ni nič kaj posebno naklonjen, boji se pa, da bi se vsled puntarije v Srbiji ne razvilo vse orijentalsko vprašanje. Pariz, 29. julija. Na kolodvoru St Lazare so danes večer prijeli gospo Condere, ko se je z polunoč-nim vlakom hotela odpeljati v Havre. Obdolžena je, da je svojo Kiletuo sestričino Marijo Sainte-nag, hčer nekega policijskega častnika, zastrupila, da bi se polastila njeuega premoženja. .letnica ima bogato sorodnike. Bruselj, 31. julija. Parlameu-tarična komisija je odklonila vse načrte glede volilne reforme. Načrt vlade je bil jednoglasno odklonjen. Kabinet bode imel jutri sejo, v kterem mislijo, da bodeta Van de Peereboom, minister notranjih zadev in Schollaert, minister javnih del, odstopila. Ako nova vlada predloži postavo s primernim zastopništvom, bode najbrže Bprejeta. Socijalisti bo pri nekem velikem shodu sklenili, taki postavi ne nasprotovati. — Ministerstvo je odstopilo. Zakonska sreča. (Crtica iz življenja.) Andrej Smolar je sedel v svoji delavnic iu pribijal par podplatov na čevlje. Novo usnje je izgledalo čisto rdeče v njegovih umazanih rokah. V zaduhlem prostoru je bila nezuosua soparica. Da napravi seu-co je utaknil velik časopis pred okno; ne za to, da bi njega soluce ne nadlegovalo, dasi mu je znoj v debelih kapljah čelo rosil, nego, da varujejo ženo in otroka, ki sta po-leg njega sedela. Žeua je lahko ka-tunasto obleko imela pri tankem, bledem vratu odprto in njena koža se je skoraj svetila same vročine. V krilu ji je ležal otrok, slaboten in suh. Oči so mu bile globoko udrte. Od časa do časa seje nemirno zganil in vsakokrat je mati iz poluspanca planila kvišku, da mu je muhe odgnala. „Oh, oče", rekla je končno, „otrok je zelo bolan, vsuk hip postaja gorkeji." ,,Ne skrbi toliko radi tega", odgovoril je Smolar pogumno. Dete nikakor ni tako boluo kakor izgleda. Ti si utrujena od vednega bedenja, zategadelj se ti tako dozdeva. Glej vsaj se je beš prijazno nasmehljalo, ko sem mu pokazal silo." Žena seje skrbipolno nasmehnila: „Da, oče, da, da." Senca časopisa se je počasi prostirala po sobi. Zunaj po ulicah se je zibal gorak zrak liki brezbarve-nemu plamenu. Pred Smolarjevo hišo je stalo drevje, toda gosenice so poskrbele, da isto ni moglo nobene sence več dajati. ,,DeBet jih že imava doslej," pričela je žena znova, ,,in vsako je bilo lepše in umneje od prejšnjega. Le to je bilo že zelo naprej ; še pred , tednom dnij jo samo splezalo na . stol iu poznalo te je tudi že, oče." Smolar se je obrnil k bolnemu otroku. „Res je hitro opešal, da-si je bil ; najdebeleji med vsemi." Vzel je f otrokovo rmeno ročico v svojo žila-. vo pest. „Poglej vender očeta, ti mali srček !" dejal je prijazno; toda otrok tega ni opazil. | Soluce je zahajalo in večerno nebo se je žarnordeče prostiralo nad temnimi strehami. Andrej Smolar je stal na obrežju reke, ktere peneči valovi so se ob granitno skalo razbijali. V vodi je odsevalo sto in stojasuih lučic, nebeških zvezdic. Toda on ni ničesar opazil, kajti na rokah je držal svojega bolnega otroka. Zavel je hladen vetrič. Dete je odprlo očesoi in zajecljajo: ,,a-t-a." Potem je glavico nagnilo na očetovo ramo in zaspalo. Smolar je bil zelo truden. Oči so ga od spanca skelele in roka mu je otrpnila. Vender pa je OBtal, da se bolno dete vsaj nekoliko navžije svežega zraka. ,,Ubogi črviček," šepnil je. ,,Umrl bi bil to noč v spalnici smrdljivi luknji." Nebo seje potemnilo in tudi reko je zagrnila temna megla. Mož je še vedno nepremično stal na svojem mestu, držeč v naročaju mimo dihajoče dete. Smolar je zopet dokončal svoje delo, postavil si stol pred vrata iu pričel nek časopis pfebirati. O tem času se j« navadno največ ljudij sprehajalo po ulicah. Nebrojno otrok je skakalo okolu po gorkem tlaku, v tem ko so ženske posedale po stopnicah, delale si hlad s predpasniki iu neumorno čebljale. Sem-tertje semkaj od reke zavela je hladna sapa, ki je bila vsprejeta z glasnim odobrovanjem. Tudi Smolarka je prišla iz Bobe in se ustavila poleg svojega moža. „Ali te danes zelo boli roka?" vprašala je skrbno, ko je opazila bolesten izraz na licu svojega moža. Smolar si je pred nekolika dnevi bil s šilom prebodel palec desne roke in sedaj ga je imel obvezaue-ga b cunjo, skozi ktero se je prikazovala kri. „Boli me danes bolj kakor prej. Bode in tolče, kakor da bi sam vrag imel notri svojo delavnico", odgovoril je Smolar zlovoljno, kajti svoj palec je rabil pri svoj- m rokodelstvu i d rokodelstvo je imel, da je preživil sebe, ženo iu še deset druži h bitij. Jutri moraš k zdravniku, oče." ,,K zdravniku!" mrmlal je Smolar jezno. „Se za kurivo si nisem mogel prihraniti ni vinarja in zima se bliža." ,,Ni še tukaj'', smejala seje žena, „in ti moraš jutri va^kikor iti." ,,Vraga bom šel!" srdil se je Smolar. Sel je pa vender in ona ž njim. Zdravnik je ogledal boluo roko, ki je bila vsa vi.šnj^vnrudeča in otekla. „Palec moramo odrezati. Taki ste ljudje, vedno čakate dotlej, da je že prepozno: potem še le pridete in mi vas n&j ozdravimo. Veseli bodite, da ne izgubite cele roke." Andrej Smolar se je skoraj zgrudil. Nesreča prihaja revežu popolnoma brezobzirno in nikdo mu je ne prikriva. Nikdo ne misli na to, kako hudo zadene reveža njena zbadljiva ost. Pri skoči laje takoj njegova žena. ,,Tega ne stori nikar! Jaz te ozdravim — ne pusti ga bliže!" „Pošljite ženo ven!" rekel je zdravnik. Čevljar se je ves potrt zgrudil na stol. ,,Ali moj zaslužek, gospod zdravnik", jecljal je. „Meni je Bicer gladu poginiti." „Da, ako hočete raje umreti — „Ti ne smeš umreti ! Ti ne boš glada umrl! Jaz ti pomorem!" vzkliknila je žena, obio p ./»hijeno svojo prtljag«., ko ga je vlak podrl. Primožiču so šla kole«a č*-i itl>e nogi. Siromak si jih ui pustil amputirati in je umrl v bolnici v Ruttenmannu. Zapustil je vdovo in Sttduu-ro otr<>k Požari. V Polhovim gradcu v litijskem okraju je strela vdunla v hišo Franca Petriča iu jo užgala. Hiša je zgorela. Skoda znaša 300 glef. V Dolenjih Skopicah pri Krškem so otroci zanetili ogenj, kteri je štirim posestnikom pro-vzročil 1700 gld. škode. V Ostrcu ho tudi otroci igraje se z žvepljeu-kami provzročili požar, kije petim posestnikom na redil škode 8200 gld. * * * Toča jedne 4. julija v občini Pribisje pri Semiču močno pobila. Škoda /naša 3* >00 gld. * * # Ponesrečil je 24letni hlapec Aut. Kunst iz Brinja, ki je služil pri posestniku Civhi iz Beričeva. Blizu Št. Jakoba se je nanj zvrnil ▼isoko naložen voz. Kunst je obležal pod vozom. S*de ob 2. uri zjutraj ga je našel njegov gospodar in ga spravil izpod voza. a siromak je bil poškodovan, da je Četrt ure pozneje umrl. * * ♦ Toča je dne 10. julija pobila po vipavski dolini. Najbolj prizadeta je ohčiua Vipava in sosedna vas Gradišče, kjer so vinogradi popolnoma uničeni. Lepi zarod iu listje je popolnoma obtolčeno, tako da golo trsje moli kvišku. Skoda je velika ; vse dosedanje delo, škropljenje, žepi jen je, vse zastonj. * * * l" m « r v železniškem k u-peju. Sodni pristav Zeno Halla-da, kt< ri je bil v kupeju umorjen in vrieu v Oiojako jezero, je brat ljubljanskega profesorja istega imena. IVduo je umrl, je kmetu, ki ga je potegnil iz vode, popisal morilca. C morila sta ga dva njemu neznana človeka. Jeden je imel rudečk&ste lase. Oblečena sta bila oba v bicikhško obleko. Zapustila sta žeb-zmški kupe še pred Beljakom. Sprevodnik ju niti zapazil ni. Doslej zasledovanje morilcev ni imelo vspeha. * * * Goriški župan dr. Venuti se je svoji stranki zameril tako, da je nastala nekaka kriza. Povod te-B mu je, da se je župan udeležil spre-■ jem a novega kardinala, ko se je ta H povrnil z Dunaja. Župan je tako [ slabo poznal mišljenje svoje stran-f fce, daje sklical mestne starešine na posvetovanje gledć sprejema kardinala Missie. Na to posvetovanj« je prišlo jako malo obč. svetnikov. Županski kandidat dr. Alpi je pri posvetovanju zastopal mnenje, naj ostane župan doma. Župan pa t^ga ni storil, nego je šel ua kolodvor, je pozdravil kardinala, iu se vdeležil kardinalovega slovesnega vhoda v mesto. Radi tega je padel pri svoji stranki v nemilost, in sodi se, da se bo moral kmalu umakniti z županskega stola. Veuutijeva zvezda je začela temneti, zato pa sveti v toliko v večjem sijaju zvezda dež. glavarja Pajerja, kteri kardinala ni prišel pozdravit. * s * Trikrat na smrt obsojen. Pred nekaj dnevi je obsodilo porotno sodišče v Osuabriicku peka II. Mollenkampa iz Bremena na smrt. V jeseni 1. 1S9S. je namreč oue-častil na cesti blizu Bremena služkinjo Marijo Bruns, nato jo je zadavil in obesil na drevo, da bi ljudje mislili, da seje si užkinja sama usmrtila. Molleukamp je svoj zločiu priznal ter bi v Auricbu na smrt obsojen. Toda državno sodišče je radi neke formalne pouiote odredilo, da se ima obravnava ponoviti. Sodišče v Auricbu je Mollenkampa iznova na smrt obsodilo, a vrhovno sodišče je radi nekega proces u al nega pogreška določilo, da s« ima obravnava pred porodnim sodiščem v Osuabriicku še enkrat vršiti. No, tudi to sodišče je morilca obsodilo na smrt. * * * Laška izzivanja. Z Viča pri Ljubljani se piše: Med delavci v naših opekarnah je nastal kar »►čiten boj. Na jedni strani stoje Lahi (f urlanski in goričauski) na drugi nt ran i pa Slovenci. Dokler so imeli boj bolj med sabo. ni prišlo uič v javnost, a zdaj so se že začeli v gostiluali, iu na javnih mestih c samokresi »treljati, tako da domač človek ni več varen pred Furlani. F ur I a u, če nima samokresa, ima gotovo dolg nož pri sebi. Ali bi ne bilo umestno, da bi orožniki malo pogledali pri opekarnah in bi Lahom pobrali orožje. Posebno drzni so Furlani, ki delajo pri g. Kancu. Nam Vičanom so kar očiten boj napovedali, tako da zdaj domačin že ni varen, če gre na polje ali ua travnik. * * * Hram iepote se bode imenovala krasna zgradila na pariški razstavi. V t«*m izvanredno lepem poslopju bodo zbrane same krasoti-ce v najrazuovrstuejši opravi. Nek-tere bodo predstavljale bogi uje iz grške mitologije, druge zopet silfe, uimfe, i. t. d. Brez dvembe bode imel „hram lepote" največ pi.set-nikov. * * * Roparji v Sardiniji. Ko so lovili v nekem gozdu pri mestu Norgoglija nedavno roparje, se je uuel med karabinierji iu roparji hud boj, tekom kterega so bili dva roparja in en vojak ustreljeni, en podčastnik pa ranjen. Roparji so se poskrili v gozdu, ki je obdan od vojaštva. V zadnjih dveh mesecih so ujeli na Sardiniji zopt>t 04 roparjev, med temi bil 25 takih, na kte- rib glave so bile razpisane nagrade. * * * 15.0000 mark pisale u anonimnih p i s e ni. Iz Kolonije javljajo: Bivši vladni predsednik pl. Schuarz v Koloniji je javno razglasil, da dobi 15.000 mark oni, ki mu izda ime njegovega brezimnega dopisnika. Pl. Schvvarz dobiva namreč nešteviluo anonimnih pisem. Tudi dopisniki sami dobe to nagrado, ako se javijo. * * * K najbolj zagrizenim ekspauzijouistom spada član kongresa Cannou iz Illiuoisa. Krvolok se je nedavno tako izrazil: „Primorani smo skrbeti za postavo in red na Filipiuah naj je zato potreba 50.000 ali pa 500.000 vojakov. Tako sodijo razumni ljudje, le prokleti norci so drugačnih misli." Ako bi osoda hotela, da bi Cannou osem dni kot priprost vojak moral stati na preduj straži v močvirjih pri Malabonu, da bi ga šklepetaje s zobmi in na mrzlici bolnega odvedli v vojaški lazaret, potem bi najbrže prišel do spoznanja, da je razun mnogih druzih norcev tudi še jeden čegar ime izgovoriti mu „ponižnost" ue dopušča. Do sedaj šc ni bilo nič opaziti, da bi mladost naše dežele hitela k orožju, da bi predsednikovo politiko, kajti o časti dežele pri tej žalostni aferi nasproti Tagalom v Aziji ne more biti govora, z svojo krvijo branila. Ako bi v istini šlo za čast uuije in za obrambo dežele, bi bilo v par dnevih milijon navdušenih mož na prostoru. Toda naša omladina je preveč razumna, da bi se za gospodujočo politiško tolpo žrtovala v filipinskih močvirjih, kar je tudi dobro znamenje. V South Dakoti so zgradili norišnico za Indijaue. To je dokaz, da imamo tudi neko novo vrsto, namreč blazne rdečokožce. Do sedaj so životarili Batno slabi in dobri Indijani; slednji pa so kakor znano že davnej pomrli. Kakor videti v W a s h i n g-t o n u še vedno iščejo, kakega generala, kteri bi razumel podjarmiti Filipine, ne da bi potem nastopil kot kandidat za predseduištvo Zjed. držav. Canadčani nameravajo kopati prekop od Georgiau zaliva ob Huron jezeru preko Ottawe v Montreal. S takim prekopom, čigar stroške cenijo na 325,000.000, bi se daljava povodne poti od Chi-cage do Liverpola zmanjšala za 725 milj. Ako bi se ta načrt uresničil, potem bi Erie prekop, glede tovora na oceanu, ne imel nikakega pomena, tudi potem ne, ako bi istega z velikimi stroški zboljšali, kakor se je ž:« od raznih strani priporočalo. Ako bi bil kdo pred dve-m a letoma rekel, da se bodo Zjed. države zapletle v vojsko radi prisvojitve zuuajnih dežel, smatralo bi ga bilo lju.lstvo blaznim, ker so takrat še mislili, da se tako voj-ekovanje ne vjema z našimi sporočili iu interesi. Sedaj pa imamo le vojsko in še kakošno. P. e s e d a ,,t r u s t" baje celo v trustovi h krogih neradi slišijo, zato so novo kombinacijo živiuojercev z ponosnim imenom,,sindikat"krstili. Razloček je približno taisti kaKor med izrazom ,,žeua" iu „soproga". Usnjarski trust ua vse k ri pije zavrača vest, da kožo, ktero sleče svojemu bližnjemu, stroji in potem kot gorenje usnje za obuvalo na trgu prodaja. Najprej so bili F i 1 i p i u-c i naši dobri prijatelji i u zavezniki, potem so postali uporniki iu vstaši, sedaj pa so t dovaji in roparji, ker branijo svojo kožo. Po vsej pravici sinejo torej reči otočani: „Časi se spreminjajo iu po mueuju druzih tudi mi." Pošiljatev govedi vMon-t a n o iz druzih držav se. je letos ogromno pomnožilo kajti število glav cenijo na 50.O00. Večina živine pride iz Te_\asa in New Mexi-ke, pa tudi iz Oregona in \Vashing-tona so poslali tja mnogo živine. Paše v Moutaui so posebno ugodne za pitanje živalij predno jih pošiljajo na trg. Znak podjetnosti. Ste li omožeui?— Da sum, toda ako veste za meue kakega boljšega moža, potem se dam ločiti od starega. Nepričakovan odgovor. Duhovnik hoče pojasniti šolskim otrokom priliko od dobrega pastirja. „Mislite, ljubi otroci ako ste vi male ovčice — kaj sem potem jaz?" Oglasi se nek deček rekoč: „Velika ovca". Dva uzroka. A: „... Kaj že zopet iščeš stanovanje? Zakaj se pa sedaj seliš? ♦ B : „Iz dveh uzro-kov in sicer: Prvič igra hči hišnega gospodarja ves dan ua glasovirja in drugič pa me je njen oče vun vrgel, ker nisem mogel plačati stanarine*. Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avetr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Dopis „S pota" in več druge tva-rine smo morali odložiti za prihodnjo številko. Gg. naročnike, kteri še niso doposlali polu- ali četrtletne naročnine opozorujemo, da naj to blagovolijo kmalu storiti, ker drugače bodemo prisiljeni list ustaviti. Zahvala. Vsem rojakom in rojakinjam p > razi.ih krajih Zjed. držav, kteri so mi o priliki mojega potovanja skazili svojo prijaznost in slovensko gostoljubnost se tem potom prav srčno zahval!m ; posebno pa še rojakom v Ely, Minn , in Calumetu. Mich., slavnemu odboru Jugoslov. Kat. Jeduotf, gg. delegatom in članom društev za lepi sprejem; gospodu in g 'spej Skaii v Elv, Minn., in Rev. Smerekarju za pravo slovensko gostoljubnost.; dalje rojakom: Ivanu Pakižu Podgorskmu in drugim v Elv, Minn.; Mr. Peu-gellyu, superintendeutu in Dr. Schippmauu za blago naklonjenost; R^>v. Marko Pakižu, g.Ign. Tancigu m njegovej soprogi kakor i vsem vrlim rojakom v Calumetu, Mich., in Rev. J. Režeku v Houghtou, Mich. Vsem kličem: Bog Vam stotero povrni kar ste na tem potu za mene storili! Na sviđanje I N e w Y o r k, 1. avg. 1899. Fr. Sakser. Zahvala. Vsem cenjenim rojakom, posebno odboru Jugoslov. Kat. Jednote za sprejem in gostoljubno prijaznost o priliki II. zborovanja v Elv, Minn., izrekava tem potom najino zahvalo; poBebuo pa se še zahvaljujeva gostoljubnemu gospodu in go-spej Skala za pravo nam skazano gostoljubnost. Vsem kličeva : Na sviđanje pri tretjem zborovanju ! Joe Pezdirc, Omalia, Neb., iu George Stepan, Soudau, Minu. -Kje jo ? FRANK KRAL iz Trebauske fare na Dolenjskem. Leta 1893. je šel iz Clevelauda v Penusv Ivani jo. Kdor vč za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti „Glas Narodu." j Slovenci! Ako pošiljate denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co.' Palače Meat Maitet, Jos. Asseliii, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno uieso razn» vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste. Naša posebnost so B3T kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v njem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra viiia iu whisky ter imam vedno v zalogi Upe suiodke. V obilen obisk priporočaje se rojakom z velespoštovanjem F. P - Sedlar. IMIa/blta. ZKZeljpsoUzl na ELY, ------ MINNESOTA, priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blagom, kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj lepo urejeni saloon V obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, tina vina in whiBkey ter imam vedDo v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! Kje sta? JOHN LANI in soproga FRANKA CIMERMANA. Prvi doma iz Pija-ve gorice na Dolenjskem in oženjen je odpeljal drugo z dvema deklice-ma. Ako kdo rojakov vč za imenovano dvojico naj izvoli to naznaniti Franku Cimermanu, £ox 31S Eveleth, Minn. Kje je? ŠTEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Bi\vabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mikp P e r u š i č, Black Diamond, Wash. CoO. ag.) Kje je? ANTON ŽALAH, doma iz Zapo-toka štev. 9, župnija Ig pri Ljubljani; pred štiridesetimi dnevi je prišel v Ameriko in bi za njegovo bivanje rad zvedel njegov brat ter prosi rojake, ako o njem kaj vedo, da bi mu blagovolili naznaniti: John Zal ar, Box 759, Leadville, Colo. (9. avg.) Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTOKV 1323 2nd Ave. v New 1 orku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo stnodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu" v Ne\v York. NAZNANILO. Rojakom nazuanjam, da imam veliko zalogo povestnili, pom-nih in šaljivih siirjia, krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. za k ra man ti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, s%*eči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žuuom prevlečeuej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila SO, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se) mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno. samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-uih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Francoska parobrodna družba Coipapie Generale Transatatip. Direktna erta do HAVRE - PARIŠ SVIC0 - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine 5. avg. La Champagne 12. ,, La Bretagne 19. ,, La Normandie 26. La Touraine 2. sept. La Champagne 9. ,, La Gascogne 16. „ La Bretagne 23. „ La Touraine 30. ,, La Normandie 7. oc.t. La Champague 14. J} La Gascogne 21. ,, Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Cauado: 32 BROAD\VAY, NE\V Y0RK. mmi&m. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ „ v usnje vezane, 70ct- Ratael, zlata obreza, 81. „ v usnje vezane, SO ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, SO ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr., $1.10 „ ,, „ v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, SOct. ,, „ v usnje vez., 55. ct. Kruh augeljski, v usnje vez., t>5 ct. „ v platno vez., 42ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ „ „ v usnje vez.,55 ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. SI .10 t, ,, „v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90ct. Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. Abecednik veliki, 2o^ct. „ mali, 12^ct. Slovarček nemško-sloveuski (Pau- liu), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. llubad pripovedke I., II., iu III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjska 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovuik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. .1 ,1 stara „ 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča Bvoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon««- 400 Elm Str., Leadville, Colo- Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fiue SMODKE. Pri meni se Slovenci iu Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem _IGNAC MIKLICH. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo ua novo urejeni SALooisr, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober \VHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem jQhn Barich, : DOLAR BAY, MICH. V«em Slovencem v Allegheny, Pitteburgu in okolici so toplo priporoča STROGO SOLIDNA 13 A CHAS. R. WEITERSHADSEB, 212 Ohio Street Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje deddčiue in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vs- m Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za ■voje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, M1CHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACT0RY, F. A. Dusohek, lastnik. Priponka posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jak> ni z kej ceni. Edini izdavatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigari" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Priče list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naroč ia pošiljam po Eacpresu prosto iu se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, N(on«y Order ali chek pošlje z naročbo vred. \ovci se tudi lahko od-poiljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. 8t oji k s voj i m 1 Spretai agentje se sprejno proti obodnim pogojena. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-• ki 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim whi skeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo aem pride iu ne vč kam, naj Be le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). I JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.1 Vsem roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., c* ktere m bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je ia razpolaganje rojakom tudi Hszeglgisoo, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIĆ, J335 Main Str., La Salle, 111. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cer ia najcenejšim 3glas-nim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do | ^>8100. Pri naročilih od 850 do / 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. JDelo garantirano in prva poprava brezplačno. , John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala: J Matija Be7ek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen i njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo ✓ veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igra- , nje. lepo izdelane in dovolj po ceni. To l \ potrdim. Marko Toiak imam harmonike 5e pet let ] y od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte- i re so narejene v starem kraju in veljajo j 150 gold., rabim jih pa že pet let. *M. Teschak. J Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba Se Sest let, za nj<- sem dal $40 in so Se sedaj boljie kakor one U »tare delele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, III. Podpisani \Tichael Kh.bufar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba 1 vritno delo, jaz le na nje igrani 4 leta, dal sem za nje »25 in še sedaj jih ne dam zaradi «.,.h glasu za $30. Mlke Klobučar, Joliet, 111. Mat. I4rankoviZ potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega liarm-mike pred 4 leti in dal za nje $45 ia še danes imajo lepši glas kakor najboljše u Mare delele; doeedaj Se ni*j p»rtrebovale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich. Silvester Strametz, ravnatelj mestne godl»e (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da hi»mi.»nike i/ilrlane j>o John Golobu imajo £iste, pravilne gla£Ure in se zamorejo uporabiti yri vsakej godbi na lice, trobente ali pišćalL ° G. Stramec. Ed ino slovensko podjetje! Pozor Slovenci! FR. SAKSER&CO. f„G-las JSTsbJcočLeb") 109 Star., Posreduje rojakom prevožnje listke za najboljše parnike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredujemo da -a pustč naprej potovati, kar drugi agentje na zapadu nemorejo storiti in so mnogokrat potniki vrnjeni. Nato naj posebno pazijo oni kteri za ko"a listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Kvropo ali staro domovino 13.50 in na 15 kamnov samo ^15.00 B Na zahte vanje se razp siljajo ce-Wl niki frankovani. V/ Poštena postrežba in ^.rnstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam " z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. M A 1)100 X STREET, €HICA<*0, ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzeu-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okuBna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo kegljišče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|o brez odbitja noyega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Bp. želodcu, vo- vatskem, ima 25 denici, mrzlici, letno zdravniško glavobolu, nadu- skušnjo, zdravi hi, kataru, pluč- najtežje in naj- niči, oslabelosti, opasnejše člove- vsakovrstnihžen ške bolezni. Pri- Bkih bolez ih šel je mlad v to itd. — naj obišče deželo, z žulji in ^HIHH ali se pismeno v bogatim znan- Dr. G. IVAN POHEK, materinem jezi- jemiu skušnjami ku obrne na svojega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na si3Q±n m o i s^bo"fc±=o_o ' nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani gospod I * Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se uemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVAlSrr^OIIBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako Btara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. ^ NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: I Dr. G. IVAN POHEK, ■ So. Eait 10. Waliiat Str., I KANSAS CITY. 1 missoUbi.1