UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tislcarna F. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od o. do 6. pofoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . ;	sprejemajo	: : :
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, pollelna K 10'80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26‘40: za : :	o9talo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K 30'—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob pol 11. dopoldne.	\	\	•
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Plev. 6, II., iu nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečal Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan#
:::	in reklame 40 vic. — Inserate sprejema upravništvo. :
Nefrankirana ali premalo irankirana pisma se ne sprejemajo ■ ..........  Reklamacije	lista so poštnine proste.	■	—
Stev. 539.
V Ljubljani, v soboto dne 22. marca 1913,
Leto III.
Velika noč.
Prazniki so Veliki prazniki krščanskih cerkev; a njih sledove nahajamo že v starih poganskih časih. Krščanstvo je skušalo prodreti med malikovalce z najraznovrstnejšimi sredstvi. Njegovi apostelni so oznanjevali evangelij, pouča-vali so in tolažili so bedne. Kjer nauk ni imel dovolj moči, je moral pomagati tudi meč. Krščanstvo je imelo silno voljo; zmagati je hotelo, in zato ni bilo izbirčno v svojih sredstvih. Oznanjevalci nove vere niso bili sami nazarenski Jezusi.
Zgodilo se je tudi, da so imeli poganski narodi starodavne navade in običaje, ki so jim bili celo dražji, kakor vera v bogove. In oznanjevalci krščanstva so jim radi puščali stare šege, če so jih le podredili znamenovanju nove vere. Tako je krščanstvo prevzelo mnogo poganskih praznikov, pa jim je dalo drug pomen.
Skoraj vsi stari narodi so imeli posebne pomladne praznike. Čas, ko se je vsako leto začelo novo življenje v naravi, jim je bil pomemben. Na človeška čuvstva je pomlad vedno močno delovala. Na zemlji in v zraku je bila izprememba velika, pogani, ki so bili pravi otroci narave in so jo vso oživljali so jo napolnili s svojimi božanstvi. Zima, ob kateri jim je vse zmrznilo in otrpnelo, sc jim je zdela skrajno sovražna. Nekaj žalostnega je pokladala v srca in z mnogoterimi težavami je obremenjevala življenje. Bilo je, kakor bi bil zavladal hudoben bog, da trpinči ljudi, ljubljence dobrih bogov, ki so mu podlegli. A ko je pomladi zasvetilo toplo solnce in je povsod vzklila nova rast; ko se je nebu zjasnilo lice; ko je izginila enoličnost in se ie povrnila lepota; ko so se zmanjšale skrbi za življenje — tedaj je bilo ljudem. kakor da je zmagala božanska dobrota. Sovraštvo hudobnega duha je bilo poraženo in prijatelji ljudi so zopet vladali.
Vsi narodi, ki so se količkaj dvignili iz barbarstva, so praznovali vstajenje prirode in zmago nad smrtjo. Pogansko misel pa si je tedaj prilastilo krščanstvo; iz preporoda narave je naredilo vstajenje Krista in ustanovilo je praznik Velike noči.
Avtomatično liodijo tretjeredniki in terci-jalke od cerkve do cerkve; pred božjimi grobovi POKiekujejo, poljubnjejo križanega in demonstrativno kažejo svoj^ umetno pobožnost. Pehajo se^ pri procesiji in s hripavimi glasovi ]X)jO aleluja. Tuj pa jim je veliki prvotni zmisel praznika. V stoletjih se je ljudstvo odvrnilo od zemlje, na kateri prebiva in ki mu daje življenje. Človek je jel zaničevati telo, iz katerega obstoja. In mislil je, da se je s tem poglobil in povzdignil. Nenaravne so postale njegove misli, a imenoval jih je nadnaravne. A vendar se ni mogel dejansko nikdar dvigniti nad zemljo, s katero je nerazdružno spojen. Hraniti in negovati je moral svoje telo, brez katerega niti najidealnejša duša ne bi imela stanovanja. Na tem svetu je moral iskati svoje koristi. Tako je postalo njegovo življenje neresnično, hinavsko; kar je nekdaj v svetih trenotkih vedrilo in blažilo nje-£ov9, ^ar niu je oplemenjevalo srce in ga v težkih časih krepilo ter napolnjevalo z novim upanjem, se je prelevilo v orodje človeku so vražne in življenje moreče špekulacije. Vera je izgubila svoje jedro in ostala je votla lupina.
Velika noč se bliža, po cerkvah vise črna zagrinjala, razlegajo se lamentacije, božji gro bovi so glavni prostori krščanskih svetišč. A kmalu zapojo zvonovi, zadoni aleluja in z vso parado, kar jo premore cerkev in njeni pomoč niki poneso oživelega Kristusa v procesiji po okrašenih in osvetljenih ulicah. Godba bo igrala in kadilo se bo vilo pod oblake. Dragoceni pra-porji se bodo počasi pomikali skozi množico, ki bo strmela. Pobožne ženice bodo mehanično šepetale molitve in vojaki bodo s kratkimi koraki stopali v sprevodu.
Potem bodo ljudje pripovedovali, kako je bjl° pri tej in pri oni procesiji. Prepirali se bodo, kje je bilo najlepše, kajti okus je različen. In vse skupaj bo — parada. Srca ostanejo prazna in um se ne obogati.
Na svetu je že polno brezvercev. Same oblike ne zadostujejo več ljudem. Priroda, ki so jo zaničevali, jih drži s trdo roko. Dan na dan so morali nehote izpolnjevati njene zakone, pa je našla zopet pot v njih misli. Iti porodila je novo vero: Vero v človeka in v zemljo. Na tem svetu iščejo pomlajeni ljudje nebesa in pričakujejo vstajenja. In zanje ima Velika noč velik pomen. Kar so kristjani izgubili, so našli »brezverci« sami v sebi, in bolje razumejo oni Krista in njegov nauk. kakor tisti, ki se šopirijo z nje govim imenom.
Vstajenje in premagana smrt! Nihče ne more tako razumeti tega nauka, kakor moderni proletarec. Kako široko se mu je svet odpiral v mladosti! Česar mu resnica ni dala, mu je slikala mlada, sveža fantazija, ki je bjla polna obljub za življenje. Pričakoval je srečo v neštetih oblikah, in to je bilo življenje njegove mladosti. A bilo je kratko. Kmalu ga je dobil kruti zakon družbe v pest in polagoma ga je polagal v grob. Vse nade so ga prevarile, vse življenje je izginilo. Kar je ostalo, so bile skrbi, pomanjkanje, trpljenje, beda, hlapčevstvo. Vzeli so mu življenje in naredili so iz njega stroj. Ko so ga umo rili, so pomendrali tudi njegovo človeško dosto lanstvo iti uničili so njegovo vero.
Takrat pa je prišlo preroštvo: Smrt je slabotna in mrtvi bodo vstali, ako bodo sami odvalili kamen s svojega groba. Nova vera je začela osvajati srca. Proletarcu se je povrnilo upanje, da doseže zopet življenje in da postane človek. Oči je uprl v hram, ki ie porušen, a ki )o njegov, ako ga zopet sezida.
Njegova vera mu je čudovito okrepčala moči. Kadar zapojo velikonočni zvonovi, odmeva zvonenje najglasneje v njegovem srcu; njemu pojo zvonovi pesem bodočnosti. Njegova vera je živa in 011 ve, da je vstajenje resnično.
repričan je, da pride dan, ko zapoje aleluja. Ona ne pričakuje nebes od pomoči drugih, ki so jim misteriji večnosti ravno tako zaprti, ka-tor njemu; ali svoji lastni moči zaupa, da ga dovede do najvišje sreče, ki je mogoča na tem svetu. On ve, da bi bil nazarenski sin tesarjev njegov tovariš, ako bi živel v njegovem času.
Bedno je življenje modernega proletarca. Ali spoznal je, da mu ni sovražen bog naložil večnega trpljenja iz nizkotnega nebožanskega sovraštva. Naučil sc je poznati in razumeti razmere, ki so ga pribile na križ; naučil se je tudi, da z lastno močjo lahko vpliva na razmere in Jh izpremeni. V svojih organizacijah zbira moč 11 s svojim znanjem jo krepi, da bo dovolj čvrst, cadar pride čas, da odvali kamen s svojega groba. In takrat bo Velika noč.
S proletarcem vstane človeštvo, ki danes niti ne čuti vseli verig, s katerimi je okovano. Kakor je Krist zdramil svoje ljudstvo, zbudi proletarec vse človeštvo, in ko raztrga delavec rerige, vstane človek in zapoje glasno, zmago-
slavno, radostno
aleluja!
Petindvajsetletnica socialističnega delovanja.
Sodrug Josip Kopač, tajnik želzničarske organizacije v Trstu, praznuje tc dni petindvajsetletnico svojega delovanja v socialistični stranki. Izredni dogodek zasluži, da se ga spominja tudi »Zarja«. V tem petindvajsetletnem delovanju sodr. Kopača je najlepši kos socialistične zgodovine na Slivenskem. Ko govorimo o petindvajsetletnici sodr. Kopača, govorimo o postanku in razvoju stranke na Slovenskem, govorimo o zgodovini bojev in gibanju delavstva, ki set je po neprestanem silnem bojevanju pičlega števila naših prvih agitatorjev, pro-bujalo, razvijalo in organiziralo. Boj in delo za razširjenje in uveljavljenje naših načel ni bilo lahko. Zahtevalo je vedno pogumnega in vztrajnega žrtvovanja. Sodr. Kopač j'e pristo-pil stranki ob času najhujše reakcije in globoke nezavednosti slovenskega delavstva, ki je komaj prehajalo iz dobe patriarhalizma v in-industrijski sesteni, kateri se je pričel razvijati tudi po slovenskih krajih. Socialistični apostolat je bil združen z mnogimi težavami in nevarnostmi. Maloštevilne so bile tedaj naše vrste. Ali skem spada sodr. Kopač, ki je preživel zvest svojim načelom in vztrajen v boju. najhujšo izkoriščanega slovenskega delavstva. V vrsto mogočno navdušenje in globoko prepričanje je razvnemalo srca prvih borcev za osvoboditev svojim načelom in vstrajen v boju, najhujšo pa tudi najlepšo in najzanimivejšo dobo postanka in napredka socialistične stranke med slovenskim delavstvom. Slovenska socialistična stranka praznuje s to petindvajsetletnico svojo zgodovino napreka in reakcije, zgodovino mimoidočih porazov in trajnih zmag.
Z mladeniško energijo in vztrajnostjo nadaljuje sodr. Kopač svoj apostolat. Z enako ži-lavostjo kakor pred petindvajsetimi leti nastopa še danes. Ni ga kraja na Slovenskem, kjer se ne bi bila temperamentna in prepričevalna beseda sodr. Kopača slišala. Ni je inicija-tive, pri kateri ne bi sodeloval. V vsakem boju delavstva je na svojem mestu. Za lep razvoj železničarske organizacije na Slovenskem se imamo zahvaliti desetletnemu napornemu delovanju sodr. Kopača, ki je dosegel, da imamo sedaj po vseh večjih postajah močne skupine organizranih železničarjev.
Od časa prvih početkov socialističnega gibanja pa do danes je stranka premagala mnogo kriz; pa tudi slavila mnogo zmag in velik vsestranski napredek naših organizacij, institucij in našega časopisja je priča, da socializem na Slovenskem rase. Povsod je že prodrla naša beseda, povsod šteje stranka vrsto zvestih pristašev. Pogoji za nadaljni razvoj so zdaj ugodnejši. Počasi, toda neprestano in gotovo se razvijamo. Ali do dosedanjih uspehov ie bila dolga pot truda, dolga pot žrtvovanja! Vrste so se pomnožile, moč stranke se je poglobila in utrdila. Postali smo faktor v javnem življenju na Slovenskem. Nove moči se neprestano pridružujejo stranki. Za vse lepe uspehe se je zahvaliti mnogim znanim in neznanim borite-Ijem ideje.
Zgradbi stranke je prinesel svoj nemall delež sodr. Kopač, katerega se sloyensko zavedno delavstvo ob tej petindvajsetletnici hvaležno spominja. Delo, ki ga je sodr. Kopač pričel, bode probujeno delavstvo nadaljevalo, da bodo vrste vedno silnejše in moč stranke vedno globokejša!
Električna centrala v Ljubljani.
Iz razprav ljubljanskega občinskega sveta je znano, da je ljubljanska občina prosila pri deželni vladi za vodopravno privolilo za isko-riščanje vodne sile pri zatvornici v Ljubljanici, ki se ima zgraditi v zvezi z regulacijo te reke, v svrho pridobivanja električne energije. Za podobno privolilo pa je prosil tudi deželni odbor, kateremu se je — precej nenadoma — pridružilo tudi železniško ministrstvo, ki uživa v tem oziru nekakšne predpravice, pa ga je deželni odbor očividno zaradi tega porabil le kot predprego za svoj projekt.
Razprava, ki se je uvedla zaradi teh prošenj, je doslej pokazala izredno zanimive momente, ki kažejo stremljenje kranjskega deželnega odbora v zelo čudni luči. Po izjavah najbolj poklicanih izvedencev, priznanih strokovnjakov, ki so svoje znanje teoretično in praktično dokazali, je zelo zelo dvomljivo, če ni vsa Lampetova električna akcija na Kranjskem tako temeljito zavožena, da bo imela dežela vsled nje nekoliko miljonov izgube. Povsem nedvomno pa je. da bi bila izvedba Lampetovega projekta za Ljubljano naravnost pogubna in je da v sedanjih razmerah le tedaj misliti na uspeh, če dobi ljubljanska občina svojo lastno električno centralo ob Ljubljanici.
V	gospodarskih rečeh nc sinejo nikakor odločevati predsodki. Samo dejstvo, da je deželni odbor v klerikalnih rokah, nas nikakor ne bi oviralo, če bi se mogli prepričati, da so projekti deželnega odbora gospodarsko koristni. In ne zdelo bi se nam nič strašno, če bi Ljubljana jemala svoj tok od dežele, ako bi bilo gotovo ali pa vsaj verjetno, da bi ga mogla dobivati pod ugodnejšimi pogoji, kakor čc ga proizvaja v svoji režiji. Deželni odbor, ki je danes klerikalen, postane lahko liberalen, postane lahko socialističen; ustanovitev javnih podjetij pa se ne sme presojati s strankarskega stališča in ravno stranke, ki zaupajo v svojo bodočnost, nc bodo tako neumne, da bi izpodkopavale temelj podjetjem, ki jih bodo morale danes ali jutri same upravljati.
Ne s strankarskega temveč s čisto gospodarskega stališča moramo torej izreči svoj dvom o električnih namenih deželnega odbora sploh; z naj več jo odločnostjo pa moramo odklanjati njegovo zahtevo, da dobi tudi elektriko v Ljubljani v svoje roke. In proti tej zahtevi se •bo morala tudi ljubljanska mestna občina bojevati z vso močjo, da zavaruje interese svojega prebivalstva proli samovolji in brezobzirnosti sedanjih deželnih desi>otov.
Pri včerajšnji razpravi se je najasneje pokazalo, da se veliki Lampe ne more zanašati na resnično veljavo svojih argumentov. Ako bi v njegovi duši živelo prepričanje, da so projekti, s katerimi se baha, res tako imenitni in da je njih gospodarska podlaga tako trdna, kakor zagotavlja, tedaj mu ne bi bilo treba takih komedijantovskih trikov kakor tisti, katerega sc je včeraj poslužil, ko je nenadoma prišel k razpravi s sveže pečenim in nalašč /.mesenim sklepom deželnega odbora. Toda o tem pozneje.
Dosedanji razvoj vse zadeve je sledeči:
Pred 15 leti zgrajena ljubljanska mestna elektrarna s parnim obratom že sedaj komaj zadošča vedno rastočemu konsumu, tako da bo treba v najbližnjem času oskrbeti ekonomičnih virov za obsežnejše dobivanje električne energije. Za to svrho je zdaj ugodna prilika, ko bo glavni odbor za obdelovanje močvirja po dokončani regulaciji Ljubljanice v zmislu vodopravnega privolila z dne 15. marca 1911 zajezeval z zatvornicami vodo v Ljubljanici. Ob zatvornici nastane znatna vodna sila.
Mestna občina prosi torej, da se ji izda vodopravno privolilo za izkoriščanje vodne sile, katera bo nastala vsled zajezitve Ljubljanice.
Vodno silo namerava mestna občina izkoristiti za pridobivanje električne energije in sicer na tak način, da bi v večjem delu lc-ta zadoščala za ves konzum vodna naprava, katero bi le za časa nizkih in visokih voda podpirala, oziroma izpolnjevala obstoječa mestna parna električna centrala. Značaj vodne sile je tak, da jo v resnici ekonomično more izkoristiti le oni, ki ima primerno kalorično rezervo; to je Le mestna občina. S tako napravo bi mogla mestna občina ne le razširiti cestno in privatno razsvet Ijavo v mestu in celo po sorodnih občinah, katere si žele električne luči, temveč bi lahko na mnogo varčnejši način izvajala tok in ga po neprimerno nizkih cenah oddajala v industrijske In obrtne namene. S to napravo bi mogla mestna občina izdatno pospešiti procvit industrije in obrtništva, služiti torej vsem interesom prebi-valsva ter dvigniti njega davčno moč; vrhu-tega bi naprava s podporo parne centrale do-našala občini sami izdaten dobiček. Če bi pa mestna občina ne dobila tega privolila, bi imelo občutno in nenadomestljivo škodo vse ljubljansko prebivalstvo.	,	.	„	.	.
Nasproti temu prosita deželni odbor in državna železnična uprava skupno za vodopravno privolilo v svrho proizvajanja električne energije. Naprava na Ljubljanici naj bi se. po tem projektu zvezala z deželno elektianio na Za-vršnici v Mostah, in sploh s projektovanmi ve-likim omrežiem deželnih elektrarn.
O	ljubljanskem projektu pravi glavni izvedenec profesor Schenkel, da je popolnoma primeren za dosego svrlie v tehnično ugodnih okolščinah. Znano je. da je z ozirom na vodne razmere v Ljubljanici neizogibno treba rezerve.
Za dogleden čas pa ni misliti v okolici na hidravlično (vodno) rezervo, ker je draga in ker. jo je težko dobiti. Za kalorično rezervo pa je treba, da je v bližini centrale. Sedanja mestna elektrarna je za to najbolj primerna in njena poraba ne zahteva znatnih investicij. Deželni1 odbor hoče porabiti za rezervo projektirano cetralo ob Završnici v Žirovnici. Za presojanje o vrednosti tehnične sile tega potoka ni dolgoletnega opazovanja in merjenja. Ali tudi po teoretičnih predpostavkah, katere je deželni odbor naslikal čim ugodneje, ni mogoča nobena kombinacija, po kateri bi se z deželno centralo mogel doseči enak uspeh kakor z mestno. Ren-tabiliteta se z deželnim projektom ne da doseči.
V	elektrotehniškem pogledu pravijo izvedenci:	Mestna občina misli zlasti na porabo
motorjev za pospešitev industrije in obrti, za kar bi veljal cenejši tarif. To bi bilo mestu mogoče, ker so njegovi investicijski stroški zelo majhni, dočim bi bilo treba za napravo daljnovoda od Završnicc do Ljubljane en miljon kron. Deželni odbor skuša dokazati gospodarstvenost deželnega projekta potom sodelovanja centrale ob Ljubljanici z ono ob Završnici in s parno centralo, ki bi se Iinela šele zgraditi; s tem pa jc deželni odbor sam priznal, da projektirana centrala ne more racionelno delati s ceiltralo ob Završnici brez parne rezerve. Ker se porabi eneržija v bližini, znašajo izgube voda k večjemu 0,5 odstotka, pri čemer odpadejo transformatorji. ki bi bili potrebni po deželnem projektu. Dežela nikakor nc more dajati toka ee-nejc kakor mesto. Investicije za preuredbe Vi parni centrali in za zvezo z vodno centralo bt znašale 95 tisoč kron, torej komaj desetino zneska, ki bi bil iiotrcben le za daljnovod od Završ-nice do Ljubljane. Z gradbo rezervne sile obl Završnici pa bi imela dežela dvajsetkrat toliko investicije kakor mesto.
Deželni odbor se je skušal priporočiti tudi s tem, da bi napravil v ljubljanični strugi ki-neto, ki bi omogočila daljšo plovbo po Ljubljanici, kakor po mestnem projektu. O tem načrtu, pa pravijo izvedenci, da bi veljal dober miljon kron, kar se nikdar ne bi moglo rentirati.
Zastopnik deželnega odbora dr. Lampe se vede tako. kakor da jc pravzaprav on naj večji strokovnjak v vodnotehniških in v elektrotehniških vprašanjih. O njegovi podkovanosti v teh predmetih pa mora biti vendar dovoljen dvom, kajti nihče ne ve, kje naj bi si bil ta izredni ženij pridobil potrebno znanje o teh kompliciranih in težavnih snoveh. Menda pa vendar tudi sam nekoliko sumi o vrednosti svojega »velikega dela«. Na zadnji razpravi je namreč mož nastopal s trikom, ki je nadvse značilen za vse delovanje sedanjega deželnega odbora.
Dr. Lampe je namreč po izjavah državnih izvedencev Bloudeka in Krennerja nekoliko govoril. Naenkrat pa je prekinil svoje izvajanje, češ da ima ob 3. popoldne opravka iu se vrne ob 5. Medtem pa naj bi podali deželni izvedenci svoja mnenja, l emu ni nihče ugovarjal. A ko se je dr. Lampe vrnil, je podal sledečo izjavo:
»Upoštevajoč vse razloge, je deželni odbor kranjski v svoji seji danes, dne 20. marca sklenil, da iz gospodarskih ozirov ni v stanu pritrditi nameri občine ljubljanske, zgraditi na Ljubljanici elektrarno in ne bo dovolil sredstev v. ta namen, oziroma ne bo stavil deželnemu zboru tozadevnega predloga. S tem je mestni projekt nemogoč in nadaljna obravnava brezpredmetna.«
To se pravi; Lampe je bil odšel od razprave in deželni zbor je odšel na sejo, pa storil sklep, ne da bi bil pričakal konec razprave, ne da bi se brigal za njen rezultat, za dejanski položaj ali za karkoli. Storil je sklep, da,— ne bo dovolil zgradbe ljubljanske centrale!
Deželni odbor se je že tako vživel v svoj despotizem, da si že sploh ne more misliti kaj druzega kakor svoje oblastno komandiranje. Ali topot se je slavni gospod Lampe temeljito osmešil, kajti če si v svoji megalomaniji domišlja, da na vsem svetu ni druge besede kakor njegova, se j,e pošteno urezal. Njegovo drevje tudi še ne raste v nebesa in tako še ni, da bi zdaj vsa Ljubljana pred njegovim nekronanim veličanstvom zdrknila na kolena, pa si posula glavo s pepelom. Proti oškodovalnim namenom deželnih tirančkov se razvname boj, ob katerem bodo domišljavci še strmeli.
Ljubljana in Kranjsko.
Sodrugi! O praznikih se vam nudi lepa prilika za razširjenje »Zarje«. Pridobivajte svojemu glasilu novih naročnikov!
—	»Občinska afera. V šiški imamo zopet »špas«. Med »liberalci« hi »klerikalci« je huda »vojska«. Krajni šolski svet v biški je k ertka-len (obstoji iz gg. Borštnarja, Orehka itd.). Na novi šoli še ni »spominske plošče«, ki je seveda nujna potreba v sedanjih dobrih časih — torej tudi mladina še ne ve, komu se ima zahvaliti za to stavbo . . . Zato slavni krajni šolski svet slovesno sklenil, da se vzida kot večen dokument mramorna plošča v lepo steno nove šole z napisom, da se je gradila nova šola takrat, ko ie bil tir Ivan Šušteršič deželni ala-
var, dr. Zajec šolski referent, Franc Orehek pa član krajnega šolskega sveta itd. Proti temu sklepu se je pa spuntal liberalni šolski odsek obč. odbora šišenskega in je prepovedal vzida-vanje te plošče. In 18. t. m. — ko so zidarji dolbli steno za ploščo — je prišel g. Kralj z g. Režkom ter z orožniško asistenco v bojnem razpoloženju, da preprečijo daljše vdolbova-nje uboge stene. Nastal je jezični boj — ubogi pisalni stroj v sobi krajnega šolskega sveta je klopotal in klopotal. Pet »pertoženg« je bilo razposlanih zoper gg. Kralja in Režka ter žan-darsko silo — in tako na c. kr. glavarstvu kot na c. kr. deželnemu odboru in deželni vladi so klerikalni »protestanti« dobili pomirljive odgovore, češ: ne bojte se, slava Vam ne mine, spominsko ploščo lahko vzidate . . . Vkljub temu pa se je šišenski župan g. Seidl — telegrafično pozvan z Ogrskega — 20. t. m. navsezgodaj podal osebno, spremljevan od svojega adlatusa g. Kralja, in ponovno zahteval, da se ne sme vdolbsti stene za spominsko ploščo. Kot Golijat nad Davidom je stal g. župan nad predsednikom krajnega šolskega sveta g. Borštnarjem in gledalci so pričakovali ponovitve staropisemske zgodbe. No, mali David so seve — da se zgodovina ponavlja in da slavni Ben Akiba, ki je trdil, da ni nič novega pod solncem, ne ostane lažnik — odgnali Golijata z dokazom, da je v šoli hišni gospodar predsednik krajnega šolskega sveta, in ne gospod župan . . . Golijat je odšel — zidarji so začeli dolbsti, kar pridrdra avtomobil —- David se je stresel boječ se vojske Makabejcev — no prišel je še njegov sorodnik gosp. David I. iz dež. odbora, ki je postavil Golijata na hladno zagrozeč: g. župan — še kaj takega, pa bo David za gerenta tam kjer ste Vi za župana . . . Vihar je potihnil, odrezalo je, Golijat se je zdrznil ... In »špasa«
je bilo konec.   -Na steni šišenske nove šole
pa bo mramornata plošča z napisom: »Ko so ... bili ta in ta...« Mladina pa bo z vsem spoštovanjem zrla na njo ter si mislila svoje. Da pa bodo misli cele. smo pa v slavnejši spomin opisali še ta »špas« . . .
— Okrajna bolniška blagajna v Št Vidu nad Ljubljano sklicuje na 30. aprila pop. redni obem zbor v St. Vid nad Ljubljano. Dnevni red običajen.
— Deželni službi se je odpovedal znani tehnični publicist in sourednik inženirskega lista »Vijesti« inženir Dragotin Gustinčič in odpre 1. maja v I rstu kompanijsko tehnično pisarno za vsa gradbena, kulturnotehnična in zemljemerska dela. To je že drugi inženir, ki izstopa to zimo iz deželne službe. Slovenski inženirji se menda sploh ne počutijo preveč dobro pri deželnem odboru. V petih letih je izstopilo 7 slovenskih inženirjev iz deželnega stavbnega urada, 2 pa sta si oskrbela za vsak slučaj avtorizacije.
~ tetet k Cerkniškemu jezeru. Ljubljanska podružnica planinskega društva »Die Natur-freunde« priredi o praznikih *v slučaju ugodnega vremena dvodneven izlet k Cerkniškemu jezeru. Odhod na veliko nedeljo ob 5. zjutraj z južnega kolodvora po železnici v Borovnico od tam pa peš čez Rakitno v Cerknico, iz Cerknice na Rakek. Prenočuje se v Cerknici; pro-viant naj vzame vsakdo s seboj. Prvi dan bo osem ur hoda, drugi dan po dogovoru Člani društva m vsi prijatelji delavske turistike dobrodošli!
— Redni občni zbor pomočniškega zbora gostilničarske zadruge ljubljanske bo v sredo
•i ,marca 1913 C,J 2. popoldne v restavracijski hprostorih »pri Auru« Wolfova ul 12
— Umrli so v Ljubljani: Helena Končam zasebnica, 75 let. — Marija Moller, vpokoje-nega zelezmč. strojevodje vdova, 66 let. — Ivana Cančar. hči mizarskega pomočnika, 16 mesecev. — Marija Stanko, hči tovarniškega delavca 4 leta. - Vinko Železnikar, poljski dninar, ol let.
— Nevarna igrača. 141etni posestnikov sin Fran Kodelja v Vrhpolju pri Vipavi je kupil velik star, votel ključ, v katerega je dne 8 t m. natlačil smodnika in potem streljal. Prvi' strel se je posrečil, pri drugem se je pa ključ obrnil in zadel dečka v glavo. Deček je dne 18. t. m. umrl.
— V \ozovih električne cestne železnice so bili od meseca sušca lanskega leta pa do sedaj najdeni sledeči predmeti: 10 dežnikov in solncmkov, 9 različnih sprehajalnih palic, 4 pare rokavic, 1 par otroških čevljev, pelerina 5 parov manšet prtič, denarnica z manjšo vsoto denaija, obrisača z milom in glavnikom ženska ročna torbica z rožnim vencem in robcem, otroška denarnica z robcem, deklična havbica, crna prazna pompadura. slovenski molitvenik in črn muf.
— Neumnost je najdražja stvar na svetu,
pravijo po pravici. Samo neumnež kupuje slabo blago, ker ne ve, da je denar za slabo blago proč vržen. Pameten človek pa pri kupovanju blaga v prvi vrsti pazi na njegovo kakovost. SS. *Š>0Sr01mj? so pametne- zato pa kupujejo Snirat kavno prirnes’ k> so jo spoznale tali £	1 ^vni pndatek; saj samo ona da
priljubila IS?izTstno!* obenem pa*'Uidito! edino pristno domače blago te vrst? Pri i aku povanju pazite na varstveno znamko »Sokol«" ki jamči za izborno blago!	*
— Kinematograf »Ideal«. Spored za nedeljo 23. in ponedeljek 24. marca: 1. Gaumontov teden. (Poroča o najnovejših dogodkih, literaturi, športu, modi itd.) 2. Trio Hamelin. Kolori-ran varietetni film.) 3. Pustni torek. (Humoreska.) 4. Serija St. Gotthard. (Od Andermatta do Airolo.) (Kolor. potovalna slika.) Samo popoldne. 5. Smrt Lukrecije. (Drama iz rimske zgodovine. Krasno kolorirano.) Samo popoldne.
. Razglas o klobučnih iglah. (Kom. učinkovitost s Suzano Grandais.) 7. Sence noči. (Velika
zvečer 8a l7™™°VJtOSt ,v treh delih-) Samo
Maks LlnderlettO — S? oT'e a z*°)or'e k 25.. sredo 26. i„ Sett.ek »“m*.".*
l.t Anuradhapura Colorais. (Indijska potovalna slika.) 2. Ljubi pokojnik. (Amerikanska veseloigra.) 3. Otrokov talisman. (Francoska drama v dveh delih.) Samo popoldne. 4. Komična novost. 5. Uko Till. (Amerikanska jahalna drama.) Samo zvečer. 6. Žurnal Pathe. (Najnovejše, literatura, šport, meda itd.) 7. Diplomat ali tretja moč. (Senzacionalna, aktualna diploma-tična intrigantska igra.) Samo zvečer. 8. Luka in njegova žena. (Komična učinkovitost.)
Nov sistem izkoriščanja.
V	Ameriki se razširja nov sistem dela, ki ga kapitalistični učenjaki vneto priporočajo. Sistem je odkril arnerikanski ekonom Taylor in se po njem tudi imenuje. Te dni ie izšel opis sistema v nemškem prevodu. Knjiga zbuja zanimanje vseh, ki se pečajo s sodobnimi socialno političnimi problemi. Naj torej tudi mi iz-pregovorimo nekaj besed o tem sistemu, ki sc bo nedvomno uveljavil prejalislej tudi v kapitalistični Evropi.
Ne vemo zakaj imenuje Taylor svoj sistem znanstveno teorijo. laylor se sicer poslužuje znanstvene metode, da doseže svoj namen. Ali njegov sistem ima opraviti z znanstvom toliko, kolikor recimo astrologija z zvezdoslov-jem. Da pojasnimo: Taylor se poslužuje znanstvene metode, da najde spstem, po katerem se ima delavcu odvzeti duševnost na delu. Ali posledice. ki ima tak sistem na delavce, so naravnost proti vsakemu znanstvenemu principu. Socialno politični obziri in znanstveni razlogi so sistemu tuji. Taylor opeva sicer socialne učinke svojega sistema. O značaju, vrednosti in socialni nalogi delavstva ima Taylor mnenje, ki je razumljivo le onemu, ki pozna gospodarsko neizobrazbo amerikanskega neorganiziranega delavca. Učinek Taylorevega sistema pa ne bo brez pomena za kapitalistično gospodarstvo in nadaljni razvoj delavstva.
Iaylor se opira na pravilne razloge, ali po njegovem kapitalističnem naziranju mu služijo ti razlogi namenom, ki pobijajo vsako pravično človeško pravo. Taylor zasleduje predvsem kapitalistične interese. Gre mu za večjo izrabo delavske^ moči. Po njegovem mnenju bi se dalo z drugačno organizacijo dela mnogo več proizvajati in sicer še celo z znižanjem Števila zaposlenih delavcev. Navaja kot primer zidarsko obrt. Zidarska obrt tehnično ni napredovala. Že danes se rabi orodje in material, ki je bil v rabi že pred 400 leti. Priden zidar postavi v eni uri 120 opek. Po njegovem sistemu dela pa stavi zidar v eni uri 350 opek! Sistem obstoja v tem, da dobi vsak delavec določeno čimbolj enostavno delo. Delo postane enolično. Zidar n. pr. ki ima postavljati opeke, ne bo opravljal drugega strokovnega posla. Enakomerno in avtomatično bo postavljal opeko nad opeko. Ustaviti se ne more niti iz treuotek. Dan za dnem, leto za letom bo izvrševal določeno mu delo: privadil se bo hitremu mehaničnemu izvrševanju. Produkcija se po takem sistemu razdelitve in poenostavljenja poslov silno porrino-žuje. Izrabi se vsak gibljaj delavca. Delavec postane avtomat brez duševnosti; za delo samo se ne zahteva strokovne sposobnosti. Le fizične moči je treba. To moč se izrablja neprestano in čim intenzivnejše. Delavec je stroj. S popolno tehnično izrabo moči tega stroja se doseže največja in najhitrejša produkcija. Poskusi v raznih amerikanskih podjetjih so dali dober rezultat — za kapitaliste seveda. Zavod Steel Comp., ki je uvedel sistem, je v kratki dobi silno pomnožil produkcijo. Delavec, ki je prej prenašal 12,5 ton na dan, prenaša sedaj v istem času 47,5 ton! Delo, ki je preje opravljalo od 400 do 600 mož, izvršuje zdaj 140 delavcev! Plače tem delavcem se seveda zato niso zvišale.
_ Za sistem Taylora se kapitalistično časopisje vneto zavzema. Že dejstvo, da so prvi arnerikanski trusti uvedli tak sistem, nam pravi, kakšne koristi ima od tega delavstvo.
Delo organizacije bi bilo po izvedbi takega sistema v tovarnah nemalo otežkočeno. Tako izkoriščano delavstvo, ki zgubi vsako duševnost, je težko vzgajati v zmislu naših načel in pridobiti razredni organizaciji. Ali seveda TayIor pri sestavi svojega novega sistema izkoriščanja je videl okolo sebe le revne nezavedne delavce in kmete, ki se od vseli strani sveta zatekajo v Ameriko, da si tam pod katerimsibodi pogoji zaslužijo toliko, da vsaj preživijo sebe in družino. To ljudstvo izseljencev nima socialne zavesti. Stremljenja po gospodarski in socialni emancipaciji so mu tuja. Razumemo, da je Taylor smatral tako delavstvo le za material, katerega edino vrednost — fizično moč — se hoče čim popolnejše izkoristiti. Ali vse ljudstvo ni tak material. Poleg trum nezavednih, gospodarsko in politično nezrelih izseljencev, imamo po vsem kulturnem svetu tudi miljone in miljone zavednih organiziranih proletarcev, ki ne bodo mirno in zadovoljno prenašali pomnoženega izkoriščanja. Taylor ni računal pri sestavi svojega sistema s tem dejstvom. Tehnično izvršitev dela je izpopolniti; to izpopolnjevanje pospešuje indu-srijski razvoj sam. Ali tako izpopolnjevanje se ne sme izvršiti na škodo delavca in na pomnoženo korist kapitalistov. Mogoče je z manjšim trudom in krajšim urnikom mnogo več proizvajati. Delavci, ki se zavedajo svoje gospodarske koristi in politične moči, ne bodo prenašali takega pomnoženega izkoriščanja. Tak sistem dela bo le poostril razredno nasprotje in prisilil delavce, da posežejo po najostrejših sredstvih boja, da branijo svoje zdravje in življenje pred kapitalističnim izkoriščanjem in pobijanjem.
Umetnost in književnost.
—	Iz geldališke pisarne. Definitivni program za velikonočne praznike je sledeči: V nedeljo, dne 23. marca (nepar) ob 7. zvečer prvič v sezoni Puccinijeva velika opera »Tosca«. V pondeljek ob 3. popoldne (izven abon-nementa, lože nepar) opereta »Jesenski manever««, ob 7. zvečer za par »Tosca«. V torek ob
3. popoldne (izven abon., lože nepar) »Orfej v podzemlju«, ob 7. zvečer Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi« z gospodom Ignacijem Borštnikom v vlogi Kantorja kot gostom.
Tridesetletnica gospoda Ignacija Borštnika. V torek, dne 25. t. m. gostuje naš ožji rojak. odlični jugoslovanski umetnik g. Ignac Borštnik, in s tem gostovanjem je v zvezi proslava tridesetletnice njegovega igralstva. Rojen je bil leta 1859. v Cerkljah na Gorenjskem, prvič ie nastopil leta 1882. Dramatično društvo ga je poslalo na Dunaj, kjer je imel znamenite učitelje Biirderja, Baumeistra, Krastla; odločilen vpliv pa je imel nanj pristaš realistične enostavnosti igralec-naturalist, Tyro!d, ki je pokazal mlademu Slovencu moderno smer. Nato je bil v Ljubljani enajst let duša vsega gledališkega gibanja, doživel je otvoritev novega gledališča in osnutek opere; bil je režiser, učitelj upravnik dramatičnega društva, pisatelj in prevajalec, Glumil je ljubimce in »glavne« junake. mlade in stare, pa tudi šaljive vloge, povsod krepak in markanten. Leta 1894. ga je angažiral tedanji zagrebški intendant Militič v Zagreb, kier je ostal nepretrgoma do danes. Prva leta, ko je bil Fijan v Belgradu, ga je na-domestoval v Zagrebu Borštnik kot Hamlet, Kean i. dr., pozneje ga je spopolnjeval poglavitno v naturalistični smeri, kjer je iskati temeljne note Borštnikove umetnosti. On podaje v svoji umetnosti človeka, izogibajoč se šablone in banalnosti, prepuščajoč se varno svojemu naravnemu, smelemu instinktu, ki ne išče velikh gest in afektacije, nego moč nijanse. V Sloveniji mu je tekla zibelka, tukaj je krčil pot in pomagal v težkih borbah naši mladi umetnosti naprej, srce ga vleče v domovino nazaj, tridesetletnico svojega delovanja bo obhajal med nami, bodimo veseli njegovega razvoja in počastimo njegovo gostovanje, kakor zasluži velik umetnik.
Štajersko.
— Hrastnik. Na velikonočni pondeljek bo prosta zabava z godbo in plesom v zadružni gostilni konsumnega društva. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi gostilničarka.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvarila sledeče reklamacijske urade:
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a u c o št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »Internationa!« v ulici B o c c a c c i o 2. I.
III. V kavarni Union, ulica C as er m a št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici G i u I i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-n i n a 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli’ Er.emo štev. 124.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica delPIstria štev. 602.
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. M a g d a 1 e n*a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062.
Sv. M. M a g d a 1 e n a zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«),
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.
Rocol s p o d nji. V gostilni »All-Orchi-dea«.
Sv. Ivan: V gostilni »pri Cccu« v ulici S. Cilino.
Vr delca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Kolo n ja: V gostilni novega gospodarskega društva.
V Sv. Križu:	V	prostorih	podružnice
»Ljudskega odra«.
K o n t o v e 1 j:	V prostorih »Delavskega
izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.	.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Barkovljah, Opčinah in 1 rebčali. \ si ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15.
Vestnik organizacij.
Člani ljubljanske kovinarske organizacije dobe svoje članske knjižice zopet v društvu nazaj. Kontrola, ki sta jo izvršila centrala in tržaško tajništvo sta našla «- "V
Trst.
— Stavka v tržaškem tehničnem zavodu
je končana. Prihodnjo sredo se vrnejo na delo zopet vsi delavci razuti treh »nemirnezev«, treh »puntarjev«. Kdo so izprti delavci. Morda slovenski narodnjaki? Ne! Morda italijanski narodnjaki ali nemški? Tudi ne! Delavci Babič, Duič in Siska, katere si je izbral kapitalizem za svoje žrtve v tem boju, so naši sodrugi, so stari člani naše stranke in strokovne organizacije, so pridni agitatorji za organizacijo delavcev. Kakor vedno, tako so si izbrali kapitalisti svoje žrtve med zavednimi delavci, med social-
nimi rlomrvl/rof? C f fun c A nnHflli lcnftltclllStl 13“
sen dokaz, da se najbolj boje socialno demokratičnih lazredno zavednih delavcev in socialno demokratičnih delavskih organizacij. Boji se jih apitahzem zato, ker so močne in resnično sposobne voditi delavske boje, katerim je organi-
fna^ey? inl;sveto dcio v blagor delavstva in proti delavskim izkoriščevalcem. Naj si to delavci zapomnijo in naj sedaj pridno pristopajo m n.asi„0rfa”izacii)- Puste pa naj pri miru vse N. D. O. katerih namen ni in ne more biti dru-g£ga’ kakor delati med delavstvom razdor in ski beti, da se_ delavstvo ne bi organiziralo. Ako se bodo sedaj delavci zavedali svoje dolžnosti in pristopih vsi v kovinarsko organizacijo, bodo dah najboljše zadoščenje onim trem tovarišem ki si jih je izbral kapitalizem za svoje žrtve.
~ Veselico v Sv. Križu priredi ondotna podružnica »Ljudskega odra« v pondeljek 24. t. m. ob 4. popoldne v dvorani Maganji Dnevni red je izredno bogat. Pevski zbor na-
nffi Vel Z i10Vimi zbori’ moškimi in mešanimi. Vsem sodrugom priporočamo, naj na veli-
k°nočni pondehek obiščejo to prireditev naših vrlih kriških sodrngov in sodružie
Položaj kamnarske obrti v Nabrežini.
Kdo uničuje inalo obrt?
Pred desetimi leti je v Nabrežini cvetela kamnarska obrt; bila je največja industrija s kamnom. Leta 1897 so vsled neznosnega izkoriščanja delavci ustanovili svojo organizacijo Delavskemu zgledu so v kratkem sledili gos? darji in odgovorili na strokovno organ zadio J kartelom. Uredili so si takoimenovan»Ve?S-bureau«, ki je izločil medsebojno konkurenco i» sprejemal naročila po enotni ceni Dela so 5* med seboj razdeljevali po kvaliteti kamna i" po številu zaposlenih deavcev.
Ampak to veselje — gospodarji so imeli takorekoc v rokah ves trg - „i trajalo predolgo: om, ki so bili na čelu konsorcija so nrav nepošteno zlorabljali zaupanje. Razdeljevali so si dela ponajveč sami med seboj, d očim so ostali gledali skoz. prste. Pa ne le to: za hrbtom konsorcija so konkuriral, s konsorcijem, sprejemali dela izpod dogovorjenih cen in jih oddaiali v izvršitev osebojnikom, ki so ostali izven kartela, in pa v bližnje kraje: v Repentabor. Miren pa tudi v Istro in Dalmacijo. S propadom konsorcija se je vrnila v nabrežinsko kamnarsko obrt divja konkurenca, cene so se zrušile kakor stavba iz kart in v posameznih slučajih upadle celo na polovico prejšnjih cen.
Razuzdani konkurenčni ples ni trajal dolgo: dasi je bilo med nje zasejano skrajno nezaupanje so se v boju zoper mezdo, v boju zoper delavstvo zopet nash bratci. Kako temeljito so pozabile na svoje stare medsebojne račune na nezvestobo in zlorabo zaupanja, kaže dejstvo da so polne štiri mesece vodili boj zoper svoje’de-lavstv o. Nabiežinski knnmarski kapitalisti se morajo zahvaliti delavcem, da so se med seboj zbogali, odpravili umazano ceno in povišali cene Svojo medsebojno »ljubezen« so topot postavil. na zanesljivejšo podlago: priklenili drug drugega s takozvanimi sofa-mehvami-Sklenili so med seboj pogodbo (kartel) in vsak član tega kai tein je moi al založiti menico glasečo sc na znesek, primeren njegovi obrti Kdor od njih prekrši pogodbo, recimo, da se na'lastno pest pogaja z delavci, mu kartel diktira globo, pok l itje ima v založeni menici ki jo tebi nič meni nič iztozi. Seveda se vse to krega s postavo in pred nekaj meseci je graško trgovsko sodišče v enakem slučaju izreklo neiztožljivost takih založenih menic.
Ost podjetniškega konsorcija je obrnjena proti delavstvu m njihova medsebojna »ljubezen« zajema svoje življenje izključno le iz slepe neprijaznosti do delavstva. Dočim si slejkoprei med seboj prav krepko izpodjedajo cene, ki vsled konkurence diferirajo po več kron' pd meti u, pa se z vso trdovratnostjo upirajo ako zahtevajo delavci 20 vinarjev poviška pri nietru.
Vsled nebrzdane medsebojne konkurence i« ker m pravega knjigovodstva, je zabredel velik del nabnežinskih podjetnikov v dolgove To priložnost je prav dobro izrabila "najmočnejša tvrdka »Lava Romana«; ustanovila je akcijsko družbo, ki so se je z velikim kapitalom udeležili nemški kapitalisti. Nabavila si je najmodernejši stroje, zgradila lastno električno centralo in postavila obratovanje na tehnično zelo poj>oh'0 podlago. Poleg tega razpolaga družba z bogatimi, neizčrpnimi žilami, dočim so ostali kamnolomi po večini izžeti.
Vsled navedenih okolščin obvladuje »Cava Romana« v veliki meri kamnarsko obrt v Nabrežini in s svojo politiko se trudi, da uniči vsa ostala podjetja: nekatera je privezala nase z levjimi pogodbami, tako da bodo prej ali slej izdihnila dušo v tem tesnem objemu; ostala ki jih še ni ujela v svoje mreže, pa preganja s konkurenčnimi cenami kakor divjačino in le čaka, da se do smrti upehana sesujejo in zgrudijo.
I	ak je danes položaj kamnarske obrti v Nabrežini. Koncentracija kapitala, uničevanje male obrti se vrši tudi nevzdržema Mali podjetniki^ s svojo nezmiselno taktiko ta proces le pospešujejo in si kopljejo gospodarski grob. Izigravati se dado proti delavcem in rede na lastnih prsih gada, ki jim bo izpil srčno kri. Ako pojde tako naprej, ni več daleč čas, ko bo »Cava Romana« samovlastno diktirala cene na trgu in ko bo čisto po svojem preudarku delila delo. Ker dobro ve, da štirinajstdneven počitek večino gospodarjev razen dveh, treh umori, ne bo prav nič odlašala, da spravi neljubi drobiž s pota. Ako si mali jiodjetniki predst vljajo, da bodo ugnali konkurenco velikega kaj hala v kozji rog na ta način, da bodo ob nizkih cenah zapirali kamnolome, ob visokih jih odpirali, le dokazujejo, da jilavajo v nejasnih iluzijah; kdor količkaj pozna kamnarsko obrt, ve, kako težko je pridobiti ldijentelo in kako težko je privabiti odpadle in izgubljene odjemalce. Malo obrt uničuje veliki kapital m ne delavci, to bi se morali iz sedanjega položaja naučiti mali kamnarski podjetniki v Nabrežini in r>o tem si>oznanju uravnati svoie postopanje!
Balkanski iti mednarodni položaj.
Berchtold ni zadovoljen z odgovorom črnogorske vlade; storil je nov korak. Italija ni zadovoljiva s hujskanjem dunajskega časopisja. Velesile naznanijo Srbiji in Crni gori, da je usoda Skadra neodvisna od uspehov vojne. Med Avstrijo in Rusijo so diference zaradi Albanije.
AVSTRIJA IN ČRNA GORA.
Dunaj, 21. Napovedani korak na Cetinju jc že storjen. Kralj Nikita je izjavil, da mu je žal, ko mora slišati, koliko je pretrpel Skader, pa bo ukazal, da se meri poslej le na utrdbe. Kar se tiče umora patra Palica, je Crna gora odklonila sodelovanje avstrijskega konzularnega funkcionarja pri preiskavi.
Nov korak.
Dunaj, 22. Zloglasna »Reichspost«, ki opravlja na splošno začudenje že nekaj časa polofi-ciozne časnikarske službe, pripoveduje, da se izvrše v kratkem energični koraki na Cetinju. Izročila se bo nota, v kateri bo določen rok, do katerega se pričakuje izpolnitev avstrijskih zahtev. Če Črna gora tudi tedaj ne da zadovoljivega odgovora, je računati z ultimatom. (Človeku se zdi, da se mu sanja. Mala Avstrija nl-timatum veliki Črni gori?)
»Energični« gLasovl.
Dunaj, 22. Na Cetinju je že storjen drugi
korak, ki je napram prvemu stopnjevan. Glas je bolj energičen. »N. Fr. Pr.« objavlja intervju z nekim »poznavalcem avstrijske balkanske politike«, ki je pripovedoval šmoku, da bodo avstrijski koraki, če Črna gora ne izpolni »avstrijskih« (menda Berchtoldovih?) zahtev, vedno odločnejši, in da bodo naglo sledili drug drugemu, ker »Avstrija« ne bo trpela počasnega razvoja. Neznani »državnik« pravi, da se bodo najprej porabila diplomatična sredstva, če pa ne bi pomagala, bo »Avstrija« vztrajala na svojih zahtevah in jih ne bo opustila. (Nemara mislita misteriozni »državnik« in Prešin šmok res na vojno s Črno goro?)
ITALIJA IN AVSTRIJA.
Rim, 22. Tukajšnje časopisje odločno odklanja strune, na katerih brenka dunajska žur-nalistika. »Mesaggero« ostro obsoja dunajsko agitacijo in spominja na podobno postopanje proti Srbom zaradi Drača. List zanikuje, da bi bile italijanske ladje dobile nalog, naj bodo pripravljene za odhod. Avtentično je. da bo vlada prijateljsko priporočila vladi na Cetinju večjo zmernost y operacijah proti Skadru in čim večjo previdnost, da se izogne nevarnim koin-Pji,ac Toda italijanska vlada ni ne skle-I'«rriin.e;?P^Dravi,a vojaško ekspedicijo ali pa f	ii denionstracij; tudi nima od av-
strijske vlade nobenega obvestila, da pripravlja ces. in kr. mornarica take demonstracije ob črnogorskem ali albanskem obrežju. Italija ne spi; fočno zasleduje vse dogodke na drugem bregu morja in je vsak čas pripravljena varovati svoje interese. — Tudi pri mornariškem ministrstvu zanikujejo vznemirjajoče vesti. V Mesini in Napulju se pač zbirajo vojne ladje, ampak zato, da odplujejo v Specijo, kjer se udeleže krsta nove ladje »Andrea Doria.« Italija ne misli na katastrofalno politiko z oboroženim posredovanjem v balkanskem sporu. Upajmo, da prosvitljena razumnost Črnegore In	kmalu	razprši nove sanje dunajskih
vojnih hujskačev, preoblečenih za enkrat v orotektorje skaderskih nun.
AVSTRIJA IN RUSIJA.
Peterburg, 22. Avstrijsko črnogorski spor povzroča tukaj veliko vznemirjenje. Zadnjega .m?,r j.® sveta v Carskem selu so se udeležili tudi vojaški funkcionarji.
Peterbrg, 22. »Novoje Vremja« pravi, da Je ostalo posredovanje angleškega državnega tajnika sir Greya v albanskem vprašanju brezuspešno, ker Avstrija nikakor noče dovoliti, da bi Djakova pripadala Srbiji, čeprav je bila Rusija pripravljena popustiti v skaderskem vprašanju.
POSREDOVANJE VELESIL.
Milan, 21. »Corr. d. Sera« ima iz Sofije sledeče poročilo včerajšnjega datuma; Neka vest iz Londona je budila mnenje, da je odgovor velesil ze izročen zaveznikom. Toda velesile se niso formulirale svojih živahno pričakovani!! izjav. Neki odlični politik mi je dejal, da so nekatera poslaništva že dobila instrukcije °l • v|?d; verjetno je, da naznanijo vele-•tn1; n a*' Pojutrišnjem zaveznikom svoje misli m pogoje, ki so videti sprejemljivi. Kakor Kaze. imajo zavezniki dobro voljo, da ne dra-flikta 'n °m0K°^10 '1'*ro rešitev kon-
Pogoji velesil.
Dunaj, 22. V diplomatičnih krogih pravijo, da so pogoji, ki jih predlagajo velesile za pod-tegp svojega i>osredovanja, sledeči: 1. Odstop Albanije in določitev take meje, da ostanejo Dardanele Turčiji. 2. O usodi otokov in Skadra odločajo velesile. 3. Vprašanje vojne odškodnine se reši tako, da se vzame obzir na zaveznike pri določitvi deleža, ki odpade nanje od turškega državnega dolga.
SRBI IN ITALIJANI.
Belgrad. 21. Iz Prizrena javljajo: V torek je priredil general Jankovič, poveljnik tretje armade, banket v čast italijanskemu konzulu. General je napil konzulu in povdarjal, da vežejo srbski in italijanski narod tesne vezi in gospodarski politični interesi. Po banketu je vojaška godba spremila konzula domov. (1 o so malenkostni simptomi, pa bi vendar zaslužili, da bi gospod Berchtold malo resneje razmišljal o njih.)
Vojna.
SKADER.
Pred splošnim naskokom.
Milan, 22. »Corr. della Sera« poroča iz Bara: Videti je. da se izvrši v soboto ali nedeljo res splošen naskok na Skader. Srbi in Črnogorci se bojujejo obupno, dobro vedoči, da je vse izgubljeno, če se jim zdaj ne posreči vzeti trdnjavo. Zaupanje v zmago pa je velikansko. Če ostane podjetje to pot brezuspešno, bo razočaranje silno. Vsak dan obstreljavajo topovi zaveznikov Skader. in streli imajo strašen uspeh. V torek sem imel priliko opazovati, streh v bližini nameščene srbske baterije. Krogle so padale v mesto s strašno točnostjo in vsak udar šrapnela je naznanil oblak dima nad hišami. Skoda mora biti zelo velika. Raznaša se tudi glas, katerega pa na noben način ni mogoče potrditi, da je bil avstrijski konzul ubit. (??)
Trdnjava nezavzetna.
Reka, 22. Neki albanski potnik, Peter God-majasi, kateremu se je posrečilo pobegniti iz Skadra. pripoveduje, da je v mestu življenje povsem mirno, da nič ne primanjkuje živil in da se drži trdnjava lahko še dve leti. Po bitki pri Brdici, v kateri je padlo 1200 Črnogorcev in 4000 Albancev (?), se je prebivalstva polo-lotil strah in takrat so zahtevali od Riza bega, da se vda. Riza je dal zapreti kolovodje tega gibanja, šest na obesiti. Ta primer je ustrašil druge, pa ni bilo več govora o kapitulaciji. Vest o razglasitvi neodvisne Albanije z glavnim mestom Skadrom je bila sprejeta z velikanskim navdušenjem. Vse je tedaj zahtevalo orožja, tudi starci in žene. Ustreglo se jim je. Trdnjava je nepremagljiva. Bombardma povzroča malo škode (?).
S>bski transporti.
Solun, 22. Pet grških transportnih ladij s srbskimi četami, kanoni, strelivom, živili, konji in živino je odplulo proti Medovi in Draču. Pri rtu Karaburnu jih sprejmejo grške torpedovke, da jih spremijo do albanskega obrežja. Pravijo, da je to zadnji srbski transport za Skader.
Skupen korak.
Rim, 22. Konferenca poslanikov je sklenila naznaniti Črni gori in Srbiji, da imajo velesile neizpremenljiv namen določiti meje Albanije brez obzira na gotova dejstva. Ta korak se stori vsak hip. Nadalje bodo velesile pozvale črnogorsko vlado, naj dovoli tujcem odhod iz Skadra in naj strogo vpošteva večkrat žaljene pravice katoličanov v Prizrenu in ostaMh Albancev.
Slab položaj.
Kotor, 22. Vesti iz Skadra so zelo slabe. Padec trdnjave se pričakuje v najkrajšem času.
GRKI V TFPELENI.
Atene, 22. General Danglis javlja iz Janine: Naša osma divizija je zasedla Tcpeleni in vzela nekoliko turških topov. Prebivalstvo je sprejelo našo armado z navdušenjem.
BOLGARSKA ZMAGA.
Sofija, 22. Vest o zadnji zmagi pri Čataldži je videti važna vsled dejstva, da je bilo na turški strani udeleženih pet divizij. Ta zmaga kaže Turkom nezmožnost ofenzive, vsled česar umira vojna sama po sebi. Če pride še padec Odrina, ki se pričakuje v kratkem, bo konec vojne zelo olajšan.
Bolgarski poraz.
Carigrad, 22. Po uradnih poročilih je drugi vojni zbor, ki stoji v središču črte pri Čataldži, z uspehom naskočil Bolgare in jim prizadel velike izgube. Prišlo je do besnih bojev od moža do moža, ki so povzročili velike izgube na obeh straneh. Na nekaterih točkah so morali Bolgari zapustiti svoje pozicije. Bolgarske čete so napravile nasprotne naskoke, pa so se morale umakniti pred turško artiljerijo. Morala turških čet je zadovoljiva. Odkar se rabijo velblodi za transporte, je vojska z živili dobro preskrbljena.
PRED ČATALDŽO.
Sofija, 22. Pri Čataldži je na celi črti relativno mirno. Tupatam so Turki poskušali prodirati, pa so bili zavrnjeni z znatnimi izgubami.
NA BOJIŠČIH JE MIR.
Sofija, 22. Na Galipolskem polotoku in pred Odrinom je mirno.
ALBANCI NA TURŠKEM.
Carigrad. 22. Oficiozno časopisje oporeka vestem, da bi bila vlada sklenila izgnati vse Albance iz Turčije. Izgnane so le nekatere posamezne osebe iz Carigrada, ki je v obsednem stanju; povod za te izgone so dali razlogi javnega reda.
SRBI IN BOLGARI.
Belgrad, 22. »Politika« in »Mali Zurnal« poživljata vlado, naj odpokliče srbske čete izpred Odrina, češ da nastopajo Bolgari sovražno proti Srbom. (Oba lista nimata velikega pomena in njiju značaj ni celo oddaljen od značaja revol-verskih listov.)
Car razsodnik.
Belgrad, 22. V merodajnih krogih uvažu-jejo mnenje, da naj bi bil ruski car naprošen za razsodbo, če nastanejo pri razdelitvi plena nasprotja med zavezniki.
KAKO SE GODI VOJAKOM NA MEJI.
Šest vojakov ubitih, pet ranjenih.
Zader, 22. V sredo se je v bližini Kotora utrgala velika skala, razrušila vojaško barako, ubila 4 vojake 33. pehotnega polka in dva topničarja od 5. topničarskega polka. Pet infante-ristov je težko ranjenih.
OGRSKE SPLETKARI JE.
Budimpešta, 22. Časopisi poročajo, da sta imela ponoči Košut in policijski ravnatelj Boda sestanek v Košutovem stanovanju. Boda je baje posredovalec med Košutoin in vlado. (Prav krasne reči! Ne bi li gospod Košut še enkrat postal minister?)
BRIANDOVA DEDŠČINA.
Barthou izbera ministre.
Pariz, 21. Barthou je prevzel sestavo novega kabineta. V razgovorih z Briandom, Du-bostom, Deschanelom in Ribotom je dejal, da hoče združiti vse republikanske skupine na skupno delo. Glede na brainbno reformo stoji na enakem stališču kakor prejšnja vlada. t. j. zahteva uvedbo triletne vojaške službe. Z ozirom na volilno reformo vztraja na tem, da se senat izreče za manjšinsko zastopstvo. Vse-kako pa se bo Barthou trudil, da pomiri in premosti tozadevna nasprotja med republikanskimi strankami in da reši volilno reformo sporazumno z njimi.
Pariz, 21. Barthou je povabil Vivianija, Doumergua in Pichotia, da vstopijo v njegov kabinet. Viviani in Doumergue sta ponudbo odbila. Pichon pa je voljan prevzeti vodstvo vnanjih poslov.
Poslanska zbornica se mika senatu.
Pariz, 21. V poslanski zbornici so propor-cionalisti vložili predlog, ki poudarja, da po splošni volini pravici izvoljena zbornica vztraja na načelu manjšinskega zastopstva, ki se je zanj dvakrat svečano zavzela. Ta resolucija, ki je namerjena zoper senat, pa ni obveljala: sprejeta je bila resolucija radikalcev, ki ne izreka nobenega stališča, z 280 proti 262 glasovoma. Socialisti so sprejeli izid glasovanja s hrupnimi protesti.
MOLOH TRIUMF1RA.
Pariz, 21. Brambni odsek je odklonil pred-lod sodr. Jamesa. ki poziva vlado, da se glede na omejitev oboroževanja obrne na razsodišč« v Haagu. Za poročevalca o triletni vojaški službi je izvolil poslanca Bateja.
NOV FRANCOSKI POSLANIK NA CETINJU.
Pariz. 22. Za poslanika na Cetinju je imenovan De la Rocha - Veruet, predstojnik v uradu za dešifriranje.
KONSTANTIN XII. V SOLUNU.
Solun, 21. Kralj Konstatin se pričakuje danes tukaj na jahti »Amfitrite.«
Mrtvi kralj.
Solun. 22. O prevozu umorjenega kralja v Atene še ni nič določeno. Včeraj je došla v luko grška oklopnica »Psara« in torpedovka »Aktos«. Srbski, bolgarski in črnogorski častniki v Solunu nosijo žalna znamenja.
Zaprisega novega kralja.
Atene, 21. Danes ob pol 11. dopoldne je novi kralj Konstantin v poslanski zbornici z običajnimi ceremonijami prisegel na ustavo. Svoj manifest objavi pozneje, najbrž šele po pogrebu, ki bo 30. marca.
Preiskava.
Solun, 22: Preiskava ptoti morilcu kralja Jurja še ni končana; spravila pa ni nič novega na dan. Mnenje, da bi bil imel morilec kakšne sokrivce, se nikakor ne potrjuje.
MORILEC — PIJANEC.
Solun, 22. Preiskava je dognala, da je morilec Sliinas doma iz Seresa; tam je bil za šolskega slugo, a so ga zavoljo pijančevanja odslovili. Ko je grška vojska zasedla Solun, je dobil Sliinas podobno mesto v Solunu, a je bil vsled pijančevanja kmalu odpuščen. S prošnjo se je obrual na kralja za denarno podporo, ki je bila odklonjena. Vse kaže, da je Shinas svoj napad izvršil v pijanosti.
Shinas izročen vojnemu sodišču.
Solun, 22. Morilca Shinasa so izročili solunskemu vojnemu sodišču.
DELCASSE V PETERBURGU.
Peterburg, 22. Novoimenovani francoski poslanik Delcassč v Peterburgu je prevzel uradne posle.
»POZABLJENI« MILJONI.
Pariz, 22. Pred nekaj dnevi je na pariškem centralnem kolodvoru v prvem razredu »nord-expressa« neki železniški uslužbenec pri pregledovanju železniških voz našel potno torbico, v kateri je bil poleg različnih listin tudi ček berlinske trgovske in obrtne banke za trinajst mi-Ijonov mark. Izgubitelj se še do danes ni zglasil na policiji iti najbrž drobiža še ni pogrešil. Če je ček pristen in če ni »izgubitelj« potegnil policije?
ALEKSANDRIJA POSTANE VOJNA LUKA.
Atene, 22. »Embros« poroča, da namerava Anglija preurediti Aleksandrijo za vojno luko. To se smatra za znamenje, da namerava Anglija zapustiti otok Ciper.
ADMIRALOVA SOPROGA OSUMLJENA UMORA.
Boston. 22. Soprogo pred nekaj dnevi umrlega admarila Eatona, ki se je udeležil kubanske vojne, so zaprli, ker je na sumu. da je zastrupila svojega moža. Pokop admiralovega trupla so preložili, da zdravniki doženo vzrok smrti.
TOVARNA PARFUMA JE ZGORELA.
Novi Jork, 22. Včeraj je izbruhnil ogenj v ndki tovarni parfuma. Nastala je nepopisna panika; sto deklic, zaposlenih v tovarni, je komaj uteklo smrti po lestvi, ki jo je postavila požarna bramba. Človeške žrtve ni nobene, pač pa je tovarna popolnoma uničena in sosednje prebivalstvo je moralo vsled neznanskega smradu zapustiti svoje domove.
Socialno politični pregled.
= Centralna zveza nemških konsumnih zadrug. Statistike nemških konsumnih zadrug za minulo leto so sedaj dodelane. Organizacija konsumentov je v letu 1912 prekosila vse, še tako velike nade. Vse konsumne zadruge, združene v centrali, so imele denarnega prometa 602,979.099 mark ali 723,574.918 K 80 vin. Rezervnemu zakladu so dali v pretečenem letu 1,759.206 mark, stavbnemu, produkcijskemu in drugim fondom pa 2,179.395 mark. Število članov je naraslo v enem letu za 170.000. Število članov, ki so samostojni obrtniki, je naraslo za pet odstotkov, število članov, ki so samostojni kmetovalci, celo za štiriindvajset odstotkov.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
. Benisch
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, j>u-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2’80K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; velefinega snežnobelega, puljenega, J)G'40 K, 8 K; puha sivega ' 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K Naročila od 5kg naprej franka
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 ora dolga, 120 cm Široka, * dvema zglavnicatna, 80 em dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglaVnica, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja
rernica Iz močnega, črtastega gradia, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 738, Češko.
Kupujte obutev, Kjer Je ceneje!
MoSki čevlji za štrapaco .... K 7 — Visoki damski čevlji ..... K 7 —
Velika zaloga vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke iz ševro in boks usnja, modernih in trpežnih vse po jako nizkih cenah.
Zaloga čevljev
Alf. Frankel, kom. družbe
vodja Josip Hočevar Ljubljana, Stritarjeva ul. 9.
Največje podjetje le vrste v Avstriji. — 132 prodajtlen,
Popraviln se po ceni računajo. Pošilja se tudi po pošti.
s a
J9 t- a. a > > u
>N 2 o 12 •
^■SE-ši
o o>»a
■S -- š > g
a;	TO
l-Sli E
ca	ca
.E ~ | T3 .E ^
im*
c
B 'I
l»wo SebBPlh. Slika
H IMIM-
« s-
Ckl
9:
-
i
o.
-i
is
a	-
c-=j
2! a n
g.
(/> 3 ~ a (fl* 3
IHE
3 a 3. » S
CZ, c*
JTN<0
“g-ga
r'a°3» < --ss;5<
LI
Majhna hiša
stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojih prostovoljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska cesta št. 11 Ljubljana.
B. Gdtzl, Ljubljana
■	Mestni	trg	št.	19.	—	Stari	trg	št.	8.	=====
Brez konkurence!
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
Med. Univ.
strokovni zdravnik za ženske bolezni In porodništvo se je
preselil na Mestni trg št. 3
poleg »rotovža8.
. Ordinira od 10.-12. dopoldne in od 3.-4. popoldne.
fe >	^
O
Gostilna
Kavarna st&iae8 celo nočodprta
Ftorijanska ulica štev. 6.
Pristna vina. Domača kuhinja.
\'N;
Bromov
Ali sem že „Zarji“ pridobil novega naročnika?
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana.
Pariz 1S051.	W
•	#
IMS.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj'tr©oj o zalcg-o IsrrasniH
nagrobnih vencev in trakov
x napisi.
-...-	Zunanja	naročila	se	izvršujejo	hitro	in točno. i .
::	Cene	brez	konkurence.	ss
v
Ljubljana Mestni trg št. 11.-12
FR. IGLIC
Najlepša velikonočna darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Blago
najfinejše
vrste.
Cene
najnižje.
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastmi protokolirana tovarna ur v Švici.
,IK0‘
Tovarniška
znamka
,IK0‘
Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
Naznanilo!
Izgotovljene obleke za moške in 1 dečke (otroke).	!
Velika izber. — Nizke cene
Pri Škofu
Ljubljana, Mečiarska ulica — Pred Ško- 1 fijo št. 3, zraven škofije — nasproti go- 1 stilne „Pri Sokolu44.
|
Priporoča se
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
V*,v- ".»•
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
w
Priporoča se domača najuovejša
trg-OTria^a
Maček & Komp.
Franca Jožeta cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv.jMžL železnice. Seli čina postrežba. — USTajnižje cene.
St. 2753|12.
Razglas.
Novo merjenje katastralne občine mesta Idrije se prične z dnem 1. aprila 1913. Da se bo merjenje neovirano vršilo, se vsled c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani pozivajo posestniki, da označijo meje svojih posestev z mejniki.
Obstoječe, vsestransko priznane in z mejniki že oskrbljene meje med posameznimi parcelami morajo ostati neizpremenjene. Le v onih slučajih, kjer posestne meje niso označene z mejniki in se je med strankami dosegel sporazum spoino ali izvensporno, se morajo meje obnoviti in natančno določiti.
V teh slučajih je mejnike postaviti ob mejah in sicer na koncih in skrajnih točkah mej. Pri tem je pr žiti na to, da se na enem mestu ne postavita dva mejna kamna, ker bi se s tem lahko povzročile zmote.
Mejaši se naj v ta namen medsebojno sporazume in mejnike skupno postavijo.
Mejnike se naj postavi in meje označi še predno se prične z merjenjem t. j, pred 1. aprilom letos.
Pri nastalih nesporazumih glede pravilnosti meja se naj takoj naprosi mestni, urad za posredovanje in v slučaju, da se ne doseže sporazuma, naj prizadeti prosijo c. kr okrajno sodišče v Idriji, da poravna sporne zadeve.
Županstvo v
dne 1. marca 1913.
Zupan:
Ivan Strauss*
Gričar & Mejač, Ljubljana
:: ::	^E5xegse23a.o	va,	-ia.15.ca,	štev.	S.	::	::
Naj večja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba.	=	Solidne	cene.