ASORJEVA KNJIŽNICA INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1. Slovenija, telJtax: 0608/21-8^6. 22-861, 22-090, 22-064 CASO IN ČITALNICA 8270 KRŠKO AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, f«x: 61-588 OPEL O ^kj MJC* . J^ZFd.o.o. ® Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT . 31 / LETO XVII / 8. AVGUST 1996 150 SIT Poštnina plačana pri pošti Kri ko stran 4 V Vidmu znova pognali proizvodnjo Vitacel zahteva odškodnino Jože Klemenčič: »Umaknili se bomo, ko nam bo novi lastnik plačal stroške ter izgubo dobička.« KK dobil prvi dve okrepitvi Krško, avgusta - Minuli teden sta krške košarkarje okrepila reprezentančni branilec VValter Jeklin in center Željko Bošnjak, ki naj bi nadomestila izgubo Arriela McDonalda ter Maria Kraljeviča. Nebojša Razič ni uspel dobiti slovenskega državljanstva, tako da njegovo sodelovanje s krško ekipo ne pride v poštev, četrti potencialni novinec Boris Gorenc pa se tudi ni odločil za Interier in se te dni potika po Franciji. Tako vse kaže, da bo tudi v novi sezoni krško moštvo nastopalo z enim temnopoltim Američanom, Tonvjem Cutringom. stran 12 Tradicionalni spust po Savi Sevnica, Krško, 27. junija - Naš glas se je udeležil letošnjega spusta po Savi. Prvi vtis: veliko na vse načine domiselno sestavljenih plovil in izmed njih nekatera niuso dočakala konca plovbe, ampak so svojo posadko vmes namočila v reko. Čeprav je bila akcija ekološka in Save pravzaprav ne bi smeli dodatno onesnaževati. Fotoreportaža na strani 11. (foto: POTOČNIK) stran 12 LanGuest d.o.o. B^Sflte ia prodaja racaaalnikov uWiCwiiliHMt*: sprem* j Načrtovanje, postavitev in vaJrievnaje raj. omrežij g^ Prigarava predstavitve vaiega P<>d}rtja n* Ink rnetn n;V Nadgradnja računalnikov Tel/Km: 060»87-568 Mobitel: 0609/625-087 («>HYUnDFII Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov CMiNEMT PF. Krško, CKZ 51: Tcl.06IW/22-95fl R0f.l.T0ttLEWJ ISSN 1318-7791 TEL: M1/18-1I-14,1ZS-7I-M RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE 12 JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna Sava, Mareatdr, Krita, Pivovarna LaHto, Lit, JNlon, Mlma Portorož. RadiMka. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL:0608/21522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, Ta.: 068/321 -225 KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-609 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608722-906 MOBITEL: 0609/614-460 Naslednja številka Našega glasa izide 22. avgusta TERME ČATEi ToplUki con avTTToT^žTče Naša telefonska anketa: Predvolilno odštevanje se začenja 5. vprašanje Če bi bile prihodnji teden volitve, katero stranko bi volili? stran 2 ]SKD (4,6) 3ZU"JD (3,1) UD SDS (3,3 ^Nacjonri. . (SJ) ^SLS (34) ] Zelmi (0,6) 1LDS (14 ,0) Ntwnoi.witii.ldlMtroM «4,9) Nt bi voli (22,7) 10 20 (*> 30 40 50 a) LDS 14,0 % b) SKD 4,6 % c) ZLSD 3,3 % d) SDS 3.3 % e) nacionalno 3,3 % * 0 SLS 3,3 % ** g) zelene 0,6 %* h) ne vem oz. tega nočem izraziti 44,9 % i) ne bi volil 22,7 % * zapisali smo imeni, ki so jih navedli anketiranci ** Ob zadnji anketi, objavljeni pred mesecem dni, nismo dobili niti enega odgovora: »Volil bom SLS (kmečko stranko)«. Ravno zaradi tega smo tokrat Se posebej pozorno izbrali vzorec izprašanih, odstotek opredeljenih za to stranko ni kaj dosti porasel, vendar domnevamo, da je precejšen vzrok za to v odklanjanju sodelovanja pri anketi, ki je dosti večje na podeželju kot v mestu. Priloga, da ne pozabite: Šola ni šala Moira Orfei: »Kako lahko slon dobi parkljevko?« V Brežicah in Krškem je gostoval cirkus brez živali, pogovarjali smo se z njihovim - predstavnikom za * stike z javnostjo In izvedeli o sila neprijetnih vtisih, ki jih je nanje pustila Administracija naše Dežele. Cirkus je velik, dobro organiziran kolektiv, ki Ima vse kar potrebuje: od kopalnice do agregatov, zato Je jasno, da lahko sestavi dovolj dobrega programa tudi brez živali. stran 11 Medveiek Pušnik Borzno posrcdnilka hiSa MedveJek. Puioik odkupuje delnice podjetij, ki sle j ih kupi li s certifikatom v javnih prodajah. Delnic« KRKE po 4.650 SIT, LEKA po 8.150 SIT, ISTRABENZA po 1.410 SIT, PETROLA po X.000 SIT, PIVOVARNE LAŠKO po 1.550 SIT. PIVOVARNE UNION po 1.700 SIT Icr delnice DRUGIH PODJETU ram lahko prodate v poclo--valnicah Zavarovalnice Triglav no vaej Sloveniji. Informacije po telefonu 061/140-30-10 9771318779018 Na podlagi določil pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo v zasebni lasti »IR« inženiring Krško d.o.o., podjetje za izvedbo, trženje in inženiring, Krško, CKŽ 53, in na podlagi statuta te družbe ter na podlagi določil Zakona o volilni kampanji (Ur.l. RS Št. 62/94) je skupščina družbe na zasedanju dne 30. 7. 1996 sprejela naslednja PRAVILA (obseg, pogoje in način) za izrabo časopisnega prostora za dstavitev kandidatov, strank in njihovih programov v Našem glasu (v nadaljevanju: pravila). I. Podjetje IR inženirig Krško d.o.o. izdaja Naš glas, časopis za Posavje in okolico (Naš glas), zato izdaja ta pravila, v katerih upošteva vsa določila 5., 6. in 7. člena iz zgoraj citiranega Zakona. II. t Naš glas poroča o predvolilnih zborovanjih^posameznih strank samo v obliki vesti (dolgih do deset tipkanih vrstic), sestavljenih predvsem iz informacij protokolarnega značaja. Vsaka politična stranka izmed tistih, ki imajo svoje predstavnike v državnem zboru, državnem svetu ali v občinskem svetu, ima pravico do temeljitejšega poročila (dolgega do 30 tipkanih vrstic) z enega od svojih zborovanj v okviru posavske regije. III. Za politične stranke, ki nimajo svojih predstavnikov v državnem zboru, državnem svetu ali v občinskem svetu, se ima uredništvo Našega glasa pravico samostojno odločiti, ali jim bo dodelilo pravico, navedeno v drugem odstavku tega člena. IV. Vvesteh iz točke II. teh pravil ni poročanja ali razčlenjanja posameznih političnih poudarkov, o katerih so govorili njihovi udeleženci. V. Novinarji Našega glasa se predvolilnih zborovanj, razprav, soočenj in drugih javnih prireditev praviloma ne udeležujejo, zato morajo organizatorji teh dogodkov sami poskrbeti za to, da Naš glas (uredništvo) dobi ustrezno informacijo, potrebno za sestavo protokolarne vesti iz II. točke teh pravil, če tako objavo v Našem glasu želijo. VI. Objavo napovedi posameznih javnih predvolilnih zborovanj Naš glas zaračuna v skladu s svojim trenutno veljavnim komercialnim cenikom, na podlagi pisnega naročnila, ki mora vsebovati podatke o velikosti, strani in obliki ter barvi objave. VIL Na enak način kot objave iz VI. točke teh pravil Naš glas zaračunava objavo predstavitev posameznih strankarskih kandidatov, političnih strank, njihovih programov, predvolilnih gesel, letakov in ostalega propagandnega materiala. Take objave morajo biti dogovorjene (obseg, vir informacij, mesto objave ...) in opremljene s podatki.o naročniku objave. Če uredništvo Našega glasa oceni, da bi bila ustrezna javna prireditev smiselna in da bi imela ustrezen odziv v javnosti (med obiskovalci), lahko organizira soočenje vseh zainteresiranih kandidatov strank, vključenih v predvoJili boj. Če na podlagi izkušenj (negativni finančni učinek, premajhen obisk, nesodelovanje morebitnih sponzorjev pri kritju stroškov...) Naš glas oceni, da ne bi imelo smisla ali želenega finančnega učinka (kritje stroškov), mu take javne prireditve ni treba organizirti. Poročilo o prireditvi iz prejšnjega odstavka te točke lahko Naš glas objavi toliko strnjeno, kot meni, da bodo njegove finančne zmogljivosti prenesle. Vffl. Poročanje o strankarskih prireditvah iz III. člena teh pravil ne obsega komentiranja posameznih elementov strankarskih programov ali dejanj udeležencev zborovanj. Komentatorski ali drugače z osebnimi stališči obarvani prispevki se lahko objavijo samo ločeno od teh poročil, objavljenih v okviru določil točke III. pravil in morajo imeti jasno označbo nosilca stališč. Ravno tako Naš glas v času predvolilne kampanje ukinja možnost brezplačne objave pisem s političnimi mnenji in stališči v okviru rubrike Poštna torba ali podobnih rubrik. Lahko pa njihovi avtorji taka pisma objavijo na podlagi plačila v višini, kot jo določa komercialni cenik Našega glasa. IX. Na podlagi izkušenj iz preteklosti se lahko uredništvo odloči, da od posameznih političnih strank zahteva predplačilo za vsako naročeno objavo propagandnega gradiva in da, če predplačila ne dobi, odkloni objavo gradiva. Če ima politična stranka neporavnane obveznosti iz obdobja pred volilno kampanjo, se njeno naročilo ne realizira do plačila zapadlih terjatev. X. Ta pravila prično veljati naslednji dan po sprejemu na skupščini družbe, uporabljajo pa se pri vsakokratni predvolilni kampanji, namenjeni volitvam ali izjavljanju državljanov z referendumom. V Krškem, dne 30. 7. 1996 Predsednica družbe Mira RESNIK Naša telefonska anketa: Predvolilno odštevanje se začenja Posavje, avgusta - Da nas ne bi prehitel predvolilni molk, smo tokrat nekoliko prej opravili našo stalno telefonsko anketo. Poletje se izteka k svojemu koncu in kmalu bo prišla jesen, »slovenska jesen; kot jo že sedaj nekateri imenujejo. Državljanom Republike Slovenije pa bo ta jesen prinesla predvsem veliko skrbi: referendum, volitve. ; V tokratni anketi smo poklicali 300 telefonskih številk, od tega je bilo pripravljeno odgovarjati le 150 poklicanih, 56 pa jih je kategorično zavrnilo vsakršno ispraševanje. Število anketirancev smo razporedili glede na število gospodinjstev v posameznih občinah: Krškem 60 odgovorov, v Brežicah 50 in Sevnici 40, enakovredno pa smo 1. vprašanje Ali ste zadovoljni z delovanjem svojega župana v dosedanjem mandatu? Krško Ne vem 23.3% 28,3% Sevnica 2. vprašanje Ali veste, kdo je vaš poslanec v Državnem zboru? 3. vprašanje Ali se strinjate s številom predlogov za spremembo volilne zakonodaje? **** cvl59 22-* 10MS DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS, NAŠ GLAS PA ŠE DLJE! upoštevali prebivalce iz mesta in s podeželja. V primerjavi s prejšnjo anketo kaže tokratna, da so si župani v poletnih mesecih pridobili nekoliko več naklonjenosti občanov, še posebej pa so s svojim županom zadovoljni v brežiški občini. Svojega poslanca pozna še vedno le slaba četrtina prebivalcev, referendum pa bo, kot kaže, kar dobro obiskan. Opaziti je tudi, da ljudje nekoliko več razmišljajo o strankah in volitvah, saj se jih je že nekoliko več opredelilo, največji porast pa je zabeležila Liberalna demokracija, medtem ko so ostale stranke na ravni prejšnjih rezultatov. Sicer pa, predvolilni kotel se šele ogreva in volitve bodo pokazale, kdo bo iz njega izstopil kot zmagovalec. (Nena) Brežice 12% 4. vprašanje Ali se boste udeležili jesenskega referenduma? Ne vem 27,4% Hvalnica oblasti Velika večina tistih, ki živimo na območju občine Krško, si bolj ali manj uspešno prizadevamo preživljati mesece v okviru bančno dovoljenih limitov na tekočih računih. Ta naša bitka in poletnovročična kramljanja o referendumski komediji absurda nas oddaljujeta od problemov, ki se dogajajo v neposredni bližini in ki se, zaradi pretirane želje voditeljev skupnosti po podaljšanju ne povsem pravnega stanja in domačnostnega sporazumevanja brez upoštevanja globalnih resničnosti, izražajo s prazno donečimi idejami o nemoči lokalne samouprave in unikatnosti v slovenskem prostoru. Naj bo karkoli že, v dejanjih sedanje občinske politike zaenkrat še ni mogoče razbrati znamenja splošne/še politične:kulture. Če se, denimo politične stranke ne bodo uspele dogovoriti za skupno politiko nastopa občine do Nuklearne elektrarne, ki se je pričela vedno bolj obnašati kot gospodar tega prostora potem je jasno, da bo aktualna vladajoča struktura potisnjena v položaj »preplašenih kmetov«. Za veliko večino Krčanov življenje ni sestavljeno Iz dejanskih ali domnevnih velikih tem, ki so sicer večni azil za profesionalno in moralno nekompetenthost politične nomenklature. Sestavljajo ga majhne življenjske nadloge, za katere pa občinski Partenon nima drobiža, če se izražam s prispodobami. Ob takem razmišljanju pa ponovno naletimo na tezo, da ni najbolj koristno osvojiti oblasti brez vedenja, kako jo uporabiti. Da boš moralno čist in politično nepristranski. Prepričan sem, da je prav, da vsak od nas obdrži kakšno skrivnost o svojem delu -in sicer za voljo poslovne etike in zavoljo delovnega mesta. Narobe pa je, če za mistiko neodkritega skrivaš svoje nesposobnosti svojih sodelavcev. Sicer pa - na nesmisle naletite tudi pri nedvomno lucidnih ljudeh, čemu se potem zgražati pri nesposobnih in neučinkovitih. (Damijan Lah) NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Zoran Zelič, Pavel Oluič, Mojca Troha, Staša Fon, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglasni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. Promet v Brežicah kmalu drugače Brežice, 25. julija - Prometne razmere povzročajo v Brežicah že dalj časa preglavice občanom in obiskovalcem, ki se v brežiški mreži enosmernih in dvosmernih cest težko znajdejo. Študija, ki jo je občina Brežice naročila pri Zavodu za prostorsko načrtovanje, kaže, da so jedro mesta ter nekatera križišča preobremenjena (promet se je v dveh letih povečal za 25 odstotkov in še vedno narašča) ter da je potrebno pristopiti k drugačni rešitvi. Svetniki so na 21. seji široko razpravljali o tej temi, vendar do konkretnih zaključkov niso prišli. Edini so si bili le, da je za obojestranski promet takoj potrebno odpreti Černelčevo cesto, medtem ko bodo za križišča pri Intermarketu, blagovnici in srednji šoli, križišče Ceste svobode s Pleteršnikovo ter dobovsko križišče poskušali najti dolgoročnejše rešitve (s semaforizacijo, krožnim prometom ali kako drugače), svoje pa bo morala povedati še Člani sveta KS Brežice so na temo prometne ureditve v Brežicah sklicali razširjen sestanek, saj menijo, da se jih ta tema neposredno tiče ter da bi svetniki pri odločanju morali upoštevati tudi njihovo mnenje. Medtem ko so se glede križišč odločili za dolgoročne rešitve, pa so se strinjali, da je Černelčevo ulico potrebno odpreti za dvosmerni promet. Glede prometne ureditve na mostu pa je bilo slišati nekaj zanimivih ugotovitev in razmišljanj. Adolf de Costa: »Oba mostova sta spomenika 2. kategorije, zato tu mora veljati poseben režim. Za dvosmerno cesto sta preozka in tudi vhod s kranjske strani je praktično nemogoč. Tudi če bo cesta enosmerna, bo na njej moral veljati poseben režim, saj bo ob najmanjši poledici most potrebno zapreti.« Ing. Filipčič: -Razlaga, da bi se čez most praznilo mestno jedro, se mi zdi neutemeljena, saj menim, da bi promet po mostu razbremenil le obvoznico.« Mag. Bizjak: »Še posebej je kritično odvodnjavanje in soljenje v zimskem času. Ker bi soljenje most uničilo v nekaj letih, predlagam, da je most v zimskem času, ko je poledica, zaprt za ves promet.« Na koncu so na svetu krajanov sprejeli sklep, da bodo občinskemu svetu predlagali takojšnje odprtje Černelčeve ulice in da se promet na mostu usmeri iz mesta ter da se predvidi možnost zaprtja ob sobotah in nedeljah po delovnem času. stroka. Jabolko spora je bil tudi tokrat most čez Savo in Krko, ki bo v kratkem obnovljen in usposobljen za promet. Vprašanje je le, za kakšen. Svetniki s kranjske strani namreč zahtevajo, da je most odprt v obe smeri, saj bi tako bila pot v Brežice zanje krajša za 3 km, pa tudi za kmetovalce, ki vozijo svoje izdelke na trg, bi to pomenilo razrešitev mnogih težav. Druga polovica svetnikov meni, da je most lahko odprt le v eno smer, in sicer iz mesta, kar naj bi omogočalo hitrejše praznjenje jedra, upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da je most v svojem najožjem delu širok le malo več kot štiri metre, kar pomeni, da prehitevanje ne bi bilo mogoče, pa tudi za motoriste, kolesarje in pešce ne bi bilo prostora.' (Nena) Festival Brežice že prihodnje leto? Brežice, 25. julija - Na 21. seji OS so svetniki razpravljali o ponudbi Klemena Ramovša oziroma njegove Koncertne agencije za organizacijo Festivala Brežice, ki naj bi se že prihodnje leto prestavil iz Radovljice v Brežice. Odbor za družbene dejavnosti meni, da je projekt Festival Brežice za občino Brežice promocijsko zanimiv, hkrati pa ne predstavlja finančne obremenitve za občinski proračun. Tak festival, ki je vrhunska glasbena prireditev, programsko usmerjena v staro glasbo, in ki jo izvajajo svetovno priznani glasbeniki, je doslej potekal v Radovljici. Vendar so pri agenciji Klemena Ramovša prepričani, da bi premestitev v dvorano viteškega gradu v Brežicah prireditev še obogatila. »Festival se financira iz dveh virov: subvencij in sponzorstva. Ker smo seznanjeni s finančnim stanjem v brežiškem proračunu, smo projekt zastavili tako, da ne predvideva subvencije občine, se pa toliko bo// usmeri v sponzorski del, o katerem menimo, da zanj v brežiški občini obstajajo dobri pogoji. Od občine pričakujemo le pomoč pri organizaciji in navezovanju stikov s sponzorji,« je povedal Klemen Ramovš. Nekateri svetniki so bili navdušeni nad projektom in pripravljeni tudi volontersko pomagati pri projektu, drugi pa so bili črnogledi, saj se je v Brežicah izkazalo, da so tovrstne prireditve slabo obiskane, hkrati pa tudi niso verjeli, da prireditev proračuna res ne bo prav nič obremenjevala. Pojavilo se je tudi nekaj dvomov glede organizacije, saj bi po mnenju nekaterih lahko prireditev organizirala brežiški muzej in agencija Klemena Ramovša. Na koncu je obveljalo mnenje, da se pristane na soorganiziranje festivala ter da se organizira 5-članski odbor, ki bo v skrajnem primeru deloval tudi volontersko. (Nena) Višja strokovna šola bo! Brežice, 25. julija - Na podlagi pobud in želja večjega števila občanov ter raznih ustanov, organizacij in podjetij je poslanec Šetinc v državnem zboru predlagal ustanovitev višje strokovne šole v Brežicah. Predlog so soglasno podprli tudi člani OS Brežice, projekt pa je predstavil član delovne skupine Franci Pacek: »Višja strokovna šola je zamišljena kot posrednješolski študij, ki ne spada v univerzitetno izobraževanje. Ustanovilo jo bo Ministrstvo za šolstvo in šport, vanjo pa se bodo vpisovali kandidati na podlagi podpisane pogodbe s podjetjem. Pričakujemo, da se bodo vpisovali predvsem dijaki, ki se ne morejo vpisati na univerzo (ki so opravili zaključni izpit in ne mature) ter so končali poklicno šolo po sistemu 3 + 2. Pred delovno skupino je še veliko dela: sestaviti moramo predmetnik, poiskati izvajalce, poiskati sodelavce, zagotoviti predverifikacijo, prostore (ki naj bi bili v novi ekonomski šoli) in delovna sredstva. Predvidoma naj bi vsa dela zaključili decembra letos in takrat naj bi oddali ministrstvu dokument v verifikacijo. In tako naj bi februarja že izšel razpis za en oddelek rednih študentov in en oddelek študentov ob delu. Majhen delež sredstev bo potreben iz občinskega proračuna, predvsem pa bomo potrebovali strokovno pomoč.« (Nena) Občinski svet Krško Proračun z nekaj opombami Krško, 25. julija - Za krške svetnike so se počitnice začele šele po končanem nadaljevanju devetnajste seje, na kateri so pregledali izvrševanje občinskega proračuna v prvi polovici leta in v zvezi s tem sprejeli še nekaj svetniških pobud. Branko Kovačič z občinskega oddelka za proračun je svetu predstavil izvajanje proračuna od januarja do konca junija. Po njegovih besedah je povprečna poraba sredstev nekako polovična, kar ustreza predvidenemu. Osnovni problem finančnega načrta občine je bilo to, da oddelek za proračun ni imel meril zanj, in jih je lahko oblikoval šele po porabi. Seveda pa so za nekatere postavke drugačne - tudi na splošno dosti nižje, kot so pričakovali, namreč za okoli 200 milijonov tolarjev manjše. Za okoli 40 milijonov postavk pa se prenaša na državo. Dotok denarja je po Kovačičevih besedah brez obrazložitve manjši, predvsem pri komunali in financiranju lokalnih skupnosti, nekateri načrtovani prihodki, na primer od davkov na premoženje, pa bodo prišli šele konec leta. »Dinamiko del zastavljamo tako, da ne bi prišlo do prezadolžitve proračuna,« je dejal. Svetniki so se v razpravi lotili nekaterih področij, na katerih se jim je zdelo izvajanje proračuna prešibko. Peter Žigante je menil, da je občina slabo aktivna na investicijskem področju, Martin Lešnjak pa je opazil, da je občina v subvencioniranju avtorskih programov krepko prekoračila letna proračunska sredstva (149,1 %). Predlagal je tudi, naj župan podpiše že pripravljene pogodbe in naj se dela, predvidena za dokončanje med julijem in septembrom, začnejo avgusta izvajati. Ivana Urbanča je zanimalo, kaj konkretno so novi programi v malem gospodarstvu, kajti naložba v katalog obrti in podjetništva ter novi programi zaposlovanja senovškega rudnika v stečaju so porabili že 85,6 % svojih letnih sredstev. Ivan Kozole je menil, da kmetijstvo, turizem in varstvo okolja ali zanemarjamo ali za to ni programov, čeprav občina za to ima naravne danosti. »Kar smo sicer vselej poudarjali, ne pa v to tudi vlagali,« je menil. Razprava o nekaterih proračunskih postavkah ni zavrla sprejetja pregleda realizacije proračuna, svetniki pa so k tej točki sprejeli še sklepe, naj do konca julija župan podpiše vse pogodbe, predvidene za dokončanje do septembra, urad župana naj odboru za finance mesečno poroča o izvrševanju proračuna, ob številčnih podatkih pa naj priloži vsebinsko poročilo o postavkah, ki vidno odstopajo od načrtovanega, (nic) Nadaljevanje 19. seje OS Krško Pobude v znamenju komunalnih problemov Krško, 25. julija - Na nadaljevanju svoje zadnje seje pred dopusti so krški svetniki izpostavili kar precejšnje število pobud in predlogov, večinoma tičočih se komunalnih vprašanj, vodovodov in cest. Na piano je prišla problematika raškega vodovoda, ki je zaradi neprimerno položenih cevi pred desetimi leti spet potreben temeljite obnove. V zvezi s tem je svetnica Justina Molan izrazila zahtevo KS Raka, naj denar za popravilo poiščejo tisti, ki so za napako odgovorni, in^ naj finančno ne bremenijo več KS Raka. Težave so tudi z vodovodom na Velikem Trnu, kjer dela že dva meseca stojijo. Na Prekopi in Gorenji Prekopi imajo tudi težave z vodo, ker je je preprosto premalo, in v nekatera gospodinjstva priteče šele ponoči. Poleg vodovodne in vodne tematike (tudi v zvezi z onesnaženostjo Krke) je bilo tudi obilo pobud in vprašanj glede urejanja cestne infrastrukture: nedokončani pločniki in deli cest, nepravilno označevanje krajev, zaščitne ograje, ponekod s cestišča še niso očistili zimskega posipa; teh težav je največ v nefunkcionalno izpeljano. Stadion pa je po mnenju Stanislava Dvorska proble- Branimir Vodopivcje izpostavil onesnaženje polj s plevelom, zlasti na krškem polju: »Številne parcele so dvomljivi lastniki ali slabi gospodarji prepustili plevelu, in ta se je razširil po vsem krškem polju, kije za naslednje leto onesnaženo. Tisti, ki so dobro obdelali, bodo morali kljub temu porabiti veliko herbicidov in imeli bodo veliko stroškov. Kdo je odgovoren, da tega ni videl?" i___ bližnji okolici Krškega in na Senovem. Jože Žabkar je pri tej temi opozoril na novourejeno križišče pri stadionu v Krškem, ki je po njegovem mnenju matičen tudi zaradi javnih prireditev, ki se na njem odvijajo in se ne zaključijo ob času oziroma ponoči presegajo primerno glasnost. Dalje na str. 5 Poročilo z 21. seje OS Brežice Zadnjič pred počitnicami Brežice, 25. julija - Zadnja seja občinskega sveta pred zasluženimi počitnicami je obetala veliko dela in že v začetku je bilo jasno, da svetniki vseh 20 točk dnevnega reda ne bodo uspeli obravnavati. Zataknilo se je že pri potrjevanju le-tega, saj so svetniki vztrajali, da mora biti točka vprašanja, pobude in predlogi na začetku in ne na koncu dnevnega reda. Svetniki so razpravljali o znaku občine Brežice ter se izmed dveh variant, ki jih je predlagala komisija, katere predsednik je bil Borut Mokrovič, odločili za znak s črticami. V nadaljevanju so sprejeli sklep o soorganizaciji projekta »Festval Brežice« ter o ustanovitvi višje poslovne šole v Brežicah. Končno je bil s spremembami in dopolnitvami sprejet tudi odlok o ustanovitvi Zavoda za šport Brežice, za predsednika so potrdili Stanka Radanoviča, za podpredsednika pa Franca Polovica ml. Do manjšega zastoja je prišlo pri potrjevanju spremenjenega predloga cenika, saj so nekateri svetniki menili, da so najemnine za nekatere klube previsoke in jih bo to v bistvu pokopalo. Nejasnost je pojasnila Darinka Cvetko-Šegota: »Cene so enake, problem je le v tem, da prej nekateri klubi najemnine niso plačevali in so se stroški krili iz občinskega proračuna. Sedaj je to zaradi velikega primanjkljaja v proračunu nemogoče, hkrati pa smo z enotno ureditvijo dosegli, da imajo vsi športniki v občini enake pogoje za delo.« Sledila je še razprava o prometni študiji za območje Brežic, kjer so svetniki prišli le do sklepa, naj se za dvosmerni promet nemudoma odpre Černelčeva ulica, medtem ko bodo o vseh preostalih perečih vprašanjih še razpravljali, svoje pa bo morala povedati tudi stroka. Svetniki so nato sprejeli osnutek odloka o nadomestilu za stavbna zemljišča, zatem pa se zaradi neskepčnosti razšli. Preostalih deset točk dnevnega reda torej čaka na nadaljevanje seje, ki bo jeseni. (Nena) Za kakšno dvorano se bodo odločili Brežičani? Brežice, julija • O večnamenski dvorani obnovi ekonomski šoli so v občinskem svetu že nekajkrat razpravljati, vendar se zdi, da je bilo vprašanje zelo spolitizirano. Končna odločitev bo padla v treh krajevnih skupnostih: Brežice, Zakot in šentlenart. Točka je bila na dnevnem redu 21. seje OS, vendar ni prišla na vrsto in bo verjetno obravnavana v nadaljevanju seje, ki bo jeseni. Gradnja nove ekonomske šole je v polnem teku, ob njej pa bo tudi pripadajoča telovadnica. Ministrstvo je prvotno zagotovilo sredstva za 1.070 m2, končno pa pristalo na 1.200 m2 veliko telovadnico. Sedaj je odločitev na krajanih, ali so pripravljeni za nekaj več ali ne. Ponujajo se tri variante: 4.100 m2,3.300 m2 in 2.700 m2. Mnenja se nekako nagibajo k varianti B, ki naj bi veljala okoli 394 mio SIT oziroma 1.313 DEM po kvadratnem metru. Princip financiranja predvideva od krajevnih skupnosti 15-odstotni delež (za varianto B je to 33 mio SIT), porazdelitev po posameznih skupnostih pa bodo določili bodisi po številu prebivalcev bodisi po deležu dohodnine in katasterskega dohodka. Verjetno pa bo potrebno razmišljati tudi o samoprispevku. (Nena) Plakatiranje v občini Krško Ne tako nepomembna tema, kot se zdi Krški svetniki so v nadaljevanju zadnje seje pred počitnicami razpravljali tudi o osnutku odloka o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje v občini. Osnutek so načeloma sprejeli, vendar z zadržki. Ivica Puntar, načelnica oddelka za urejanje prostora, varstvo okolja in premoženjskopravne zadeve, je predstavila osnutek odloka, ki naj bi plakatiranje v občini urejal na podlagi koncesije pravni ali fizični osebi. Za plakatiranje bi moral uporabnik plačati komunalno takso, ki bi bila prihodek proračuna, in stroške plakatiranja, ki bi šli v prihodek koncesionarja. Odbor za finance iti občinsko premoženje je že na svoji seji sredi julija dal pozitivno mnenje k osnutku odloka z vidika novih prihodkov v proračunu, ne pa glede višine in oblike pobiranja takse. Tudi odbor za krajevne skupnosti je na seji 16. julija sicer pozdravil pripravljenost, da se na področju plakatiranja uvede red, hkrati pa je ugotovil, da se predloženi osnutek odloka ne razlikuje od januarja zavrnjenega. Stališče tega odbora je bilo, da morajo imeti možnost prevzema plakatiranja predvsem krajevne skupnosti, ki naj tudi zadržijo komunalno takso, in da je potrebno razlikovati med komercialnimi plakati in plakati društev, torej razširiti možnost oprostitve plačevanja takse. Odbor je tudi predlagal, naj se osnutek vrne v fazo delovnega gradiva, ki naj ga obravnavajo sveti KS. V razpravi so svetniki izpostavili težave takšne ureditve plakatiranja: v krajevnih skupnostih imajo do plakatiranja različne odnose, zato za vse ne more veljati en, enak koncept. Po mnenju svetnikov je sicer interes vseh, da se plakatiranje v občini uredi, vendar bi morale krajevne skupnosti imeti možnost, da o tem povedo tudi svoje mnenje, kajti če uredba ne bo primerno pripravljena, bo od nje več škode kot koristi. Občina da je tudi dolžna poskrbeti za primerna mesta za plakatiranje, potem naj se problem rešuje naprej. Predloga, naj se osnutek vrne v fazo delovnega gradiva, svetniki niso sprejeli, strinjali pa so se, naj se v naslednji fazi obravnave upoštevajo vsi predlogi, pripombe in dopolnila, urad župana pa naj pridobi še mnenja krajevnih skupnosti in društev, (nic) © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Letos bo v Celju od 13. do 22. septembra 1996 že 29. mednarodni obrtni sejem MOS '96. Tudi letos bo stokovna ekskurzija za delavce, zaposlene pri obrtnikih, z ogledom obrtnega sejma ter srečanjem delavcev na prireditvenem prostoru aerokluba Leveč v soboto, 14. septembra. Delavci, zaposleni pri obrtnikih v Krškem in Sevnici, bodo o tem pisno obveščeni, Sklad za izobraževanje delavcev Brežice pa že zbira prijave. Aktualno Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je objavil prvi javni razpis za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev za skladnejši regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Opozarjamo, da velja opredelitev demografsko ogroženih območij do konca leta 1996, lahko pa pričakujemo, da nova opredelitev za nekatera sedaj demografsko ogrožena območja v prihodnje ne bo več veljala. Razpis je objavljen v javnih občilih. V majski številki revije Obrtnik (str. 73) je govora o pristopu Obrtne zbornice Slovenije k projektu »Uvajanje sisjema kakovosti po ISO 9000 v mala podjetja«, ki ga izvaja Center za tehnološko usposabljanje pri GZS. Cilj projekta je usposobiti mala podjetja, da1 razvijejo in uvedejo v svoje poslovne procese sistem kakovosti (pridobitev certifikata ISO 9000). Delno finančno podporo podjetjem pri usposabljanju nudijo dve ministrstvi in obe zbornici - OZS in GZS. V reviji je bil objavljen tudi razpis, namenjen 60 podjetjem, ki bodo zainteresirana za razvoj sistema kakovosti in pridobitev certifikata. Ker trenutno še ni zasedenih vseh 60 mest iz razpisa, se je mogoče do začetka septembra 1996 še prijaviti. Prednost pri prijavi imajo tako imenovane proizvodne dejavnosti. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel: 061 301-133, CTU. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Izobraževanje - ISO 9000 Projekt Uvajanje sistema kakovosti po ISO 9000 v mala podjetja se bo začel izvajati septembra 1996. Cena za posamezno podjetje znaša 8.550 DEM v tolarski protivrednosti, izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko usposabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60 podjetjih po vsej Sloveniji. Skupine bodo organizirane samo v regijah, kjer bo podpisalo pogodbo o sodelovanju v projektu vsaj šest podjetij. V Posavju oblikujemo svojo skupino, do sedaj imamo prijavljena 4 podjetja, iščemo še 2 kandidata iz Posavja, ki bi želela sodelovati pri projektu uvajanja kakovosti po ISO 9000. Vse zainteresirane obveščamo, da kopijo razpisa s pogoji dobite na OGZ Posavje. Statistični podatki v povprečnih bruto in neto plačah april 1996 BRUTO IV 96 Skupaj 125.499 Gospodarstvo 116.006 Negospodarstvo 153.266 NETO Povpr. IV 96 Povpr. I-IV96 I-IV96 121.332 79.351 77.158 113.005 74.179 72.771 145.777 94.477 90.615 Z Ljubljanske borze V minulih štirinajstih dneh je bilo trgovanje na Ljubljanski borzi spet turobno In kaže, da bo tako še nekaj časa. Ker je veliko borznikov na dopustu, bo kvečjemu še bolj dolgočasno. Slovenski borzni indeks ! je v tem času nihal In se v petek ustavilna na ravni 941,08 točk, kar pomeni, da je pridobil 3 odstotke svoje vrednosti. Najbolj se je podražila delnica Loka, in sicer za 15 odstotkov. Redni delnici SKB banke In borznoposredniške hiše Dadas sta se popravili za 9 odstotkov, za 7 odstotkov pa se je v minulih dveh tednih povišal tudi ? tečaj redne delnice Nike. Rast tečaja sta zabeležili še obe delnici Hipotekama banke Brežice, in sicer redna za S, prednostna pa za 4 odstotke. Največji padec tečaja tokrat velja obema delnicama Kovinotehne, ki sta se pocenili za 27 odstotkov. Močno, kar za 16 odstotkov, seje znižal tečaj redne delnice Salusa. Redna delnica Term Čatež je tokrat Izgubila 2 odstotka svoje vrednosti in je v petek veljala 8.950 tolarjev. Dnevni promet z delnicami je bil zelo skromen, saj borzni posredniki večinoma le spremljajo zaslone borznega informacijskega sistema, na katerem se občasno pojavi kakšen posel. Pritožujejo se nad pomanjkanjem naročil vlagateljev, tako kupcev kot prodajalcev, za špekulante pa je trgovanje preskromno, da bi dobili priložnost za omembe vreden zaslužek. Borzno dogajaj nje so minuli mesec popestrile le delnice, ki so se uvrstile na organiziran trg vrednostnih papirjev,* bližnji prihodnosti pa tudi tega ni mogoče pričakovati. Pristojni organi so se namreč odpravili na poletni dopust. Po dopustih lahko pričakujemo delnice Gorenjskega tiska, Melamtna iz Kočevja In domžalskega Heliosa. V borzno kotacljo 1 so že sprejete delnice teka, s katerimi bodo verjetno začeli trgovati prvi teden v septembru. Minuli teden so sklenili prve posle z delnicami Tovarne olja Gea iz Slovenske Bistrice, posli pa so bili bolj vzorčne narave, kar bolj ali manj velja za večino novih delnic. (Nanl) INFORMACIJE O ODKUPU DELNIC • Pivovarne UNION • KRKE Novo mesto • HELIOSA Domžale • PETROLA IT 0608/22-855 V Vidmu so znova pognali proizvodnjo Vitacel zahteva odškodnino Jože Klemenčič: »Umaknili se bomo, ko nam bo novi lastnik plačal stroške ter izgubo dobička« Krško, 1. avgusta -Nezadovoljstvo delavcev Vidma in dela javnosti se zaradi neuresničevanja sklepov državnega zbora v zvezi s sporno prodajo Vidma češkemu kupcu nadaljuje. Sindikat delavcev papirne industrije Pergamje pred dnevi celo zagrozil, da bo preko poslancev državnega zbora sprožil glasovanje o nezaupnici gospodarskemu ministru Metodu Dragonji. Ko smo izvedeli, da so v Vidmu nepričakovano prekinili redni enomesečni remont, smo o dogajanjih v tem slovenskem celuloznem in papirnem gigantu vprašali direktorja Vitacela Jožeta Klemenčiča. «V Vitacelu smo v juliju načrtovali remont, ki smo ga dvajsetega tudi končali ter z njim nato nadaljevali v Videm papirju. Ker pa smo od češkega podjetja ICEC prejeli obvestilo, da jim moramo proizvodnjo predati v osmih dneh, smo remont prekinili, kajti odločili smo se, da jim ugodimo. Ob tem pa smo zahtevali, da nam plačajo stroške, nastale zaradi nenadne zaustavitve, ter da nam nadomestijo izgubljen dobiček, s čemer pa se Cehi niso strinjali. Pripravljeni so bili namreč plačati le surovine in materiale, ostalega pa ne. Pa še tega nam niso mogli z ničemer jamčiti. Zato smo se z bomo to storili ta teden, saj smo morali prej dokončati še nekatera nujna vzdrževalna dela« In kako gledate na prihodnost Vidma? »Pesimistično. Mislim, da bo tu še močno škripalo. Po sodni odločbi se moramo izseliti do 15. novembra, mi pa menimo, da je enoletni rok realnejši. Če pa nam je ICEC pripravljen plačati Izjava Branka Janca, poslanca v Državnem zboru: »Dogodki okrog Vidma kažejo, da se bo verjetno zgodilo to, proti čemer sem se boril zadnja štiri leta. Moj poskus, da bi na julijsko izredno sejo Državnega zbora ponovno uvrstili obravnavo problematike Vidma, ni bil uspešen. Očitno so bili lobistični interesi močnejši od naših, ki se vseskozi zavzemajo za slovensko varianto sanacije Vidma. Če se bo izkazalo, da sem imel napačno stališče, se bom umaknil iz politike, v nasprotnem pa bom vztrajal, da se odgovornost ugotavlja tudi v parlamentarni preiskovalni komisiji. dogovorili, da bomo s proizvodnjo do nadaljnjega nadaljevali mi, saj bi sicer gotovo prišlo do daljše prekinitve, zaradi česar bi se na trgu pojavile nepredvidljive in škodljive posledice. Tako smo v Vitacelu ponovno pognali proizvodnjo že konec julija, v Videm papirju pa omenjene stroške, se lahko umaknemo tudi prej. Toda nasprotna stran še ni pokazala denarja. Mi se tudi še nismo odrekli sodnim postopkom za dokazovanje nepravilnosti pri prodaji Vidma in menim, da je zadeva zrela tudi za ustavno sodišče. Zahtevali bomo revizijo postopka. Zanimivo je, da je vlada dobila 10 milijonov DEM za to, da bi umaknila tožbe, za naše tožbe pa jo nič ne skrbi! V času, ko sami nadaljujemo proizvodnjo, bomo nabavljali le tiste surovine, ki so nujne za normalno proizvodnjo. Nekaterih, na primer lesa, imamo celo preveč, zato ga nekaj časa ne bomo nabavljali. Prizadevanja Pergama podpiram, saj imajo enak interes kot mi. Tudi v trditvah, da vlada igra čudno igro in da je izigrala odločitev parlamenta, imajo povsem prav. Pametno razmišljajo. Oboji si prizadevamo, da se proizvodni proces ne bi prekinil in da bi delavci obdržli zaposlitev, česar pa pri ICEC ne zagotavljajo. Skratka, vse kaže, da je v zadevi nekaj zelo narobe, in to se trudim dokazati. In nič drugega,« je še dodal direktor Klemenčič. Proizvodnja v Vidmu je te dni torej ponovno stekla. Za kako dolgo in v kakšnem obsegu, pa nihče ne ve. (ES) Za krško papirnico že jesen? Dogodki in odmevi si podajajo roko: najemnika krške papirnice se umikata; drugi so dejansko odločili tako. Zdaj ne gre več niti za jaro kačo stečajev, poskusnih in tudi drugačnih dražb; ne gre več niti za svojevrstno kupčkanje, ki si ga je privoščila država kot večinski lastnik in vlada kot njen izvršilni organ. Češki strokovnjaki so že prišli v krško tovarno celuloze in papirja in r.iodro stikajo glave. V ozadju se prepletajo različni interesi; češki kupec, ki ga je promoviralo tudi višje sodišče, s sodno odločbo zahteva izpraznitev tovarne v osmih dneh. Vseliti se kani tako, da dosedanji uporabnik prostorov pusti tudi pečenko v pečici in krompirček v loncu. Bolj malo mu je do tega, da bi se z najemnikoma človeško pogovoril o tem, kaj storiti, da bi proizvodnja nemoteno tekla in da bi ljudje imeli delo. Dobavitelji lesa, goriva, kemije in drugih surovin ter polizdelkov se jezijo, ker so ostali brez pogodb; kupci krške celuloze in papirjev se že ozirajo po drugih dobaviteljih. Novega lastnika ne zanimajo ne zaloge, ne trg, ne pogodbe -morebiti tudi zato ne, ker nima denarja. Vsega tega ni moč kupiti z bančnimi garancijami. Papirja s papirji. Treba je pokazati bankovce. Torej bosta, kot zdaj kaže, v naslednjih dveh mesecih najemnika pospravila tovarniško dvrišče in skladišča. Kaj bo storil novi lastnik, nihče ne ve. Še manj odgovore na vprašanja, kaj bo z delavci, kdo bo vodil proizvodnjo, ali bodo v Krškem sploh še izdelovali celulozo. Toliko manj je mogoče trditi, da bo proizvodnja nemoteno stekla še letošnjo jesen, da bodo delavci ostali na delovnih mestih, da bo krška tovarna proizvajala »še več in več«, kot je vladi obljubil češki kupec ... Ko smo že pri vladi, ta se je nekoliko nelagodno počutila v slovenskem parlamentu, ki ji je naročil, da mora storiti vse, da bi krška tovarna ostala v slovenskih rokah: minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je to obljubil, potem pa ravnal tako, kot da bi bil on dražbenik. Najemnika je spodbujal, naj ponudita več (kar je z narodnogospodarskega stališča tudi prav), a tudi več kot češki kupec, ki je slovenske zakone in ustavo, ki govori o prodaji nepremičnin tujcem, obšel s pisarno na Kotnikovi in enim uslužbencem. Sedež »slovenskega podjetja, ki je kupilo slovensko tovarno,« je namreč v prostorih paradržavnih organov, nekdanjih lastnikov (sklada). Tisto, kar je »iztrženo« več, naj bi šlo v proračun in ne upnikom ... Ljudje, ki so vsa ta leta, kar je Vitacel obnovil proizvodnjo v krški tovarni, pomagali, da je proizvodnja tekoče stekla, se zdaj sprašujejo, kako bo to uspevalo novemu lasntiku, ki očitno sploh ni zainteresiran za celulozo in za trg, saj ima »nekje na vzhodu svojega«. Nihče ne ve, koliko bo ljudi še dobilo delo in kakšne bodo plače, ko pa imajo inženirji, ki so pnšl prevzemati tovarno, na mesec mani kot petsto mark... Ker je po toči zvoniti prepozno, je morda prav, da se vse to pove še takrat, ko ima tisoč in več delavcev delo, trg in plače. Zdaj, ko je še vlada vlada, ko je minister še minister. Zdaj, ko je stečajni upravitelj še vedno v starem hotelu. Zdaj, ko se na videz zdi vse v redu in po predpisih; ko še ni tožb zaradi prekinjenih dobav, kc še ni plačnika, ki bo povrnil škodo ko še ni množice, ki bo trkala na vratn zavoda za zaposlovanje, na tista vrata, na katera jih je poslala država, ko je bila še lastnik in ko še ni dovolilla, da bi krška tovarna dobila najemnika. Zasebno podjetje, ki je dokazalo, da lahko tovarna v Krškem uspešno deluje; ki je konec koncev ohranilo stroje, da niso postati kut^_ starega železa. Da je temu res tako, ve vsaj tisoč ljudi v Vidmu in Krškem. Nočeio pa vedeti »v L|ubl|nni» Jofp Klemenčič. Vitacel d. d. y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 068/81-118 P.E. NOVO MESTO' Ljubljanski c. 27 068/323-000 Cenzus za Zoisove štipendije je ukinjen V šolskem letu 1995/96 je prejemalo eno od oblik štipendij (republiško, Zoisovo, kadrovsko) približno dve tretjini posavskih dijakov in študentov, ki se redno šolajo. Največ, kar 2.238, jih je prejemalo republiško štipendijo, 263 Zoisovo in le 226 kadrovsko. Kadrovsko štipendiranje, ki je v Zakonu o zaposlovanju opredeljeno kot temeljna oblika štipendiranja šolajoče se mladine, je že nekaj let zaradi neugodnih gospodarskih razmer v upadu in tudi v naslednjem šolskem letu ne bo občutneje podpiralo izobraževanja mladih, saj so posavska podjetja razpisala v skupnem razpisu, objavljenem aprila v posebni publikaciji, samo 127 kadrovskih štipendij. Tako bodo še naprej imele nosilno vlogo republiške štipendije, vendar glede na zaostrene pogoje pridobivanja za stare štipendiste, ki po spremembi pravilnika o štipendiranju lahko presegajo osnovni cenzus le do 10 in ne več do 20 odstotkov, napovedujemo nekoliko manj upravičencev do te štipendije. Bistvena sprememba v naslednjem šolskem letu pa je tudi ukinitev cenzusa za Zoisove štipendiste ter istočasno zaostritev pogojev za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, kjer je predvideno mirovanje ali celo izguba štipendije, če štipendist ne doseže ustreznih rezultatov. _>icer pa je bil razpis za republiške in Zoisove štipendije objavljen v časopisih Delo in Večer 24. julija letos, objavljen pa je tudi na uradih za delo v Brežicah, Krškem in Sevnici, kjer lahko zainteresirani dijaki, študentje in njihovi starši dobijo dodatne informacije in kamor je potrebno do roka (dijaki do 5. septembra 1996, študentje do 30. septembra 1996) oddati vlogo za štipendijo. Cenzus za pridobitev republiške štipendije za šolanje v kraju bivališča je 33.140,00 SIT bruto, za šolanje izven kraja bivanja pa 43.082,00 SIT bruto, stari štipendisti pa lahko navedeni cenzus presegajo največ za 10 odstotkov. Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Brežice Avtomehanik - pripravnik: določen čas 6 mes.; do 09.08.96 Radanovič Mihael - Avtocenter Radanovič, Levstikova ulica 3, Brežice; št. del. mest: 2 Kuhar; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik govorno in pisno; do 09.08.96; GPB Brežice d.o.o., Krigherjeva 37 Brežice Predmetni učitelj matematike-fizike; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: nadomeščanje zaradi začasne odsotnosti; do 14.08.96; Osnovna šola Globoko Profesor za duševno motene -specialni pedagog ali defektolog ali soc. pedagog; določen čas 14 mes.; jeziki: slovenski jezik govorno ali pisno; ostali pogoji: znanje slovenskega jezika; do 09.08.96, Vzgojnovarstveni zavod Brežice, Šolska ul. 5, Brežice Občina Krško Slikopleskar; določen čas 3 mes.; do 28.08.96; Kelek Anželjko, Tapetništvo in dekoraterstvo, Trg XIV. divizije 2, Senovo Ekonomist - materialni knjigovodja; določen čas 12 mes.; ostali pogoji, lahko tudi pripravnik, znanje vsaj enega tujega jezika, zaželjena italijanščina; do 09.08.96; Peterkovič Duško, Alufinal, Kurirska pot 4, Krško Učitelj slovenskega jezika; nedoločen čas, družinsko stanovanje; ostali pogoji: profesor za slovenski jezik, učitelj slovenskega jezika ali diplomiran slovenist; do 09.08.96; Srednja šola Krško, Hočevarjev trg 1, Krško Učitelj angleškega jezika; nedoločen čas; družinsko stanovanje; ostali pogoji: profesor za angleški in nemški jezik ali učitelj angleškega jezika; do 09.08.96; Srednja šola Krško, Hočevarjev trg 1, Krško Dalje na str. 5 wmmmsgm 8. AVOU Nadaljevanje 19. seje OS Krško Pobude v znamenju komunalnih problemov Nadaljevanja s strani 3 Ob tem je svetnik Dvoršek postavil vprašanje v zvezi z izdajo dovoljenj za javne prireditve in ali se ob tem tudi določi čas, kdaj naj se prireditev konča. Martin Lešnjak je izpostavil problematiko šolstva v občini, ki se ni javila na razpis za sredstva ministrstva, zato bodo vse obremenitve padle na občinski proračun, saj bodo vse šole zaradi uvajanja devetletnega osnovnega šolanja potrebne dograjevanja. Drugi problem šolstva so kadri, saj po mnenju svetnika Lešnjaka v tem smislu že dve leti ni bilo novih pridobitev, druga generacija pa odhaja v pokoj. Vprašal je, koliko je občina na to pripravljena in kako je s štipendijami na tem področju. Na Senovem je poleg cestne povezave vprašljiva tudi komunikacijska. Svetnik Anton Šerbec se je lotil vprašanja Telekomovih obljub, da bo na Senovem vključil nove telefonske naročnike, iz katerih ni bilo ne lani ne letos nič. Menil je, da si Telekom ne bi smel privoščiti takih spodrsljajev, (nic) KOVINARSKA - PROCESNA OPREMA d.o.o. v stečaju KOVINARSKA - EKOLOGIJA d.o.o. v stečaju KOVINARSKA - GRADBENA OPREMA d.o.o. v stečaju CKŽ137, Krško Prodeija se 100% lastniški delež v družbi KOVINARSKA-IPO d.o.o., podjetje za zaposlovanje invalidov, 8270 Krško, Cesta krških žrtev 137. Vse podatke o podjetju in pogojih nakupa dobijo interesenti na tel.: 22-121, dopoldan. Stečajni upravitelj Zdravko Moreta, dipl.oec. OBČINA KRŠKO OBVEŠČA REJCE, KI PITAJO ŽIVINO IN VZREJAJO PLEMENSKE TELICE Obveščamo vas, da so v letošnjem letu v okviru občinskega proračuna za kmetijstvo namenjena tudi določena sredstva za vh levljan je govejih pitancev in vzrejo plemenskih telic iz kontrole A oziroma AP. Uporabniki so upravičeni do regresa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. VHLEVUANJE GOVEJIH PITANCEV - minimalni stalež govejih pitancev v hlevu je 3 kom.; - višina regresa po kom. znaša 10.000,00 SIT; regres je mogoče uveljavljati le za pitance kombiniranih pasem in mesnatih pasem govedi; - regres za porabnike uveljavljajo Kmečka zadruga BOHOR, Kmečka zadruga KOSTANJEVICA, Kmečka zadruga KRŠKO, individualno pa preko KSS; - rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za tekoče vlaganje, za pitance, ki so bili vhlevljeni od 1.1.1996 do 30.6.1996, pa do 31.7.1996. Zadnji rok za oddajo zahtevka za mesec november je 5.12.1996. - vloge se vlagajo na občino, na Oddelek za gospodarske dejavnosti; - ob oddaji zahtevka. M ga vlagajo zadruge za porabnike regresa, je poleg vloge potrebno priložiti še potrdilo o številčenju telet in izjavo KSS, da gre za resničen stalež; - teža telet za tekoče vlaganje zahtevkov za pridobitev regresa naj se giblje v teži 100-200 kg; - ob koncu leta mora porabnik regresa pritožiti vlagatelju zahtevka potrdilo o organiziranem odkupu pitancev, ki ga odda občini, za kar tako občina kakor tudi zadruge podpišejo sporazumno pogodbo, in sicer zadruga s porabniki regresa, občina pa z zadrugami; - KSS skupaj z organizatorjem vlagatelja zahtevka spremlja med letom dejansko stanje pitancev ter ob morebitnih nepravilnostih obvešča inšpekcijsko službo. 2. UVEUAVUENJE REGRESA ZA VZREJO PLEMENSKIH TELIC IZ KONTROLE A OZIROMA AP - regres je mogoče uveljaviti za telice, ki so bile vzrejene od kontroliranih krav iz kontrole A oziroma AP in imajo dober genetski potencial; - regres je mogoče uveljaviti le za telice kombiniranih pasem in črno-bele pasme; - višina regresa za vzrejeno telico znaša 10.000,00 SIT po glavi; - porabnik regresa je rejec, ki vzreja takšne telice; - regres za porabnike uveljavljajo KSS in zadruge na območju občine ob ustrezni dokumentaciji, ki jo rejec dostavi (potrdilo o številčenju in potrdilo o pripustu telice); - zadnji rok za oddajo zahtevka je konec pašne sezone oziroma najkasneje 31.7.1996; - kontrolo med vzrejo spremlja KSS Krško. Namen ukrepa je dolgoročni cilj lastne vzreje telic v občini in s tem preprečevanje klanja dobre plemenske črede ter na ta način stimulirati Drodaio lastnih telic. Vse aktivnosti v zvezi s tem ukrepom bosta spremljali KSS in občina Krško. ŽUPAN Danilo SITER Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Nadaljevanje s 4. strani Učitelj matematike; nedoločen čas; družinsko stanovanje; ostali pogoji: profesor matematike, učitelj matematike ali profesor matematike s fiziko; do 09.08.96; Srednja šola Krško, Hočevarjev trg 1, Krško UCItelj strojnih predmetov; nedoločen čas; družinsko stanovanje; ostali pogoji: diplomirani inženir strojništva ali Učitelj strojnih predmetov; do 09.08.96; Srednja šola Krško, Hočevarjev trg 1, Krško Občina Sevnica Elektromonter - pripravnik v delavnici meritev regulacije; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik govorno in pisno; do 08.08.96; Tanln, kemična industrija p.o. Sevnica, Hermanova cesta 1, Sevnica Prodajalec nežlvllske stroke -pripravnik; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: vozniški izpit B-kat., možnost trajnejše zaposlitve; do 13.08.96; Miko d.o.o. Sevnica, Dolenji Boštanj 55 a, Boštanj RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE nabave rastlinjakov in plastenjakov iz sredstev proračuna, namenjenih za kmetijstvo v letu 1996 1. Občina Krško razpisuje sredstva za sofinanciranje nabave rastlinjakov in plastenjakov v višini 3.000.000,00 SIT. 2. Upravičenci do sredstev so občani občine Krško, ki so ali bodo v letu 1996 na območju občine Krško postavili plasten Jake oziroma rastlinjake za pridelavo jagod in zelenjave. 3. Namen razpisa je sofinanciranje plastenjakov in rastlinjakov za: a) plastenjak ter rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: minimalna zelenjadarska površina je 50 m2, maksimalna pa 20 arov. b) plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: minimalna proizvodnja jagod na 5 arih, maksimalna pa na 20 arih. 4. Sredstva bodo dodeljena upravičencem za posamezne plastenjake ali rastlinjake do maksimalne površine 20 arov. Višina podpore pa znaša: 1. rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 800,00 SIT po m2; 2. plastenjak za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 400,00 SIT po m2; 3. plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: 200,00 SIT po m2. 5. Vloge pošljite na obrazcih, ki jih lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe, CKŽ 30, Krško. K vlogi morate priložiti mnenje svetovalne službe. 6. Rok za vložitev vloge je 30.8.1996. vloge pošljite na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, Krško. 7. Odbor za kmetijstvo občine Krško bo na osnovi razpisa za sofinanciranje rastlinjakov in plastenjakov sprejel sklep o dodelitvi sredstev v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. 8. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Številka: 1/14-403-96/96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER OBČINA KRŠKO OBVEŠČA Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o. Šeškova 9 b, 1310 Ribnica tel.: 061/861-953 fax: 061/861-956 Na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. RS 45/95; v nadaljevanju zakon), pravilnika o pogojih za pridobitev in dodeljevanje sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljevanju sklad) ter sklepa vlade Republike Slovenije z dne 30.5.1996 o finančnem načrtu in naložbeni politiki sklada v letu 1996 objavlja upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja PRVI JAVNI RAZPIS za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja /. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je financiranje projektov in dodeljevanje jamstev sklada investitorjem (fizične osebe, poslovni subjekti in občine) z območij (na podlagi v Ur. I. RS 13/94 objavljene uredbe o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1994-1996 - v nadaljevanju uredba - ter še nekatera v tem razpisu opredeljena območja) in za posamezne namene, opredeljene v točkah A, B, Č, in D tega razpisa. Po tem razpisu je za financiranje projektov na voljo 750.000.000 SIT, za dodeljevanje jamstev pa 150.000.000 SIT. //. FINANČNI POGOJI. SKUPNI ZA VSE NAMENE 1. Minimalna višina sredstev je 1 mio SIT, razen posojil, ki so klasificirana kot posojila dopolnilne narave; v tem primeru je najnižji znesek posojila 300.000 SIT. 2. Doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta. 3. Posojila do 1,5 mio SIT investitor praviloma zavaruje z vpisom hipoteke na premoženje ali z drugim temu instrumentu enakovrednim jamstvom. 4. Črpanje posojila je dokumentarno, prosilec lahko v obliki gotovine porabi največ 20 % dodeljenega posojila, a ne več kot 250.000 SIT. ///. POGOJI ZA DODELITEV IN NAMENI DODELJEVANJA SPODBUD A. Financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Investitorji so lahko fizične osebe, državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje kmetijske dejavnosti in bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. 1. Financiranje nakupov, dokupov in programskih preusmeritev kmetij; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 60 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila do 15 let - obrestna mera TOM + 3,5 % - največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila 2. Dopolnilno financiranje izvedbe projektov dopolnilnih dejavnosti kmetij; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila do 5 let - obrestna mera TOM + 4,5 % - največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila Informacije in vlogo A za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri krajevni enoti Hranilno-kreditne službe v Sloveniji. B. Financiranje projektov gospodarskih dejavnosti Investitorji so lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki, registrirani v RS, ki bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. 1. Financiranje gospodarskih naložb; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 50 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila do 8 let - obrestna mera TOM + 5 % - največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila 2. Dopolnilno financiranje projektov, ki se primarno financirajo iz drugih državnih virov sektorske ali regionalne narave; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila 4 leta - obrestna mera TOM +5,5 % - največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila Informacije in vlogo B za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri pooblaščenih enotah Abanke v Sloveniji. Č. Financiranje izvedbe projektov, ki izhajajo iz zaokroženih razvojnih programov Investitorji so lahko poslovni subjekti in fizilčne osebe, ki so v posameznih projektih predivdeni kotinvestitor. 1. Financiranje izvedbe projetkov, ki izhajajo iz že izdelanih projektov CRPOV in VTC za delovni prostor ne glede na lokacijo investicije. 2. Dopolnilno financiranje projektov, ki izhajajo iz programov aktivne politike zaposlovanja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, in sicer v skupni višini 50 mio SIT. Investitorji iz teh dveh točk lahko kandidirajo za katero koli točko iz točk A, B in D, in sicer po pogojih, navedenih pri teh točkah. Pri tem., se jim obrestna mera poveča za 1 odstotno točko, če se projekt ne izvaja v * naseljih, naštetih med demografskoftgroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. 4 Informacije in ustrezno vlogo dobijo prosilci: -pri krajevni enoti HrartMno kreditne službe, če gre za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - pri pooblaščenih enotah Abanke, če gre za gospodarske projekte - na sedežu sklada v Rbnici, če gre za projekt infrastrukture. D. Dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi 1. Sklad dodeljuje jamstva investitorjem, ki izpolnjujejo pogoje za katero koli postavko iz točk A, B in Č, imajo podpisano pogodbo z banko o dodelitvi posojila in ne morejo pridobiti drugega jamstva zaradi negativnih vplivov trga nepremičnin na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Informacije in vloge dobijo prosilbci na sedežu sklada v Ribnici. IV. MERILA ZA IZBOR 1. Sklad bo pripresoji projektov upošteval kriterije iz 10. člena zakona, in sicer: - ohranitev realne vrednosti dodeljenih sredstev - donosnost (profitabilnost) projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva - finančno konstrukcijo projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (obseg lastnih sredstev pravne osebe, namenjenih financiranju projekta, obseg in vrsta drugih virov financiranja) - razvojna naranvanost projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (sposobnost nuditi ustrezne inštrumente zavarovanja vračila dodeljenih sredstev) 2. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki bodo zbrali večje število točk po vrednostenju, izvedenm na podlagi kriterijev toče IV. 1. Prednost bodo imeli projekti, ki so sestavni del zaokroženih razvojnih programov. 3. Nepoppolne vloge, vloge, ki ne bodo zbrale minimalnega števila točk za posamezen namen, in vloge, ki bodo pripsle, ko bodo sredstva že porabljena, bodo zavrnjene. 4. Sklad lahko prispele vlejge brez soglasja prosile aprerazporedi v ustrezno kategorijo. Sklad s sklepqm o dodelitvi sredstev odloča tudi o pogojih za določitev posameznega posojila, v primerih, ko razpis omogoča razpon. V. ROK IN NAČIJN PRIJAVE 1. Rok za prijavo je do porabe namenskih sredstev oz. do 31.10.1996. Sklad bo v tekočem mesecu enakovredno obravnaval vse popolne vloge, ki bodo pripsele so 1. v mesecu. Prvič bodo vloge obravnavane septembra. Sklad bo javno objavil, kdaj (datum) bodo sredstva porabljena. 2. prosilci pošlkejo svoje vloge na naslov: Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Šeškova 9 b, 1310 Ribnica (061/861-953), in sicer na posebnih obrazcih sklada, ki jih lahko kupijo od 29. julija 1996 dalje na pooblaščenih enotah Abanke in Hranilno krediztne službe. 3. Prosilec mora k vlogi priložiti vso v posameznem obrazcu zahtevano dokumentacijo. Nepopolnih vlog sklad ne bo obravnaval. Sklad lahko zahteva od prosilca tudi dodatno dokumentacijo. Sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektiu. 4.0 dodelitvi sredstev bo odločal upravni odbor sklada. Odločitev upravnega odbora je dokončna. Sklad bo v 15 dneh po odločitvi dostabvil prosilcem sklep o odločitvi. 5. Sklad bo spremlal namensko prabo sredstev pri investitorju. Če bo sklad ugotovil, da sredstva niso bila namensko uporabljena z namen, za katerega so bil adodeljena, ali da je bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico zahtevati od investitorja vračilo v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmiui za obdobje od dneva nakazila dalje po zakonu o predpisani meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. I. RS 45/95) ter po odredbi o načinu obračunavanja zamudnih obresti. (Ur. I. RS 14/92). Na hipodromu Brege se vedno kaj dogaja Brege, 30. julija - Na hipodromu, kjer se^Vedno kaj dogaja, so ta dan imeli letni pregled kobil in žrebet triletnikov za sprejem v A- in B-rodovnik pasme norik ter pregled in žigosanje konj posavske pasme in toplokrvnih konj - kasačev za celo Posavje. Preglede, ki so potekali po prepustnih postajah žrebčarjev oziroma plemenskih postajah, je vršila republiška selekcijska služba za konjerejo pod vodstvom magistra Janeza Rusa. Ogled je potekal na lepo urejenem prostoru hipodroma z dobro organizacijo dogona, kar je bilo pripravljeno v sodelovanju s Posavskim konjerejskim društvom, krajevno skupnostjo Krško polje in Konjeniškim klubom Posavje. Predsednik društva Jože Urbanč in predsednik kluba Dane Mlžigoj sta srečanje izkoristila za dogovar o nadaljnem delu na območju hipodroma po dogovorjenem programu. Krajevna skupnost, društvo in klub še naprej želijo, da bi rejci konj in domačini tudi v bodoče tako zagnano pomagali pri delu na hipodromu. (Lea) Kmečki dan na Skopicah Pestrih kmečkih iger niti ploha ni mogla pregnati Skopice, 28. julija - Kmetijska svetovalna služba Brežice je v sodelovanju s Strojnim krožkom Posavje in Društvom podeželske mladine organizirala kmečki dan, ki se je kazal predvsem v občinskem tekmovanju v oranju in različnih kmečkih igrah. Občinskega tekmovanja v oranju, ki se po dveh letih prekinitve ponovno vrača med tekmovalce, se je udeležilo 6 tekmovalcev, kar daje upanje, da se bo tradicija traktorskih tekmovanj ohranila. Tekmovalci so se pomerili v oranju na strnišču z dvobrazdnim plugom. I •>' fct *j w (Ur-« -*¦¦ j*? 1 '"''«»» 2 | * yk k iJSpa* ^ Nti^tt f M , ^V^-A'; Zmagovalna ekipa s Koritnega Oranje so sodniki ocenjevali po mednarodnem pravilniku in tako je najboljši rezultat dosegel Franc Vogrinc iz Cundrovca. Sledilo je tekmovanje v spretnostni vožnji, ki se ga je udeležilo 12 tekmovalcev, največ spretnosti pa je pokazal Martin Predanič. Kmečke igre, na katerih so sodelovale ekipe iz Skopic, s Sromelj, Bizeljskega in Koritnega, so prispevale predvsem k sprostitvi in dobri volji, ki ju niti močna popoldanska ploha ni mogla pregnati. Že pri prvi igri, ko so tekmovalci s »cegom« nalivali vodo v posodo, ki so jo tekmovalke nosile na glavi, niso bile mokre samo tekmovalke, ampak tudi gledalci, ki jih je opral dež. Nadaljevali so s prebiranjem petih različnih vrst semena in ker je bilo delo zamudno, je semena prebirala vsa ekipa, domačinkam pa je pomagala kar vsa vas, tako da je imela komisija z ocenjevanjem veliko dela, saj so se ponekod znašli in nekaj semena skrili kar na tla. Največ preglavic pa je povzročalo ugibanje neznanega predmeta, ki ga je iz svoje bogate zbirke posodila Marija Sušnik z Bizeljskega. To so bile cepilne klešče, ki so se uporabljale v letih po napadu trsne uši za cepljenje vinske trte. Predmet je pravilno uganila le ekipa s Sromelj. Vsaka ekipa se je predstavila tudi z glasbeno'točko. Temperatura med gledalci in tekmovalci se je najbolj dvignila pri vlečenju vrvi, kjer je zmagala ekipa iz Koritnega, ki se je predstavila tudi z lepim znakom domače vasi. Utrujeni tekmovalci in navijači so se ob koncu podprli s srninim golažem in domačim kruhom, ki so ga pripravile članice Društva kmetic iz Skopic. (Lea) Sadjarji in vinogradniki dočakali VPosavju je kmečki turizem manj razvit kot na Gorenjskem in v Savinjski dolini, vendar ima tu izjemne naravne danosti, ki se prav gotovo vključujejo v turistično ponudbo Posavja. Te so razgibanost terena, bogata kulturna dediščina na podeželju, vinogradniške površine na levem in desnem bregu Save in kakovostna ponudba vin iz Posavja. Projekt vinskoturističnih cest je še v nastajanju, vendar tečejo v posavskih občinah tri takšne ceste, od tega dve v sevniški občini. Bizeljsko-sremiška je ena izmed treh vzorčnih cest v Sloveniji, druga pa je gornjedolenjska. Aktivnosti in prizaevanja na trasi bizeljsko-sremiške vinskoturistične ceste v sevniški občini predstavi Slavica Šušterič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri kmetijski svetovalni službi v Sevnici, takole: »Bizeljsko-sremiška vinskoturistična cesta poteka iz Sevnice mimo Vranja, Podvrha, Trnovca, Pokleka do Cirja, od tam pa naprej v krško občino. Ob Leto dni po toči je padel tudi denar Država je sadjarjem in vinogradnikom, ki jim je lanska toča uničila pridelek, izplačala delno odškodnino ter s tem pri marsikomu sprožila zavist Brežice, 2. avgusta - Kako deluje država in kako zavist (ali oboje skupaj), so minuli mesec občutili tisti sadjarji in vinogradniki, ki jim je lanskega junija in avgusta toča oklestila pridelek. Čeprav tega marsikdo ni verjel, je julija, torej po dobrem letu dni, država pričela oškodovancem izplačevati denarno odškodnino, ta pa je nekatere razveselila, druge pa razbesnila. «Ko so vsi dobili prvi obrok odškodnine v višini šestih odstotkov od ocenjene škode, se ni nihče razburjal, saj ni šlo za posebej velik znesek. Ko pa je država nakazala še preostali del od odobrenih 21 odstotkov, je marsikje nastal ogenj v strehi,« je o zadevi razmišljal sadjar in član odbora za kmetijstvo pri brežiškem občinskem svetu Darko Jelčič. •Razlogov za nezadovoljstvo je več, največ očitkov pa gre na račun natančnosti ocen in urejenosti kmetijstava, pa tudi kataster ne drži več. Sicer pa moram reči, da se se je komisija trudila in kar dosti dolgo je trajalo, da je vendarle prišlo do izplačil, ki so večini tukajšnjih ljudi dobrodošla Res pa je, da država še ne deluje najboje. Več reda in poštenosti mora biti, čeprav menim, da je državna komisija, ki si je ogledala posledice toče, delo zadovoljivo opravila. Je pa res, da marsikdo škode sploh ni prijavil, ker ljudje enostavno niso verjeli, da jim bo kdo kaj dal, ker še od države nikoli ničesar niso dobili. Pripombe so tudi na realnost ocen, čeprav so po mojem kar blizu dejanskemu stanju. Preveč je dobil le tisti, ki mu kataster kaže večjo pridelavo, kot jo v resnici ima. Nekdo ima recimo grmovje, v katastru pa piše, da ima vinograd ali sadovnjak. Slišal sem, da je bilo nekaj takšnih primerov, a sam zanje ne vem. Bolj mi je znan primer mojega soseda, ki ni prijavil škode na sadovnjaku in ni dobil nobenega nadomestila, sedaj pa je prepozno. To je kruto in morda tudi deloma nepošteno. Kot panoga je največ dobilo sadjarstvo, kar povzroče nekaj zavisti med vinogradniki. Toda sadju je toča povzročila največ škode. Čim izgubiš prvo kakovost, izgubiš 80 % pridelka, grozdje pa se še vedno da stisniti. Zato je takšna razlika, čeprav vinogradniki smatrajo, da smo sadjarji dobili preveč. Sem tudi član odbora za kmetijstvo pri občinskem svetu, vendar odbor nihče nikoli ni nič vprašal. Državni organi so zadevo speljali pač po svoje. Sicer pa je vprašanje, kako bi lahko kateri koli organ preveril dejansko stanje, ko pa je bilo podanih okoli 2.000 prijav. Že tako je dolgo trajalo,« je še dejal Darko Jelčič iz Okljukove Gore. Bojan Jevševar s kmetijskega oddelka brežiške državne uprave meni, da bi država kmetijstvu bolj kot s škodnimi nadomestili pomagala z različnimi oblikami subvencij in regresov, kot imajo to urejeno drugod, mi pa menimo, da bi kmetje rade volje podprli obe obliki. (ES) Obvestilo rejcem, katerih živali so okužene z avjetskvjevo boleznijo 1.Če imate bolne živali, je nujno, da jih fizično ločite od ostalih plemenskih svinj oziroma čim prej odate v klavnico, glede na možnost, ki vam jo je svetovala strokovna služba, ko je ocenila vrednost vaših svinj. 2. Vse okužene živali morate oddati v zakol (Kostanjevica, tel. 87-058, 87-266), pri tem pa morate še priložiti napotnico veterinarjev. 3. Ko oddate živali v zakol, morate ponovno (po 14-21 dneh) poklicati veterinarsko službo (79-116), da še ostalim svinjam, ki so ostale v hlevu, odvzamejo kri za pregled. 4. Če pri ponovnem pregledu vaše svinje niso okužene, se smatra vaše dvorišče prosto bolezni. Zatem morate oddati pisno vlogo na inšpekcijsko službo (priloga pismeni formular), da vam izdajo potrdilo o odprtju hleva, s čimer priglasijo, da je vaše dvorišče prosto avjetskvjeve bolezni. 5. Zahtevke za povračilo razlike od ocenjene vrednosti, ki vam jo je ocenila komisija, in vrednosti svinje, ki so vam jo plačali v klavnici, vam plača država. Za to morate vložiti posebno vlogo, ki vam jo izpolnemo na kmetijski svetovalni službi v Krškem vsak delovnik od 7. do 9. ure dopoldne. Pri tem morate priložiti: zapisnik cenilne komisije, odločbo veterinarske inšpekcije, številkožiroračuna, ki ga odprete pri banki (vlogo za povračilo razlike dobite na sedežu KSS). 6. Za nakup plemenskih svinj, nabavljenih v vzrejnih centrih, lahko pokličete kmetijsko svetovalno službo na številko 22-352 ali 22-821 oziroma direktno iz selekcijske farme Nemščak na tel. 0609-43-407, ga. Mira Novak. 7. Pri nakupu plemenskih svinj se republiški regres 7.000 SIT odbije že pri prodaji, medtem ko občinskega uveljavljate ob priložitvi računa na sedežu KSS, ki znaša 8.000 SIT po kom. 8. Ker je najnevarnejša pot okužbe bolezni z naravnimi pripustom, velja v občini Krško prepoved naravnega pripusta (razen za zaprte reje, ki imajo merjasca samo za svoje svinje), zato je uvedeno umetno osemenjevanje, za kar morate klicati veterinarsko postajo. Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu kmetijske svetovalne službe v Krškem, tel. 22-352,22-821. Kmetijska svetovalna služba Krško, Jože Kramar Na Frlugi na dveh domačijah štirje prebivalci V vaseh pod Gorjanci je liter mleka plačan 8,00 tolarjev: Se temu morda reče norčevanje? zdravniku sploh ne zahaja, bolijo pa jo le noge, saj zaradi revme že težko hodi. »Vseskozi delam; na njivah, v vinogradu, hlevu, vendar se samo od kmetijstva ne bi mogla preživljati. Še dobro, da imam kmečko pokojnino«. Morda bo v vasi ostal 26-letni Jani Petretič, ki dela na kmetiji, saj imajo 25 ha zemlje, obdelovalne okoli 8 ha. Jani: »Dela je veliko, pravega zaslužka pa od nikoder. Zemlja je peščena, zato gojimo le kulture za domačo uporabo. Strojno obdelovanje je zaradi hribovitosti zelo nevarno, ponekod tudi nemogoče. Najbolj se splača vinogradništvo, imamo zasajenih 12.000 trt. Nekaj zaslužim tudi pozimi, ko plužim sneg, pa tudi s prodajo drv.« Živi z mamo Marijo Frluga nad Podbočjem, julija - Tudi ta obmejna vasica, ki leži na nadmorski višini 475 metrov in je od Podbočja oddaljena 7 km, je pravzaprav zaradi svoje lege, odmaknjenosti in majhnosti, saj so tu le tri domačije, ena je prazna, in štirje prebivalci, nekaj posebnega. V preteklosti, ko je bilo veliko otrok pri hiši nekaj povsem običajnega, je bilo tu okoli 25 prebivalcev. Postopoma so se odseljevali, saj pod Gorjanci niso videli več prave prihodnosti. V vasici je najstarejša Ivana Božič, ki ima kar 81 let. 18 ha zemlje ji pomaga obdelovati hči Tončka iz Podbočja, sicer pa tudi sama veliko postori, pravzaprav dela vse, tudi po najhujši vročini. Nič ne stoka ali beži v senco, k in bratom Martinom, ki pa hodi v službo. Marija: »V hlevu imamo 8 glav živine, od tega 4 krave. Mleko, na mesec ga je okoli 400 litrov, 2-krat dnevno nosim peš v Prušno vas. Kmalu bi me kap, ko sem pred kratkim dobila za 108 litrov mleka 800 SIT. Ja, prav ste slišali. To je bila moja mesečna plača. Imelo je premalo beljakovin, krmila in podobnih dodatkov namreč ne kupujemo, ker se ne izplača, pa tudi denarja nimamo. Sira se ne izplača delati, prašiče hranimo s koruzo in so precej debeli, tako da smo primorani mleko oddajati. Stroškov v kmetijstvu je ogromno, ob vsaki prispeli položnici pa me močno zaboli glava«. V vasici imajo cerkvico svete Katarine, ki ima še nekaj prvin romanskega sloga. V njej ima župnik iz Podbočja mašo enkrat mesečno, na katarinino pa je tu tradicionalno žegnanje. (Lea) Razvoj kmečkega turizma v občini Sevnica kmečkega izletniškega turizma ter dopolnilnilnih dejavnosti, ki bi izpolnile ponudbo: obrt in podjetništvo, domača kmečka obrt ter obcestno signalizacijo. Prebivalci ob njej že razmišljajo, kako bi se vključili v njeno ponudbo. Ena od nalog projektnega sveta je tudi osveščanje njej v glavnem prevladujejo izletniške turistične kmetije, vinotoči in »osmice«, na katere pridejo gostje le za krajši čas. Stacionarnih turističnih kmetij, ki bi imela prenočišča in vprehrano, ni. Ker je bizeljsko-sremiška cesta vzorčna, se aktivnosti na njej odvijajo z večjo hitrostjo kot nagornjedolenjski. Pristojni projektni svet ves čas teži k razvoju vinotočev, Slavica Šušterič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijski svetovalni službi Sevnica. Značilnost sevniške trase vinskoturistične ceste je ajd -podoba iz poznorimske naselbine pri Ajdovskem gradcu. Ta se bo v prihodnje tudi pojavljal kot prepoznavni znak sevniškega območja. V prihodnosti je predvidena tudi trgovina s spominki. zgodovinske in kulturne znamenitosti. Glavni namen vinskoturističnih cest je trženje domačega vina. Cilj vseh ponudnikov ob cesti pa bo kar največ tržiti od obiskovalcev in izletnikov. Območje vinskoturistične ceste naj bi v obdobju desetih let in več bolj zaživelo. Jeseni bo vinska trasa označena z širše javnosti. Tako je pred časom izdal zloženko o vinski cesti, v kateri so predstavljene že delujoče turistične kmetije in vinske kleti. Bizeljsko-sremiška cesta je bila predstavljena na zagrebškem sejmu, na vinskem sejmu v Ljubljani in na sejmu Alpe-Adria. Dalje na str. 9 PRIREDITVE Škatla s pokrovom - nova Deževna Čateška noč pesniška zbirka Sp. Stari Grad, 27. julija - Ob izidu nove pesniške zbirke Marije Kalčič-Mirtič so v prostorih Športnega društva Dolenja vas pripravili predstavitev knjige, ki je izšla pri založbi Opus Krško. Avtorica je vrsto let članica Literarnega kluba Bena Zupančiča Krško in se je že preskusila v številnih literarnih zvrsteh. Kot kaže, ji najbolj leži lirična proza, njeno najnovejše delo pa označujeta predvsem posebna oblika in oprema. Pesmi je uredil Silvo Mavsar, spremno besedo je napisal Sergej Verč, fotografije pa je prispeval Ljubo Potočnik. V predstavitvenem programu je pesmi recitirala Ana Rostohar ob spremljavi Martina Šušteršiča in Robija Pirca. (Nena) 50-letnica lovskega društva Čatež ob Savi, 3. avgusta - Letos vreme čateškemu turističnemu društvu ni posebej naklonjeno. Kljub velikim obetom, ko so na sedaj že tradicionalni Čateški noči pričakovali dva tisoč obiskovalcev, jim je v soboto dež prireditev skoraj povsem skazil. Že med popoldanskimi preizkušnjami kajakašev in kanuistov, ki so se podali na spust po cvetoči Krki od Krške vasi do Čateža, je nebo resno grozilo, proti večeru pa se je začelo. Oboje. Padavine in veselica. Kar žalostno je bilo gledati napol prazen prireditveni prostor, čeprav so se člani ansambla Rompompom trudili na vso moč, da bi ogreli goste, ki so že pričeli oblačiti površnike. Tudi »zlati fant« hrvaške estrade Ivica Šerfezi se je potrudil in v polurnem nastopu zapel nekaj svojih najbolj znanih lahkotnih pesmic. Toda dež je bil neusmiljen in ob enajstih zvečer je bilo vsega konec. Škoda. Škoda za prireditelje, ki so si obetali dobiček, in škoda za ves turistični Čatež, saj kraju tovrstne prireditve dvigujejo ceno tako pri domačinih kot pri številnih gostih bližnjih Term. (ES) Zabukovje Zabukovje, 4. avgusta - Lovsko društvo Zabukovje te dni praznuje okogli jubilej, 50-letnico ustanovite. Tako so v nedeljo priredili proslavo pri lovski koči na Grmadi. Program se je začel že dopoldne s strelskim tekmovanjem, popoldne pa je bila proslava s kulturnim programom. Sledilo je lovsko srečanje z veselico ob zvokih ansambla Braneta Klavžarja. (Z.Z.) Poletje na gradu Rajhenburg Gledališče »Tateater« KUD Valentina Kokalja Visoko gostuje s komedijjo A. T. Linharta TA VESELI DAN ALI MATIZHEK SE SHENI na gradu Rajhenburg v Brestanici v soboto, 10. avgusta, ob 20. uri. Bodo cesto obnovili le do Spominski pohod na Triglav Lisce? Senovo, julija - V teh poletnih mesecih je spodnji del Senovega eno samo razkopano gradbišče. Delavcem Kostaka je končno uspelo dokončati skelet novega mostu pri gostilni Senica, delavci cestnega podjetja pa so uspeli utrditi del ceste vse do odcepa k Lisci. Žal je to veliko krajša trasa, kot so pričakovali Senovčani, ki menijo, da bi morali letos cesto posodobiti vsaj do bencinske črpalke, preostanek skozi Senovo proti Koprivnici pa v naslednjem letu. Nezadovoljstvo raste in ob tem se že šušlja, da bo potrebno zapreti sicer zelo prometno cesto, ki povezuje Posavje s Kozjanskim, Celjem in Štajersko. O problemu je že razpravljal svet KS Senovo in sprejel sklep, da o dogodku obvesti prometno ministrstvo. (Toni) Sevničani na tekmovanju za svetovni pokal Od 2. do 4. avgusta je v Košicah na Slovaškem potekalo tekmovanje za svetovni pokal, ki sta se ga udeležila tudi dva člana Astronavtično-raketnega kluba »Vega« iz Sevnice. Drago Pere, ki je bil do tega tekmovanja vodilni v točkovanju za svetovni pokal, se tekmovanja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni udeležil in je s tem izgubil vodilno mesto ter tudi možnosti za osvojitev svetovnega pokala. Kljub temu sta se oba člana sevniškega kluba na tekmovanju dobro odrezala. V kategoriji raket s trakom je prvo mesto osvojil Igor Štricelj, ki se je s tem prebil med naboljše tri v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Drugo mesto je osvojil Italijan Antonio Mazzaracchio, tretje pa Slovak Vasil Pavljak. V kategoriji raketoplanov je prvo mesto osvojil Italijan Antonio Mazzaracchio, Kristjan Crnoja je bil 11., Igor Štricelj pa 12. Predsednik ARK *VEGA* Sevnica Drago Pere Udeleženci pohoda iz Posavja, od leve proti desni: zgoraj Mirko Ferlin, Vinko Jamnik, Branko Hartman, spodaj Srečko Lisjak, Branko Urbanč, Rudi Smodič, Željko Srečkovič. Gorenjska, 18.-20. julija - Pohod je bil uvrščen med spremljajoče prireditve državnih slovesnosti ob 5. obletnici osamosvojitve, hkrati pa je spomin na vzpon treh partizanskih patrulj na Triglav leta 1944 in obeležitev 55. obletnice ustanovitve OF. Te svečanosti in srečanja smo se udeležili tudi posavski veterani vojne za Slovenijo. Smer pohoda je bila: Pokljuka (Rudno polje), Vodnikov dom, dom Planika, vrh Triglava, spust proti domu na Kredarici. Tu je bila krajša svečanost, kjer so peli pevci Partizanskega pevskega zbora. Srečko Lisjak, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo, je v svojem nagovoru poudaril dolgoletno željo Slovencev po samostojnosti vse do njene uresničitve. Naslednje jutro smo se spustili v dolino mimo Vodnikovega doma na Rudno polje. Zaključna slovesnost je bila pri hotelu Šport na Pokljuki, kjer je bila na ogled razstava likovnih del več kot sto udeležencev četrtega triglavskega slikarsko-kiparskega tabora. Po zvokih Pihalnega orkestra Vevče, Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane in govora Ivana Dolničarja smo polni prijetnih vtisov zapustili prelepe pokljuške gozdove. (Rudi Smodič) Kovinotehnina poletna karavana Parada moči in mišičevja Brežice, 27. julija - Pod geslom »Poletna karavana moči« organizira Kovinotehna to poletje prireditev, ki naj bi nekoliko razbremenila in razveselila njihove kupce. Karavano tvorijo mladi mišičavi fantje in dve dekleti, ki po Kovinotehninih prodajnih centrih razkazujejo svoja zavidanja vredna telesa, hkrati pa v svoj program privabijo tudi obiskovalce, ki se med seboj pomerijo v podiranju rok. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni z darilnimi paketi, zmagovalca pa čaka še finale v Celju. (Nena) Podiranja rok so se udeležili štirje si laki. Sašo Šetina, Sašo Šetina ter Gorazd Lapuh in Silvo Zaje iz Dravograda. V finalnem obračunu (na sliki) je Zaje obakrat s silovitim potegom v hipu podrl roko Gorazda Lapuha iz Brežic in si s tem priboril Kovinotehnin nagradni bon za 15.000 SIT. Zveza prijateljev mladine išče sodelavce Krško, avgusta - Občinska zveza prijateljev mladine Krško vabi k sodelovanju pedagoške delavce in strokovnosvetovalne delavce, aktiviste društev prijateljev mladine in drugih društev, študente, starše in druge zainteresirane občane za pomoč pri izvajanju programa ZPM Krško v letu 1997. Prijevite se lahko pisno, predstavite pa tudi svoje predloge za izvajanje programa. ZPM Krško vabi tudi podjetja, banke, zavarovalnice in druge k sodelovanju in sponzoriranju programov za otroke in mladino, ki jih organizacija izvaja. Preureditev kotlovnice Koresov breg Krško, julija - Staro dotrajano kotlovnico Koresov na levem bregu Krškega bodo preuredili v novo, ekološko, za kurjenje z ekstralahkim kurilnim oljem. Za to investicijo bodo prebivalci blokov na Cesti 4. julija, Cankarjevi, Papirniški, Zdolski, Rozmanovi in Kidričevi ulici stroške poravnali v treh mesecih, cena pa za 40 m2 veliko stanovanje znaša okoli 33.000,00 SIT. (Nena) Obnovljen zvonik cerkve sv. Lenarta Ravne, julija - Na podružni cerkvi svetega Lenarta v Ravnah, ki je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju, so obnovili streho zvonika, ki je bila že dotrajana in razpokana, barvati pa se je ni splačalo. V poštev je tako prišla samo nova bakrena pločevina, ki bo zdržala tudi sto let (takorekoč tri generacije). Denar za delo je prispevala cela soseska. V nedeljo je bila pod stoletno lipo maša v zahvalo za opravljeno delo, ki je mimo brez kakršne koli nesreče. Po maši so se župljani poveselili še ob dobrotah dobrih gospodinj ter zapeli ob domači kapljici. Cerkvica stoji na gričku tik ob avtomobilski cesti Ljubljana-Zagreb. Ti kraji so bili poseljeni že v davnini, o čemer pričajo bogate izkopanine, tod je tekla že rimska cesta Cerkev je zelo slikovita in je nenadomestljiv kulturno-zgodovinski in krajinski spomenik. (Lea) Nov kombi pri studenških gasilcih Studenec, julija - Pri prostovoljnem gasilskem društvu Studenec so že nekaj let načrtovali nakup novega vozila. Ko se je v njihovem mošnjičku nabralo dovolj denarja, so kupili popolnoma nov Vblksvvagnov transporter, kombi, ki bo zadovoljil vse njihove potrebe. Nekaj so zaslužili v zadnjih treh letih na že tradicionalnih gasilskih veselicah, nekaj so prispevali različni sponzorji, svoj delež pa je, kot se spodobi, primaknila tudi sevniška občina. Pred slavnostno predajo ključev sta spregovorila direktorica doma starejših občanov Impoljca, Milka Cizelj, ter predsednik občinske gasilske zveze, Brane Derstvenšek. Ključ novega vozila je sprejel poveljnik PGD Studenec, voznik pa je, kot se spodobi zato priložnost, preizkusil motor in sirene. Sedaj imajo na Studencu dve gasilski vozili, ki jih bodo, upajo, Čimmanjkrat uporabili. Ob morebitnem požaru pa jim bosta pomagali, da bodo svoje delo uspešno opravili. (B.M.) "Fotografija je zame predvsem način izražanja, včasih pa tudi pot do zanimivih ljudi in dogodkov, ki bi sicer ostali nedosegljivi," pravi Velj ko Jukič, znan po odličnih fotografijah In reportažah iz sveta dirk, Camel Trophvja in formule 1. Sedaj imate priloinost, da Veljko in njegova izkušena ekipa sodelavcev fotografskega "PRO STUDIA" posname, razvije ali naredi tudi vaio fotografijo. Izkoristite jo ! Fotografije vam v PRO STUDIO izdelamao v petdesetih ali celo desetih |minutah. Nudimo vam tudi pestro izbiro foto in video materiala ter storitve vrhunske kakovosti po ugodnih cenah, svetovanje pri izbiri opreme , svetujemo pa vam tudi kako posneti boljšo fotografijo. JUKIČPH6T0 PROSTUDIO STUDIO PROF6S/ONALNE FOTOGRAFIJE DVOJČKA 21.5.-21.6. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 8. IN 14. AVGUSTOM 1996 Prva polovica avgusta bo pod vplivom dveh močnih in negativnih aspektov Marsa z Jupitrom in Saturnom. Najprej - zakaj toliko opisujem negativne-, aspekte? Predvsem zato, ker so ljudje vajeni, da vidijo le slabe stvari in jih te tudi prizadenejo. Dobre stvari, ki jih označujejo dobri aspekti, gredo mimo ljudi neopaženo. Drugič pa zato, ker ne obstaja niti en sam trenutek, v katerem bi manjkal kak slab aspekt med planeti. Zato je na svetu tudi toliko kriminala, umorov, nesreč. Vendar pa obstajajo večje konstelacije, ki trajajo po več dni ali celo mesecev in let, ki povzročajo velike spremembe. No, tem se posvečamo. Še en razlog je: ljudje se očitno lahko učimo samo na osnovi slabih izkušenj. Ko jih imamo dovolj, je logično, da si jih ne želimo več. Takrat pa je čas, da človek pogleda vase in odkrije, da je v bistvu sam odgovoren za vse, kar se mu dogaja. In še: če napovem težko obdobje, povečano število nesreč in katastrof in se bodo te tudi zgodile, bodo ljudje posvetili več pozornosti astrologiji in začeli verjeti, da se -tu res nekaj dogaja-. To pa je zelo pomembno. Ljudje morajo vedeti, kakšne sile delujejo nanje, da se jih naučijo kontrolirati. O.K.I Mars v opoziciji z Jupitrom bo močno poudarjen z Marsom v kvadratu s Saturnom. Jupiter in Saturn pa sta tudi v medsebojnem kvadratu. To je zelo močna zadeva, ki ponavadi ne prinaša veliko dobrega, če gledamo z običajnega stališča. Če gledamo z višjega stališča, ko vemo, da se morajo ljudje še veliko naučiti, potem je vse zlo vsekakor dobro. Ta konstelacija prinaša več kriminalnih dejanj, nasilja, povečanje obsega vojn ali revolucije oziroma bitko za prevlado. Gre za izjemno nasilne aspekte, tako lahko pričakujemo, da se bo v vseh ljudeh sprostilo mnogo jeze, ki so jo dolgo zadrževali. Tako dolgo, da so mislili, da niso jezni. Mogoče so torej večje katastrofe, neurja in posamičpe nesreče ter več nasilja. Če bo to obveljalo, potem poplave na Kitajskem pred dnevi in nesreča letala v Ameriki, niso nič v primerjavi s tem, kar nas čaka. Je pa hec tudi v tem, da se tu in tam v tem času ne zgodi nič, se pa začne dogajati par dni po koncu takega aspekta. Bomo videli! Moje osebno mnenje je, da ta čas ni primeren za potovanja v tujino niti za poslovne odnose. Morda pa bo tudi vreme bolj divje, zato na dopustu ne bo kaj dobro. Na vas bo omenjena konstelacija delovala še močneje, ker je vaše znamenje vpleteno vanjo. Ne prepuščajte se alkoholu, cigaretam ali mamilom, bodite trezni in ne prepirajte se. Poskusite sprejeti stvari take, kot so. Če je potrebno, se umaknite pred tistimi, ki vam povzročajo težave. Nagnjeni boste k pretiravanju pri hrani in pijači. Če se boste nadzorovali, boste lahko ugotovili, da preveč jeste in pijete samo zato, ker ste nesrečni. Tokrat boste še bolj. Prišlo bo do prepirov in težav s partnerjem in na dan bodo privrela čustva, ki z ljubeznijo nimajo veliko skupnega. V tem trenutku ni planeta, ki bi vam lahko bil v pomoč, saj razen počasnega Urana v zračnih znamenjih ni nobenega. Zato boste občutili praznino, pomanjkanje svoje energije in obremenjenost z zemeljskimi stvarmi. Verjetno vas bo precej vrglo iz tira dejstvo, da so ljudje obsedeni z denarjem. Ker je Mars v Raku skupaj z Venero, vam ne morem napovedati drugega kot obilico težav, tako da boste preobremenjeni s sabo in drugimi, zato so med drugim možne tudi bolezni. Enostavno prekipelo vam bo, vaša kontrola bo popustila. Posledice so nepredvidljive. Delajte na sebi. Vaš vladar, Sonce, je v tem času skoraj neaspektiran, zato imate dve možnosti: da zasijete kot Sonce s polno močjo ali pa da se potunkate v brezno svojih kompleksov in negativnih občutkov. Prav gotovo Mars, Jupiter in Saturn ne bodo šli mimo vas kar tako. Težave z denarjem. V svojem znaku imate Merkur, ki je trenutno dobro aspektiran ravno s planeti, ki dajejo praktičnost in uspešnost v praktičnih zadevah. Torej se boste lahko o teh stvareh dobro pogovorili in morda naredili načrte za bodočnost. Ste pod zaščito, vendar večjega napredka nebo. Podobno kot ovni, boste najbrž tudi vi pod udarom negativnih aspektov. V resnici aspekti niso krivi, temveč vi. Planet vam ne more dati negativnih čustev, pač pa jih zakrivijo ljudje s slabimi dejanji, vi pa s tem, da jih ne znate sprejeti. Vsakdo je odgovoren zase. Nekateri med vami bodo zelo agresivni in nasilni. Do tega pride zaradi dolgotrajnega zapiranja negativnih čustev vase. Nagnjeni boste k prevaram in ravno tako boste lahko prevarani vi. Nič od tega ne bo prijetno. Pazite raje na zdravje, ukvarjajte se s športom in meditacijo. Tudi vaš Jupiter je v samih slabih aspektih. Nagnjeni boste k pretiravanju na vseh področjih. S partnerjem se ne bosta razumela tako kot že dolgo, lahko pa si bosta izmislila kup pijanskih veselic, da bosta imela izgovor drug pred drugim. Samo da ni treba iskati ljubezni, kajneda? Tudi vi boste pod močnim udarom Jupitra, Marsa in Saturna, zato je mogoče prav vse: težave v ljubezni, problemi z denarjem, bolezni in celo nesreče. Če doslej niste naredili ničesar zase, je to morda zadnja možnost. Če pa ste, se vam ni treba bati. Bodite pošteni. Ne skrbite, vse, kar se bo zgodilo v tem času, se mora zgoditi. Kot veste, človek ni edina sila v vesolju, poleg njega so še druge, neskončno večje, ki urejajo stvari. Edina možnost, ki jo ima človek, je ta, da sprejme stvari take, kot so, in se preda višjim silam. Takrat šele neha trpeti. V sebi boste odkrili mnogo jeze in sovraštva. Če boste skušali vse to potlačiti, boste zboleli. Edina možnost je, da to sprejmete. Vedeti morate, odkod taka čustva, in sprejeti vzrok. Vse, kar se vam zgodi, ima svoj smisel, ima tudi vzrok in posledico. Bono Baršek RAK 22.6.-22.7. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. m , Urška Klakočar IVfed 18 najuspešnejšimi letošnjimi maturanti STRELEC 23.11.-22.12. 9 'm. KOZOROG 23.12.-20.1. Z Urško Klakočar smo se v tej rubriki že pogovarjali. Izredno uspešna dijakinja brežiške gimnazije seje takrat vrnila z enoletnega šolanja v Angliji. Velik del srednješolske snovi je morala v četrtem letniku predelati za nazaj in se obenem pripraviti za maturo. In ravno njen rezultat mature je dal povod za današnji pogovor. Že kakšen dan pred uradnim dnem, ki je bil določen za seznanitev dijakov z uspehom na maturi, se je šušljalo o 18 dijakinjah in dijakih, ki so na spomladanskem roku mature dosegli vseh 34 točk. V časopisih so se kasneje pojavila tudi imena in z navdušenjem smo ugotovili, da je nekaj tisoč maturantov daleč za sabo pustila tudi Urška. Urška, najprej iskrene čestitke. Kako se počutiš? »Takega uspeha nisem pričakovala in sem bila prijetno presenečena, ko sem izvedela. V soboto popoldne me je po telefonu poklicala sošolka, ki je v časopisu med 18 najuspešnejšimi maturanti videla tudi moje ime in mi čestitala, jaz pa takrat še sploh nisem vedela, za kaj gre.« Ali si pričakovala takšen rezultat? «Ne. Po maturi nisem imela zelo dobrega občutka. Izpiti so se mi zdeli precej zahtevni, precej stvari je bilo treba znati na pamet. Matematika se mi je zdela še najbolj normalna, ker je temeljila na tistem, česar smo se naučili v štirih letih. Najmanj pa sem bila zadovoljna s slovenščino, ker se mi je zdelo, da od nas ne zahtevajo osnov, ampak drobce, ki si se jih moral naučiti na pamet.« Torej z maturo samo kot z zaključno preskušnjo srednjega šolanja nisi zadovoljna? «Mislim, da matura še ni takšna, kakršna bi morala biti. Da bi od nas zahtevala splošno znanje, osnove, ki so podlaga za študij in nekaj, kar boš potreboval v življenju.« Tretji letnik si preživela v Angliji, angleški šolski sistem je drugačen od našega. Se ti zdi, da si v tem letu veliko izgubila v primerjavi s slovenskimi srednješolci? «V Angliji sem imela samo tri predmete - matematiko, angleščino, nemščino. Ko sem prišla v četrti letnik, sem imela kar nekaj težav. Predvsem z matematiko, ki je bila tako drugačna od naše, tretji letnik slovenskega jezika sem morala ponoviti, se pripravljati pri maturitetnih predmetih, opraviti sem morala tudi diferencialna izpita iz biologije in psihologije. Veliko sem morala delati, vendar mi ni žal, da sem leto dni preživela v Angliji. Tam sem dobila toliko najrazličnejših dragocenih izkušenj, poznanstev s celega sveta, veliko sem se naučila, pa čeprav teh stvari ni v slovenskem učnem načrtu.« Kako si se pripravljala na maturo? Kaj lahko svetuješ naslednji generaciji? «Predvsem to, da se za maturo ne moreš začeti pripravljati junija. Začeti je treba že na začetku šolskega leta, septembra, in si narediti načrt dela. Najbolje je, da delaš po katalogih za maturo. Iz kataloga si izpišeš naslov in podenj glavne stvari, ki jih od tebe zahteva. Dobro je tudi, če imaš pri sebi razne priročnike. Na primer zbirko odgovorov za ustni del mature iz matematike. Obstaja tudi podoben priročnik za slovenski jezik in književnost.« Kaj počneš v prostem času? »Hodim ven, med prijatelje, se zabavam. Rada grem na bazen, plešem, pišem pisma, se igram z mački, rada telefoniram ..., najraje pa se zaprem v kopalnico za dve uri in da me nihče ne moti.« Kakšni so tvoji načrti? «Vpisala se bom na pravno fakulteto. Poklic odvetnika se mi zdi zanimiv, rada delam z ljudmi. Rada pa bi se poglobila v starodavno zgodovino in obiskala dežele, katerih preteklost se mi zdi zanimiva. Egipt, Grčijo, Italijo.« Kako boš preživela to poletje? »Šla bom na morje, uživala bom na soncu... Poskušala bom izkoristiti vsak dan tega poletja, ker so to naše najdaljše počitnice.« Urška, hvala za pogovor in želim ti še veliko uspehov. (Bojana Balon) Silvo Teršek in Paramiks kabare Silvo Teršek je radijski novinar, igralec, učitelj, glasbenik, športnik, slikar, pesnik, pisatelj in še kaj. Priložnost, videti in spoznati ga, smo imeli v skupini prvovrstnih umetnikov v Paramiks kabareju na gradu Rajhenburg v Brestanici. V njegov zaščitni znak spadajo brada, nepogrešljiva kapa, ki si jih sam šiva, in pipa. Znan je predvsem kot radijski novinar, ki predstavlja znane in manj znane Slovence. S svojim pristopom, žametnim božajočim glasom, čutom za prepoznavanje in izkušnjami iz teatra se ljudem prikrade pod kožo, da se mu hote ali nehote razodenejo in zaupajo. Že kot majhnemu so mu rekli »čudežni otrok«. Bil je poln energije in se je že takrat zanimal za literarne teme in krožke, jih vodil in na njih tudi predaval. S sedemnajstimi leti je postal član Obrtniškega gledališča v Ljubljani, leto kasneje pa voditelj oddaje Mladinski TV klub. Izšolal se je za učitelja, vendar ga je prosveta kot institucija utesnjevala in dušila. Kasneje je bil asistent režije na TV, novinar reporter pri TV-15, zatem glavni in odgovorni urednik tega časopisa. Kasneje je prišel na radio Slovenija v dokumentarno uredništvo, kjer je bil tudi urednik. Ves čas pa je bil tudi športnik -orodni telovadec, smučarski skakalec in kolesar. Med znane medijske osebnosti se je zapisal kot radijski novinar. V svoje sobotne oddaje enkrat mesečno na Valu 202 povabi osebe, ki jih ceni, ali pa osebe, katerih dela ne spoštuje in ne ceni, jim pa to želi povedati na nekem kulturnem nivoju. Ljudi zaznava in prepoznava zelo hitro. Osebe, za katere čuti, da niso na njegovi duševni frekvenci ali pa so hladni, neiskreni, ne povabi. Posebno ne mara »fasadnih« ljudi, ljudi, ki so se sposobni neverjetno notranje predrugačiti. Človeka izbere po svoji presoji, kajti z nekom se lahko sproščeno pogovarja le, če ga resnično zanima in če uživa v pogovoru z njim. Silvo Teršek do svojih gostov ni prizanesljiv - razgalja, osmeši, razkrije, vrže iz ravnotežja, sprovocira ali pa zaboža rano, ki jo je zadal. Rad ima male ljudi, z njimi je prizanesljivejši, od »velikih« pa zahteva svet na dlani in dušo v duši. Človeka najprej razstavi, nato pa ga v svojem videnju zopet zlepi in tako na novo sestavljeni ljudje so vedno presenečeni. Njegove oddaje so zelo čustvene; romantičnost se čuti kot glasba, ki jo daje za podlago svojim pripovedim. Ve, da kot radijski človek ne more biti všeč desettisočem poslušalcev, vendar: »Če s svojimi pogovori spravim osamljene, žalostne in malodušne v neko ugodno razpoloženje, sem zadovoljen:« Njegova velika želja je, da bi v svoji oddaji gostil Slobodana Miloševiča. Zanj, ki je usodno preoblikoval svet, bi imel veliko vprašanj. V trinajstih letih radijskih pogovorov se je zvrstilo okrog 2.000 intervjujev vseh vrst ljudi, od klošarja preko pisateljev, slikarjev, igralcev, novinarjev, diplomatov, oblikovalcev, televizijskih, »čarovnic« -astrologinj, nune, kmeta, bohema do predsednika Slovenije. V svoji knjigi Iskanja, ki je izšla lani poleti, je izbral 111 imen - esejev iz množice intervjujev. Največja privlačnost te knjige je, da je to delo o ljudeh, ki so v pogovoru nanj napravili najgloblji vtis. Za svojo najljubšo sobotno oddajo šteje oddajo o klošarjih. Pravi, da je po duši klošar in samotar. To so njegove sanje. Vendar si tega »razkošja« v resnici ne more privoščiti. V družbi, v kateri živimo danes, se počuti utesnjenega, v njej ne more biti takšen, kakršen bi rad bil. Zato beži v samoto. Takšen skrivni kotiček je njegov atelje, kjer preživi veliko časa. Tam slika in piše. Všeč mu je, če ga povabijo razstavljat, sam pa tega sicer noče. Je človek, ki zna živeti za današnji dan: »Vsako jutro se znova rodi in skuša vsak dan znova maksimalno izživeti.« Silvo Teršek ima tisoč in en obraz. Zna ceniti življenje in ga vsak dan ponovno ovrednoti in oplemeniti. Je edini in neponovljiv v kozmosu. (Z.Z.) Se vedno brez naslova četrtek, 25. 07. 1996 Prava poletna ploha mi je omogočila prijetno podaljšano spanje, malo manj prijetno je bilo potem, ko sem ugotovil, da so bila okna malo preveč odprta. Čeprav še vedno trdim, da vsi ne gremo na morje in da ni res, da so mesta poleti prazna, se je izkazalo, da bom v avgustu ostal brez sodelavcev; na Studiu D in na Gami MM. Zato pa nisem ostal brez večerje, ki je poleg vsega bila še vegetarijanska. Pravi prijatelji se pokažejo tudi v primeru, ko je treba kaj pojesti. Recimo, da imaš težave z zmrzovalno skrinjo in da je s tem ogrožena obstojnost hrane. V tem primeru je najbolje poklicati skupino z Game, ki ti v slabi uri reši krizno situacijo in hrano spravi na varno (spet se bom zredil); neverjetno, kako so lahko razne bučke, korenčki in ostala zelenjava okusni. sobota. 27.07.1996 Katastrofa, dan žalovanja itd. Bomba v Atlanti?! Ah, ne... naši niso dobili medalje, čeprav je bil danes dan »D«. Ja, pa kaj!!! Jo bomo že dobili, in takrat bomo prepotentno ponosni, še bolj kot Hrvati. sreda, 31.07.1996 Sklenem dogovor, ki mi zagotavlja več kot ažurno dobavo novih glasbenih posnetkov. Prav v tem elementu sem v zadnjem letu močno popustil oz., bolje rečeno, ostali so začeli malo bolj migati, kot je bilo v navadi. Tako bomo v septembru štartali z novo glasbeno oddajo »Unlimited trance«, ki jo bomo ponudili tudi ostalim radijskim postajam, četrtek, 01.08.1996 Vik in krik ob 2. uri zjutraj sta mi dala slutiti, da je Brigita dobila medaljo; da izvem njeno žlahtnost, bom počakal, da se zdani. Cirkus v mestu !!! Že dolgo ga ni bilo in zdi se mi, da bo pritegnil staro in mlado. Sicer pa imamo dovolj cirkusa v vsakdanjem življenju, kjer se odvijajo najboljše točke. sobota, 03.08.1996 V Belo Krajino ne grem pogosto, vendar še nikoli, kadar me je pot zanesla v tiste kraje, ni bilo lepega vremena. Zaključek vsega je bila otvoritev irskega puba v soju sveč; elektriko je vzelo neurje. (EDI) Najboljši osnovnošolci na izlet v Gardaland Krška občina premore kar za štiri avtobuse uspešnih učencev, ki so se izkazali na občinskih ali državnih tekmovanjih iz slovenščine, angleščine, matematike, fizike, kemije, računalništva in logike. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so odlične rezultate dosegli v športnih panogah. Ti otroci so svojevrstni promoterji Krške občine, za katere pa nima posebnega posluha, ko jih je potrebno nagraditi. Zato so se jih v Zvezi prijateljev mladine odločili nagraditi z izletom v Gardaland. Še dobro, da imamo zvezo, ki na otroke ne gleda po politični pripadnosti staršev. Vemo, da so si nekatere stranke že umislile svoje mladinske organizacije, ki jih vzgajajo in učijo pripadnosti svojim manjšinam in s tem ozkim strankarskim pogledom. Kam to vodi, se ve (jugend). V omejenost, kjer hočeš, nočeš, moraš razlikovati sebe od drugih. To pri otrocih ne »pali«. Čeprav so do neke mere že dorasle osebe, si še vedno želijo skupne igre in zabave. Na tem izletu so priložnost za to dobili in imeli so se super, kar je razvidno tudi iz ankete, ki srno jo naredili z njimi na poti v Italijo in domov. V prihodnje bo otrokom potrebno bolj prisluhniti in jim dati več možnosti, ker so polni idej, duhovitosti in seveda znanja, ki ga bodo, če ga ne bodo mogli uporabiti doma, kot za časa stare »Juge«, odnesli ven iz domovine, kjer ga bodo lahko primerno vnovčili. Zgodovina se Roman Pleterski, član predsedstva ZPM: »Z gospo Vido Ban smo prišli na idejo, da bi bilo lepo ob zaključku šolskega leta pripraviti izlet za najboljše in najbolj prizadevne učence iz krške ' občine. Tako smo pripravili izlet, ki bo otrokom všeč in v splošno zabavo, kjer naj bi pozabili na težave in se malo sprostili od dela v šoli. Idejo o izletu v Gardaland je podprla ZPM, katere član sem tudi sam. Sedaj smo tu in se imamo vsi v redu. Stroške prevoza in vstopnine je pokrila Zveza, agencija Karantanija pa vdontersko pomagala pri vodenju izleta. To je naš prispevek otrokom, ki so si ga s svojim delom čez leto prislužili.« Jerneja Varšek, 14 let, z Rake: »Na šolskem tekmovanju iz matematike sem osvojila srebrno priznanje, iz angleščine pa bronasto. Tekmovala sem tudi v kemiji in slovenščini, vendar se tam nisem uvrstila naprej. Do priznanj ni bilo težko priti, čeprav določen trud to le zahteva. V prihodnje bi želela čim več delati z jeziki, zati se bom na gimnaziji priključila k francoščini in naprej si želim na jezikoslovno smer. Prostega časa mi še vedno ostane dovolj, čeprav ga še zapolnim z igranjem violine v krškem simfoničnem orkestru.« Ksenija Tratnik, 14 let z Rake: »Osvojila sem zlato Cankarjevo priznanje in državno priznanje iz vesele šole, tekmovala sem tudi v angleščini. V prostem času se zelo rada ukvarjam s športom, veliko tečem in kolesarim. V prihodnje si želim trenirati atletiko, ker mi ugaja, in upam, da se bo to tudi zgodilo. Srednjo šolo bom nadaljevala v gimnaziji, ne vem pa še, katero smer. Prostega časa mi ne ostane dovolj, ker ga porabim za branje in šport. Današnji izlet nam vsem zelo ugaja in bil je že čas, da se je nekdo spomnil, ker drugače ne vem, kdaj bi videla Gardaland.« Egon Kocijan, 14 let, iz Krškega: »Bil sem na treh državnih tekmovanjih, v računalništvu sem bil drugi, v angleškem jeziku šesti in v atletiki sem osvojil deveto mesto. Moral bi tekmovati tudi v fiziki, a je bilo isti dan računalništvo. Prostega časa mi ostane dovolj in za osvojena priznanja se mi ni bilo treba posebej truditi. V prostem času delam veliko z računalnikom in hodim še k nekaterim krožkom. Izbral si bom poklic, ki bo povezan z računalništvom.« Jože Ban, 14 let, zZdol: »Tekmoval sem v treh predmetih, v matematiki sem osvojil zlato odličje in v fiziki srebrno. V prostem času, ki mi ga ostane dovolj, se ukvarjam z odbojko in košarko. Družim se s prijatelji in delam na računalniku. Prav tako se ukvarjam z atletiko, vendar nisem tekmoval. V prihodnje si želim študirati. Doma sem na vasi in nimam pogojev, da bi se bolj udejstvoval v športu, to me namreč veseli.« ponavlja in z njo napake, ki jih zafrustrirani odrasli vsiljujejo neobremenjenim rodovom, ki bodo - če bodo dobili priložnost - zgradili strpnejšo družbo od današnje. (Mr. Jožo) : »».„ ^^$ .» i f L W -¦ ¦ ¦ «*' • BŠ i -j... * i | i * 11% »s'"s p r-^1 p; i ^»j,M \\ -...:... ¦ « it Gašper Štrubelj, 14 let, iz Krškega: »Osvojil sem bronasto, srebrno in zlato Vegovo priznanje in do njih mi ni bilo težko priti. Pravzaprav se nisem nikoli učil ali posebej pripravljal za šolo. Pri meni se vse dogaja spontano. Nekateri ljudje se pač rodijo inteligentni. Hobi mi je gledanje televizije in računalniške igrice. Ven ne hodim in nikoli ničesar ne načrtujem. Po osnovni šoli bom nadaljeval šolanje v gimnaziji in nadaljeval s študijem matematike.« Mateja Drmaž, 14 let, iz Kostanjevice: »Sem članica atletskega kluba v Šentjerneju in sem se udejstvovala predvsem v športnih panogah. Priprave sem imela v šoli in treningov ni bilo posebej veliko. Prostega časa mi ostane dovolj in takrat pomalem treniram ali pa hodim na plesne vaje. V prihodnje si želim nadaljevati v športu, mogoče celo profesionalno. Treniram tudi skok v višino in moj najboljši rezultat je 149 cm. S tem rezultatom sem zmagala na občinskem tekmovanju.« Peter Tomažin, 12 let, z Rake: »Na izlet sem prišel, ker sem sodeloval v čebelarskem krožku. Udeležil sem se tudi državnega prvenstva. Danes je bilo zelo lepo in zame je to bilo enkratno doživetje. Najbolj zanimiva so mi bili gusarska ladja, egipčanska piramida in vlak smrti. Tudi ostale reči so bile nadvse zanimive, a je bilo premalo časa. Z prijateljem Bojanom sva komaj vse obhodila in še zgubila bi se kmalu. V parku sem veliko fotografiral in imel bom lep spomin.« Marin Šebalj, 11 let, iz Krškega: »Današnji izlet v Gardaland je zame bil res nekaj izjemnega in veliko mi je bilo všeč: Top spin, kino, afrika, NLP. Na vlaku smrti me je bilo zelo strah, a je bilo vseeno super. Tudi v piramidi in ladji je bilo super, saj so liki delovali kot resnični. Pogrešal nisem ničesar. Bilo bi dobro, da bi bil tak zabaviščni park kje bližje in bi nam za zabavo ostalo več časa, tako pa smo ga pretežno porabili za vožnjo.« Datlja Molan, 13 let, iz Dolenje vasi pri Artičah: »Danes je bilo super in s prijatelji smo se imeli zelo lepo, čeprav me je bilo , velikokrat strah, a v tem je »point«, ker na nek način vseeno uživam v strahu. Bilo bi dobro, da bi imeli tak park kje v Sloveniji, ker bi ga lahko večkrat obiskala. Prej sem bila že v enem takem parku, a mi je bil ta danes bolj všeč. Na izlet sem prišla, ker sem tekmovala na državnem prvenstvu v atletiki, ki jo tudi treniram. Bila sem tretja v teku z ovirami.« Vida Ban, Zveza prijateljev mladine Krško: »V Krškem nimamo izpostave Urada za mladino Republike Slovenije niti lokalnega urada za mladino, ki naj bi ga, glede na nekoč sprejeto pobudo na zborih občinske skupščine, ustanovila Občina Krško. Imamo pa Zvezo prijateljev mladine, ki je nevladna in nestrankarska organizacija in je nekoč uspešno povezovala društva prijateljev mladine v vseh krajevnih skupnostih. Že nekaj časa je ta organizacija nekaterim trn v peti, saj ne more pridobiti ustreznega prostora za delovanje niti proračunskih sredstev. Mislim, da smo tudi z uspešno organizacijo potovanja za najuspešnejše osnovnošolce ter njihove požrtvovalne mentorje pokazali, kaj zmoremo skupaj, saj smo ZPM vsi, ki se dodatno angažiramo za mlade, pa naj bo to v šolah, vrtcih, podjetjih, pri sredstvih javnega obveščanja ali v družinah. Mislim, da so si otroci zaslužili to pozornost Z njimi smo se družili na rojstni dan naše drage Slovenije, katere prihodnost so prav gotovo tudi ti otroci in mi skupaj z njimi.« Renata Molan, 14 let, iz Starega Grada: »Bila sem na državnem tekmovanju v matematiki. Danes smo se imeli zelo lepo, še posebej, ker smo bili skupaj s prijatelji. Minilo je zelo hitro in upam, da se bo to kmalu ponovilo. Rada imam nevarnost in te v Gardalandu ni primanjkovalo, sploh na vlaku smrti in na top spinu. Vse mi je bilo všeč. Želim si obiskati še kak tak park v Evropi. Vse je lepo urejeno in ljudje so zelo prijazni. Žal pa je bilo premalo časa, da bi vse videli. Upam, da sem videla vse važnejše stvari.« Mateja Bizjak, 14 let, iz Kostanjevice: »Tekmovala sem na državnem tekmovanju v angleškem jeziku. Meni naloge niso bile ne vem kako težke in sem vse naredila. Prostega časa mi ostane dovolj tudi za hobi. V prostem času igram flavto pri pihalnem orkestru v Kostanjevici. Želim si postati novinarka.« Mirsad Mujkič, 14 let, iz Krškega: »Izlet in organizacija sta bila zelo dobra. Drugače pa je to bilo za vse nas posebno doživetje z veliko dozo strahu. Gardaland je res pravljična dežela za otroke in mladino, pa tudi starejši prihajajo sem na zabavo. Izleta sem se udeležil po športni liniji. Z športom se ukvarjam že sedmo leto in letos smo prišli v drugo ligo. Igram pa tudi za celjsko reprezentanco.« Ingrid Grozina, 14 let, z Rake: »Na ta izlet sem prišla, ker sem tekmovala v veseli šoli. Izlet je bil super in upam, da bom spet kmalu lahko šla v Gardaland, še letos. V spominu mi je najbolj ostal vlak strahov, ki je res nekaj izjemnega. Pa tudi druge reči so bile v redu, kot npr. Top spin. Park je čudovito urejen in prava stvar za otroke. Bila sem prvič v takem zabavišču.« TELEVIZUANOVOMESp iSiŠal s Trdinovega vrha na kanalu vsak pontdtH* ob 18 uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21 JO vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTI in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. In 21. uri NOVICI >usm OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU STUDIOBREŽICE RADIO POSAVJE :fY! lil Najprej v gimnazijo, potem pa naprej * Po besedah ravnateljice OŠ Lesično, Angelce Cepin, je bila najbolj vsestranska učenka na šoli Jerneja Kocman: vseh osem let je imela odličen uspeh; bila je v ekipi mladih geografov, ki so zmagali na regijskem tekmovanju in se udeležili državnega tekmovanja v Podčetrtku; vseh osem let je tekmovala za bralno značko in nastopala v veseli šoli; sodelovala je na regijskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje in občinskem v tujem jeziku, osvojila Štefanovo priznanje iz fizike ter Preglovo iz kemije; udeležila se je likovne kolonije in ob vsem tem uspešno končala tudi nižjo glasbeno šolo. Jerneja Kocman: »Osnovna šola je za nami. Prepričana sem, da so nas učitelji veliko naučili, kar bomo s pridom uporabili na šolah, kamor odhajamo. Odločila sem se za gimnazijo, cilj pa mi je poklic veterinarja. Zdaj sem se že povsem sprostila in mislim le na zaslužene počitnice na morju. Povabilo k županu je bilo zame in za moje vrstnike veliko presenečenje in čast. Dr. Sok nas je najprej pozdravil in nam čestital za uspešno šolanje in dosežke v letu 1996. Še posebej pozoren je bil do nas, ki zapuščamo osnovno šolo. Vsakega je vprašal, kam odhaja in kakšni so njegovi cilji. Opozoril nas je na pasti, ki nam bodo stale na poti. Na koncu nas je pozval, naj se po končanem šolanju vrnemo v čim večjem številu v občino, ki nas potrebuje.« (Toni) KAKO, KDAJ ZAKAJ ••• Kaj bi storila, če bi pri sedemnajstih zanosila? Tega si sploh ne morem predstavljati. - To je še prezgodaj za materinstvo. - Verjetno bi najprej vprašala kakega psihologa za nasvet. - Zdi se mi, da je to ful hitro, če bi zanosila. Splavila bi in se šolala naprej. - Otroka bi imela in ne bi naredila splava. Jaz splav sprejemam kot umor. Pri sedemnajstih se mi ne zdi še primerno spuščati v tako razmerje s fanti. Na vprašanje so odgovarjale učenke višje stopnje OŠ Krmelj Tako pokažem ljudem, da jih imam rad ... Da jim kaj lepega povem in kaj dobrega pripravim za pod zob. Renata - Da sočustvujem, žalujem in se veselim z njimi. Gregor -Da sem z njimi prijazen. Uroš- Da jih razveselim z lepimi besedami. Slavko - Da jim povem, da jih imam rada. Tanja - Da jim prinesem Moja najljubša učiteljica Moj prvi stik z uro klavirja je bil malce žalosten. V učilnici me je čakal učitelj, ki ga nisem poznala in mi ni bil posebno všeč. Kljub vsemu sem se navadila nanj in sem se tudi pri njem marsikaj naučila. Velikokrat pa sem pred zbornico alli na hodniku srečevala prikupno tovarišico. Vedno je bila lepo oblečena, urejena in prijazna. Želela sem, da bi tudi jaz imela tako tovarišico. Nenadoma je moj tovariš težko zbolel in dodeljen mi je bil nov profesor. Imela sem veliko srečo. rože. Andreja - Da se z njimi ne prepiram. Martin - Da sem do njih poštena, odkrita in jim posvečam več pozornosti. Maruša Učenci 7.b OŠ Artiče Kaj bi delal (a) enako in kaj drugače kot tvoji starši? Delala bi precej podobno kot moji starši, no, vseeno se ne bi toliko prepirala, predvsem pa bi znala delati z denarjem. - Bila bi tako razumevajoča kot moji starši, drugače pa bi moje otroke pustila dlje zunaj, da se ne bi prepirala z njimi. - Pri nekaterih stvareh bi bila bolj stroga kot moji starši. - Moji starši so zelo skrbni, drugače pa bi bil bolj ambiciozen v službi kot moj oče. Stanujemo v bloku, jaz pa bi rad zgradil hišo z vrtom. - Moji sestri dopuščajo več kot meni. In to me včasih moti. Če bom kdaj mama, ne bom delala razlik med otroki. Na vprašanje so odgovarjali učenci višje stopnje OŠ Krmelj Moja živalca Moji muci je ime Miki. Je bele barve. Rada pije mleko. Lovi tudi miši. Muco imam rada. Metka Klobasa, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško Doma imam dva psa. Enemu je ime runo, drugemu je ime Ben. Zelo rada kopljeta po zemlji za voluharjem. Oba skupaj imata eno hišico. Rad se igram z obema. Večkrat se lovimo. Moja psa sta dobra čuvaja. Dejan Brili, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško Imam papagaja. Ime je Piki. Če ga razjezim, me uščipne s kljunom. Rad se gleda v ogledalo. V hiški ima gugalnico. Najraje se kopa. Je zelene barve. Siniša Pavlovič, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško Moj ljubljenček je muca, ki ji je ime Lili. Stara je dve leti. Rada lovi miši, krte in ptiče. Rada je tudi kruh in mleko. Najraje pa ima ostanke pice, ki jih prinese mami iz službe. Spi pri meni v postelji. Ko grem spat, me že čaka pred vrati. Če je ne pustim v sobo, je žalostna. Spomladi je skotila štiri male muce. Bile so zelo lepe. Dve smo dali sosedi, ena se je zgubila, eno pa imamo še sedaj. Ime ji je Ema. Je tako pridna kot njena mama Lili. Imamo še enega muca, ki mu je ime Muki. V družini imamo vsak svojega mucka. Moja je Lili, mamičina je Ema, atekov pa Muki. Ko še vrnemo domov, vsi čakajo pred vrati. Z mijavkanjem nas pozdravijo in prosijo kosilo. Kadar jih pustimo same v stanovanju, se tudi ponesnažijo. Takrat jih dobijo z metlo. Katarina Povhe, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško Zajčki so hišni ljubljenčki. Vendar jih imamo mi v hlevu. Hranimo jih s koruzo, tudi s krmo, s pšenico in deteljo, ko zajklja skoti male zajčke, jih spravi v kot in pokrije s krmo. TinaGuček, l.aOŠDobova Naš pes Reksi je star dve leti in je čistokrvni ovčar. Vendar zanj nimamo papirjev. Ko je bil majhen, sem se rada igrala z njim. Večkrat sva hodila na sprehod do Sotle. Še preden smo prišli tja, je skočil v vodo. Po tem sklepam, da se zelo rad kopa. Očka zelo uboga, mene pa čisto nič. postal je zelo nevaren, zato ga moramo oddati. Martina Cizel, l.b OŠ Dobova Mojemu kužku je ime riki. Moj Riki rad je kekse in Pedigree Pal. Je črn in bel. Rad nagaja. Mami je potrgal rože. Meni je raztrgal žogo. Rad se vozi na rolki. Ko grem v šolo, cvili za menoj, ko pa pridem domov, veselo skače. Čeprav je včasih poreden, ga imamo vseeno radi. Damir Žniderič, 1.rOŠ Dobova Moji muci je ime Špelca. Je sive barve. Rada pije mleko in lovi miši. Z mano se rada igra. Zelo trdno spi na slami. Včasih me razjezi, pa jo imam vseeno rad. Sašo Figelj, 1.b OŠ Dobova Imam papagaja. Kličemo ga Piki. Najraje ima atija. Piki je vesel, ko pridemo domov. Takrat veselo kriči. Barbara Basina, 1.r Oš Dobova Mojemu mačku je ime Tobi. Ima lepo dolgo črno dlako. Star je tri leta. Najraje se igra s plastično roža žogico. Goste vleče za noge. Ali se skrije v kot. Ima lepe zelene oči. Lovi pa se najraje z menoj. Dubravka Dugandžič, 1.b OŠ Dobova Moja najljubša žival je muca. Rada pije mleko, je meso in rada lovi miši. Živi v naši hiši. Rada se igra z drugo muco, s katero se imata zelo zelo radi, ker sta sestrici. Svoje tri muce imam zelo rada. Prva je Taca, druga je Maca, tretji pa, ki jo imam najraje, je ime Facka. Pri nas doma imamo kar pet muc. K nam pridejo tudi sosedove. Res sem zelo vesela, ko vidim tako zelo lepe muce. Anita Klemenčič, 3.r Oš Jožeta Gorjupa Kostanjevica Rada bi imela kužka. Zanj bi skrbela, ga čistila, mu dajala jesti in čistila njegovo domovanje. Imela bi takšnega kužka, ki ima dolgo dlako, da bi mu delala repčke z rdečo mašnico. Igrala bi se in bi mu nagajala, tako da bi bilo zabavno zame in zanj. Ime bi mu dala Hecek, ker bi bil zabaven. Nikoli ne bi zrasel. To je moja želja. Janja Dular, 3.r OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica Imela bi papigo Aro. Živela bi v primerni kletki v moji sobi. Vsak dan bi ji dajala hrano, vodo in ji čistila kletko. Z mano bi se igrala. Kupila bi ji še samčka Kokija, da je ne bi skrbelo za mladičke. Mogoče bom Aro in Kokija zadela pri žrebanju. Alja Pincolič, 3.r OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica Moja najljubša žival je naš pes Luka. Je škotski ovčar, star pa je šest mesecev. Ima dolgo črno dlako. Najrajši spi v dnevni sobi na kavču. Rad prenaša moje in očijeve copate. Po dvorišču teka za žogo in se podi za muco. Sva velika prijatelja in me ima zelo rad. Ko pridem iz šole, me počaka na dvorišču. Borut Piletič, 3.r OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica Moja najljubša žival je muc. Ime mu je Muri. Je črne barve in ima zelene oči. Živi v Šutni. Ko ga pridemo nahranit, se vedno najprej stisne k meni, šele nato gre jest. Pozimi dobi gosti dlako in je še lepši. Muri je tudi koristen, ker lovi miši. Sandra Gubenšek, 3.r Oš Jožeta Gorjupa Kostanjevica sprejela me je Karolina Stoparjeva; natanko tista, ki sem jo občudovala že vse mesece prej. Mogoče je bilo res, mogoče pa sem imela samo ta občutek, toda klavir je začel zveneti lepše in ure pouka so bile krajše. Razumevanje je bilo obojestransko in napredovala sem zelo hitro. Rezultat je bil dober, saj sem v enem letu končala dva letnika klavirja in tudi sicer uspešno nastopala na raznih prireditvah. Proti koncu lanskega šolskega leta pa se je moja tovarišica začela spreminjati. Oblačila se je v čudno razvlečena oblačila, pričeske ni imela več vedno tako lepo urejene in posvetilo se mi je kar hitro: -Karolina pričakuje dojenčka.« Prihod v šolo jesni ni bil nič vesel. Moja profesorica je prišla k meni v Šolo le še dvakrat ali trikrat, mene pa so si za klavirjem podajali vsi, ki so imeli vsaj pet minut časa. Dojenčica je srečno privekala na svet. Tu je pomlad in spet videvam Karolino takšno, kot je bila nekoč: lepo, vitko in srečno. Od vsega pa je najpomembnejše to, da bom jeseni pouk klavirja nadaljevala pri njej in to bodo spet moje najljubše šolske ure in ona bo spet moja najljubša profesorica. Karin Rozman, 5.b nov. krožek, OŠ Artiče Moja družina šteje pet članov. To so mama Vida, ate Ivan, mamica Simona, ati Albin in jaz. Smo delavni. Živimo na srednje veliki kmetiji v Orehovcu. Mamica hodi v službo. Ati je zaenkrat doma. Mama je odlična kuharica. Ate je tudi doma. Mama zna lepo peti. Ko sem bila stara pet let, me je mama naučila peti otroške pesmi. Doma imam psa čuvaja Bobija in mucka I Huga. Vesela sem, da sem v srečni in zdravi družini. Jerneja Stopar, 3. a OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica Naša družina šteje šest članov. To smo: brat Primož, oči Jože, mami Vlasta, ate Jožef, mama ana in jaz. Živimo v nadstropni hiši v Kostanjevici. Mama in ate živita v spodnjem stanovanju, mi pa zgoraj. Pozimi mi je najlepše. Vsak dan, ko sem prišla iz šole, je bilo doma toplo, ker sta bila doma ate in mama. Mami in oči delate v Novem mestu, moj brat pa hodi v osmi razred. Ob praznikih se zberemo za isto mizo in nazdravimo. Velikokrat grem v Krško k sestrični, kjer se igramo. Tudi ona pride kdaj k meni. Tako je, če imaš svojo dužino, Lepo je biti z njo. Alja Pincolič, 3.a OŠ OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica Imel sem rojstni dan. Mama mi je spekla torto. Ati in brat sta mi čestitala. Babica in dedek Moja družina sta mi dala denar. Marko Planine Oš dr. Mihajla Rostoharja, Krško Doma sem v Podsredi. Imamo svojo hišo. V hiši imamo kuhinjo, kopalnico, spalnico, dnevno sobo in jaz imam svojo sobo. Okoli hiše je dvorišče. Imamo vrt in njivo. Imamo tudi kokoši. V šdo prihajam z avtobusom. Monika Planine, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško Moj ati dela v rudniku 24 let. Dela 300 m pod zemljo. Po poklicu je kopač. Pri delu rabi veliko orodja: kramp, lopato, žeblje, kledivo. Skopani premog vozijo vozički na separacijo, kjer ga sortirajo. V rudniku je zaposlenih približno 130 delavcev. Rudarji nosijo zaščitno obleko. Na glavi imajo čelado z lučko. Rudarski pozdrav je »SREČNO«. Martina Hlastan, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško V nedeljo je bil oblačen in deževen dan. Dopoldne sem mamici pomagala pripraviti kosilo, popoldne pa sem večinoma presedela pred televizijo. Gledala sem film, ki mi je bil zelo všeč. po filmu je bila oddaja »Po domače«, v kateri je nastopal Lojze Slak. Dobil je veliko nagrad in seje meni zdelo, ker ga rada poslušam. Zvečer sem si pripravila torbo za ponedeljkov dan, se umila in odšla v posteljo. S sestrico sva se še nekaj časa pogovarjali, nato pa obe zaspali. Klavdija Colarič, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško Imam dva bratca. To sta Mario in Ivan. Pisal bom o Mariu, ker sva dvojčka. Mario in jaz delava veliko stvari skupaj. Naloge delava, ko prideva domov. Mario je hitrejši, pa je prej gotov. Rad se šali in mi nagaja. Skupaj se igrava. Pri igri mi pomaga, ko zlagam legokocke. Po naravi je miren in me ima rad. Kristjan Benkoč, 3. a OŠ Dobova Imam sestro Kajo. Stara je pet let in hodi v vrtec. Doma je bolj poredna kot pridna. Ko grem v trgovino, gre Kaja z menoj. Hodiva po trgovini in hoče, da ji kupim sladkarije. Ko igram klavir, pride za menoj v sobo. Ko končam, še ona začne igrati pesem. Naučila sem jo že dve pesmi. Zelo je zadovoljna. Kaja zelo rada sesa prst. Mama ji reče reva. Včasih ji pomagam narediti domačo nalogo. Moram povedati, da zna postlati posteljo in pomesti. Ima zelo rada čokolado in ostale sladkarije. Milo me pogleda in odstopim ji še svoj košček čokolade. Potem pa dobim od nje sladek poljubček. Rada jo imam. Tjaša Zupančič, 3. a OŠ Dobova Muca Zvitorepka V davnih davnih časih je živela muca Zvitorepka. Igrala se je s prijatef: z zajčkom, z medvedko in z medvedom. Imeli so se zmeraj radi, saj se niso nikoli prepirali. Tamar a Kuhar, mala šola v vrtcu Čebelica, Šentjernej Zgodba o mojem odraščanju Spominjam se, ko sem bil star pet let in sem šel v vrtec. Težko sem se navadil na novo okolje. Navajen sem bil samo na svoje domače. V mali šoli mi je bilo že lažje. Dobro sem se razumel s svojimi sošolci. Šolo sem si predstavljal malo drugače. V šoli sem se že nekoliko potrudil, doma pa bi se samo igral. Mama me je silila k branju in domači nalogi. Veliko časa je porabila ob meni. Dostikrat pa sem le pozabil na domačo nalogo. V drugem razredu sem spoznal, da brez učenja ne bo šlo. Prišla je poštevanka in moral sem se učiti. V tretjem razredu smo dobili novo tovarišico. Naredil sem kolesarski izpit. Domače naloge sem delal že bolj samostojno. V četrtem razredu smo dobili en predmet več. Tudi učenja je veliko več. Počasi spoznavam, da se učim zase, ne za starše. Še vedno pa nerad berem knjige, čeprav vem, da se iz knjig veliko naučim. Polovica osnovne šole je za mano. v drugi polovici se bo treba še bolj potruditi. Čas hitro teče in z njim tudi jaz odraščam. Srečko Vidmar, 4.r OŠ Dobova ssimmtmvmmmK ::::::::::>:;::'>:<::x::i;>:::::;:: v::::::::::::^':-š:::::.:> ^::::::::m:; ¦ ' S :-.:'::::/:¦:: j ¦:¦::::: ^:: : : :;-:*•:¦:>¦:¦:¦;.....':¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦: ^S^i;S;:;;: Konjersjci radi kupujejo zmagovalne kasače ali galoperje, saj menijo, da bodo njihovi potomci tudi njim prinesli podobne uspehe, kar se nemalokrat tudi zgodi. Nekaj takega je imel v soboto zvečer v mislih menda tudi krški veteran med speedwayisti, Krešo Omerzel, ko je žical petkratnega svetovnega prvaka Simona Wigga, naj mu proda »mašino« svojega tekmovalnega motorja. Krešo je bil slovitemu Angležu pripravljen plačati vsakršno ceno, samo da bi spet postal prvak. Bomo videli, ali mu bo uspelo. Ves julij je bil na področju družabnosti in zabave v brežiški občini prava puščoba, potem pa so se prvo avgustovsko soboto v krogu treh kilometrov pojavile kar tri prireditve, ki so zabave željnim gostom nudile le vse naj naj. Čateška noč, krajevni in gasilski praznik v Bukošku ter cirkus Moira Orfei, ob tem pa še velik motociklistični spektakel v bližnjem Krškem so domačine tako zbegali, da niso vedeli, kam. Pa je vmes posegla božja previdnost in modrost ter s pravim poletnim nalivom dosegla, daje večina omahljivcev ostala doma. Prirediteljem pa se je morda le posvetilo, da bi se bilo v prihodnje morda dobro v navezi z občinsko turistično zvezo dogovoriti, kdaj bo kdo imel kaj, kar bi koristilo tako njim kot obiskovalcem. Saj poleti ni še nikoli deževalo vsak konec tedna. Zrušen nov semafor nad stadionom Matije Gubca. Lahko bi rekli, da še »topel« semafor, preden je sploh začel delovati, ni izpolnil svojega namena, saj je dobrih štirinajst dni utripala le oranžna luč, ki pa ni mogla zmesti šoferja, ki je semafor zajezdil z nasprotne strani. V avtomobilu je udeleženec nesreče vozil skoraj poln avto Jupola, ki se je ob trčenju razlil po vsej notranjosti. Tragičen prizor je dobil tudi komično plat, saj so se ob trku prižgali brisalci, ki pa niso opravili ničesar, saj bil je avto pobelel v notranjosti. Tako smo se še enkrat prepričali, da je to križišče res nevarno, vprašanje pa je, ali bi do nesreče prišlo tudi, če bi semafor normalno deloval. Pri debati o proračunski porabi je krški urad župana iz svetniških vrst prejel čestitke, ker je uspel v šestih mesecih porabiti skoraj vsa svoja letna sredstva (92,9 %). Čestitke bi si prislužila tudi občinska uprava, ki je od 25 milijonov tolarjev za gradnjo športne dvorane, ne da bi bila že kakšna pogodba podpisana, 8 milijonov že uspela porabiti... Na zadnji seji krškega OS je bilo opaziti tudi malce rivalstva med občinsko upravo in svetom, saj so svetniki dobili v obravnavo nespremenjen osnutek, ki so ga januarja že zavrnili. Tokrat so imeli tudi precej pripomb, zavrnili ga pa niso ... Američani pravijo temu »predlog, ki ga ne moreš zavrniti«. Krški svetnik Tomažin je bil mnenja, da bi bilo treba na križišče v Spodnji Pohanci postaviti kažipot za Krško: »Brežičani ga prav gotovo ne bodo, saj jim ni v interesu, da bi jim kak trgovec pobegnil.« Senovčan Anton Šerbec je opozoril, da ponekod ceste še zdaj niso očiščene zimskega posipa, kar predstavlja na vozišču nevarnost. Verjetno ni pomislil, da smo Slovenci potrpežljivi in bi znali s tem kar počakati do zime, potem bo pa posip spet prav prišel. Pa še »prišparali« bomo! Svetnik Žabkar je opozoril na nefunkcionalnost novourejenega semaforiziranega križišča pri krškem stadionu. S tem se je strinjal tudi neki voznik in je že par dni po seji krškega občinskega sveta poskrbel za to, da križišče ni več tako zelo semaforizirano... Še sreča, da je letos volilno leto. Skoraj prepričani smo lahko, da bo minister Umek našel kakšno rešitev za Senovške ceste, saj se njegovi strankarski kolegi iz krščanske demokracije ne bodo mogli več izgovarjati, da bi oni že zdavnaj zgradili cesto, če je ne bi blokirali komunisti (tako je bilo ob zadnjih državnozborskih volitvah). Morda bi bilo dobro, da bi minister Umek in njemu podrejeni kdaj uspeli nadaljevati pot tudi od gostilne Senica naprej skozi Senovo, saj bi tako ugotovili, da se pri Senici Senovo šele dobro začne. Ugotovili bi, da s tako telefonsko, cestno in drugo infrastrukturo Senovo res ne more biti privlačno za razcvet podjetništva, ki bo dolini vrnilo življenje. V. 0.0. ir/i UŽENlRING-TRfiOVlM linžgarjcva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746,fax: 62-780 KAM S CERTIFIKATOM? Pričenja zbiranje pooblastil za vpis delnic s certifikati na svojih mobilnih vpisnih mestih. Informacije po telefonu 0608/22-856 Glasbeno poletje na gradu Podsreda Končan seminar za violončelo Grad Podsreda, 27. julija _ Glasbeno poletje na gradu Podsreda se preveša v drugo polovico. Danes se je namreč končal drugi od štirih glasbenih seminarjev, na katerih mladi glasbeniki izpopolnjujejo svoje glasbeno znanje. Teden dni je grad gostil 12 mladih violončelistov, ki so se usposabljali pod vodstvom prof. Cirila škerjanca. Ob usposabljanju so spoznavali tudi pokrajino, ljudi in znamenitosti Kozjanskega. Cel teden so zavzeto vadili in ob koncu seminarja pripravili zaključni koncert. S solističnimi nastopi so se predstavili: Nika Brnič (na siki), Tina Rejc, Marjetka Hribernik, Peter Avšič, Judita Polak, Jaka Stadler, Niko Sajko, Barbara Žorž, Gorazd Strlič, Eva Julija Rečnik in Milan Hudnik. Iz instrumentov so privabljali žametne glasove in pri poslušalcih poželi buren aplavz. Nekatere je spremljala pianistka Mojca Pucelj, ki je na uvodnem koncertu spremljala tudi prof. Škerjanca. Mladi vilončelisti pa so nastopili tudi v ansamblu. Na gradu Podsreda pa ne bo premora, saj se je že v nedeljo pričel seminar iz klasičnega saksofona, ki ga vodi prof. Jean Marie Londeix. Seminar se je pričel z uvodnim koncertom kvarteta Alliage. Po enotedenskem intenzivnem delu pa tudi tečajniki klasičnega saksofona pripravljajo zaključni koncert 3. avgusta ob 20. uri. Vabljeni! (Toni) Klavdija zmagala na Melodijah morja in sonca Portorož, julija - Kot smo že poročali, se je mlada pevka iz Leskovca pri Krškem Klavdija Kerin 19. julija uvrstila na zaključni festival MMS, in sicer s skladbo Edvina Fliserja Valeta. Še pred tem je Klavdija to skladbo predstavila na slovenskem osnovnošolskem festivalu Korajža velja, ki ga je ljubljanska televizija posnela v Atomskih Toplicah za oddajo Pod klobukom, nato pa še v Nerezinah in okolici. Klavdija je s svojo pesmico navdušila poslušalce in gledalce ter komisijo, ki je bila naključno izbrana preko slovenskih radijskih postaj iz raznih krajev Slovenije. Klavdija je po oceni komisije delovala najbolj celovito. Komisija je ocenila, da je poleg njenih izrednih vokalnih sposobnosti nastop zelo dobro dopolnil par Sebastijan in Urška ter ji namenila največ točk. Nagrada za zmagovalko je snemanje videospota v vrednosti 3.000 DEM, ki ji jo je izročil direktor glasbene agencije BIMI iz Ljubljane. Klavdija Kerin: »Zmage odkrito povedano nisem pričakovala, saj je bila konkurenca močna, vendar menim, da sem si jo zaslužila, saj je moja pesem res prijetna za uho. Zelo sem vesela, da sem prišla v stik z Sebastijanom m Urško, saj je njun nastop zelo popestril celotno sceno, za kar se tudi zahvaljujem g. Vodlanu. Jeseni bo izšla moja prva kaseta, na kateri bo tudi zmagovalna skladba, zato že sedaj vabim vse tiste, ki radi prisluhnejo mojemu petju, na promocijo kasete, kjer bo veliko petja, glasbe in plesa. Demolition group snemajo nov spot Brežice, avgusta - Demolition group so minuli vikend začeli v FUK-ovih prostorih snemati nov spot pod budnim očesom režiserja vseh njihovih predhodnih videouspešnic Saša Podgorška. Tudi tokrat, Večer keltskega cora na krškem bazenu Krško, 1. avgusta - Ljubitelji mehkega pristanka so na krškem bazenu že drugič gostili Francoze Long Term Survivior, ki so se nam na brestaniškem nastopu vtisnili v spomin z baročnm zvenenjem ob ritmu tupa-tampa od začetka do konca. Tokrat niso imeli spremljevalca na odru, ki bi z mimiko in nevsakdanjimi oblačili dopolnil stereotipno muziciranje z dveh lestvic. Spomin s prvega koncerta opozarja še na diaprojekcijo, ki je nastopu dala polnejšo sliko skupine, še sploh, ker je bilo pretežno moč slišati le instrumentalno izvajanje. Instrumentalni večer na krškem bazenu pa je bil stična točka obeh nastopajočih skupin. Prisotnim so uvod zvokov dali Supervaja, ki so tokrat nastopili brez nove pevke. Dobro uigrana Supervaja potrjuje star rek, da vaja dela mojstra, saj je v relatvno kratkem času dobro zgladila svoj latino na posavski način, »brez konzervansov«, kajti skladbe so vse polnejše in z bobni še lepše dihajo. Svoj nastop so zaključili s prizvokom baroka in na ta način povezali nastop Long Term Survivor. (Mr. Jožo) Razvoj kmečkega turizma v občini Sevnica gobovo juho, »prsjača« (podobno čeprav v zaprtem prostoru, so se Demolition Group odločili za snemanje v domačem okolju in FUK-ovo dvorano opremili s kulisami, ki so delo Iztoka Švaba. Pravijo, da bo spot po kakovosti prekašal vse dosedanje in da se bo po žanru še najbolj približal spotu za skladbo (Model). (Mr. Jožo) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE KOZMETIKE LIDIJE URBANČ Rešitev križanke iz osemindvajsete številke - Geslo: AROMA TERAPIJA. Po vodoravnih vrstah: AKABA, DANAS, ARARA, AROMA, TS, BS, RATINE, NAKIT, AMATER.UKANA, DO, AVANTURIN, 1R. RIPS, SN, KACINI, ETIL, ALAN, JENISEJ, LARA. AVOKADO. Nagrade za izžrebane reševalce, ki so križanko rešili pravilno: 1. MetaPETRIČ.Bizeljska2d,Brežice(aramaterapija);2. Marta KAUŠEK, Titova 103, Senovo (masaža obraza in dekolteja); 3. Vida MOLAN, Veliki Obrez 80, Dobova (Učenje). Čestitamo! Nagrajenke naj se oglasijo v kozmetičnem salonu Lidije Urbanč na Ulici talcev 20 v Kostanjevici, kjer so vam kozmetičarske usluge na voljo v ponedeljek, sredo, četrtek in petek med 15. in 20. uro, v torek od 8. do 16. ure, v soboto pa po dogovoru. Informacije lahko dobite na telefonski Številki 87-650. Nadaljevanje s 6. strani* V izdelavi je tudi širši prospekt, ki bo zajel gostinsko in turistično ponudbo območja ob vinskoturistični cesti. Društva kmečkih žena v sevniški občini imajo pri oblikovanju vinskoturistične ceste precejšnjo vlogo, saj ohranjajo kulinariko svojega kraja in navade naših prednikov. Veliko vlogo pri ohranjanju kmečkih običajev imata tudi društvi kmečke mladine v Zabukovju in Tržišču. Med ohranjene kmečke jedi, ki so se v preteklosti pojavljale na sevniškem območju, spadajo ajdovi žganci z kruhu), ocvirkova potica, orehova potica pa le ob večjih praznikih. Težava večine zainteresiranih ponudnikov ob vinskoturistični cesti pa je, da v Sloveniji nimamo zakonodaje, ki bi predpisala dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nekdo, ki se začne ukvarjati z domačimi pridelki, ne ve, kako, pod kakšnim imenom naj se njegova dejavnost registrira. Ponudniki ob vinskoturistični cesti se bodo morali potruditi s čim kakovostnejšo ponudbo, pozornost pa bodo morali v večji meri posvečati tudi videzu svojih izdelkov.« (Z.Z.) mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. ROBERT VRANETIC Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mir ne zmotimo miru. Odšel je! Tiho. brez slovesa, brez pozdrava, poln življenjskih načrtov, ciljev, želja, pričakovanj. Odšel je tako mlad, še pod vtisom veselega praznovanja svojega 29. rojstnega dne. Ko se je iz cerkvenega zvonika oglašal nedeljski opoldanski zvon, se je kot grozen blisk razširila med Kapelci vest, da se zdravniki borijo za Robijevo življenje. Boj je bil hud, iz dneva v dan, iz ure v uro iz minute v minuto. A v vsakem boju so zmagovalci in poraženci. V sredo, 17. julija, je zmagala ta neizprosna spremljevalka slehernega življenja, upihnila je zadnji plamenček Robijevega življenja, naše zadnje upanje, da se bo Robi zbudil iz globokega sna in kot da vidim porogljiv posmeh Njene zmage tam nekje izza belih vrat bolniške sobe. Njen smeh in naše solze. Vzela nam je prijatelja, plemenitega mladega človeka, vzela je staršem sina, ženi soproga, Tjaši njenega atija, nam pa izrednega glasbenika, člana Pihalnega orkestra Kapele. « Robi je bil tretji, najmlajši otrok Vranetičevih iz*Župelevca. Vesel, zdrav in razposajen. Ob zvokih očetove trobente, bratovegsfklarineta in stričevih bobnov, je hotel biti tudi on muzikant. Na skrivaj je izmuznil glasbilo, a so ga hitro odkrili, saj glasu ni mogel prikriti. Kmalu, še ne deset let star, je dobil svoj instrument in bil včlanjen v kapelsko godbo. Pridno je vadil in kmalu postal enakovreden godbenik. Devetnajst let je bil z nami, devetnajst let neutrudnega dela v godbi, devetnajst let vaj, nastopov, koncertov, devetnajst let trdnega prijateljstva. Lani, ko je orkester praznoval 145. letnico obstoja, je prejel srebrno Gallusovo značko, ponos slehernega glasbenika. Bas in Robi sta bila neločljiva, ob žalostnih irvveselih dogodkih. Bas je ostal sam, brez Robija, sam samcat sameva in čaka, da Robi izzove iz njega doneč glas, da ga ponese s seboj v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško, koder je z njim hodil, da... Zadoneli so basi v nedeljo, 21. julija, zadoneli so akordi instrumentov Pihalnega orkestra Kapele, Pihalnega orkestra Videm - Krško, prišli so predstavniki Godbe na pihala iz Loč pri Dobovi in Godbe na pihala iz Rozge na Hrvaškem, prišli so, da se poslovijo od prijatelja, da se poklonijo njegovemu spominu. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je resnica, ki močno boli. Ivan UREK, predsednik pihalnega orkestra 70 let Gasilskega društva Obrežje Skupaj z enako starima GD Bukošek in Kapele proslavili dan Gasilcev Obrežje. 21. julija - Magdalenska nedelja je na Obrežju tradicionalna žegnanska nedelja, dogodek, ki druži in zbližuje ljudi. Tako je bilo tudi letos ob hkratni 70-letnici treh gasilskih društev, kije v domač kraj privabila delegacije osmih GD iz občine, 7 iz sosednje Hrvaške, mnogo krajanov... Tudi 21 kolesarjev krškega Teama si je za cilj svoje 3. vožnje od meje do meje izbralo veselo prizorišče gasilske veselice na Obrežju. Veliko lectovo srce gostiteljev naj bi jim po naporni poti od Modoša vrnilo moči in odložilo obisk pri zdravniku. Kolesarji so gasilcem v zameno predali medaljo in spominski polič. Predsednik KS Jože Bizjak je ob slavnostni priložnosti GD Obrežje predal novo kombinirano vozilo za prevoz moštva ali moštva z orodjem, direktor Teleseta Ivan Furlan DIS 1941-1945 Artiče pa center zvez. Slednje je po besedah predsednika GD Obrežje, Ivana Leskovca, pomembna pridobitev. S pomočjo stabilne postaje (centralne enote za obveščanje) v domu se je bistveno povečala požarna varnost v celem sektorju, ki pokriva šest vasi: Jesenice na Dolenjskem, Podgračevo, Ribnica, Nova vas, Slovenska vas in Obrežje. Slavnostni govornik nedeljske prireditve je bil podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Toni Koren, nov prapor pa je predal brežiški župan Jože Avšič. Najzaslužnejšim so podelili plakete, priznanja in odlikovanja, pobratena društva iz Hrvaške pa so se, kot je med gasilci v navadi, izkazala z darili. Petintrideset pionirjev in mladincev še med oseminosemdesetimi aktivnimi člani GD Obrežje obeta, da se nam naslednjih 70 let še ni treba bati prekinitve delovanja društva, tudi zaradi strateške vloge območja, ki ga pokriva. (Ana) %/2 Valantičevo17, 8000 Novo mesto Telefon: +306 68/23174, 323 300 Teleta«: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bost« klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. Izgnanci ob najnovejših dogajanjih v DZ Artiče, julija -VKS Artiče so se izgnanci tako kot po vsej Sloveniji pravno-formalno organizirali pred štirimi leti in danes njihovo društvo šteje 400 članov. Vodi ga sedemčlanski odbor, ki v osmih vaseh pokriva področje celotne krajevne skupnosti. Več o delovanju društva in razmerah ob najnovejšem dogajanju v DZ nam je spregovoril tajnik krajevnega odbora, Franc Glogovšek: «Naše delovanje stremi za tem, da se po 50-ih letih vendarle priznajo pravice, ki izhajajo iz štiriletnega izgnanstva in ki nam pripadajo kot prvim žrtvam nacizma v letih '41-'45. Mnoga povojna leta smo bili v družbi odrinjeni, vendar smo z mnogimi srečanji in ostrimi zahtevami vendarle prišli do svoje organizacije, ki je preko svojih poslancev skušala doseči, da se nam prizna naše trpljenje. Tako so bili pred kratkim sprejeti dokumenti in akti, ki nam zagotavljajo mesečno rento 200 SIT na mesec izgona, hkrati pa se upošteva tudi izgon kot delovna doba (ne glede na starost). Do verodostojnih podatkov ni bilo ravno lahko priti, in prav to je bila naša naloga -med člani zbirati prijave in pomagati pri izpolnjevanju zahtevnih obrazcev. Prav tako se v društvu udeležujemo vseh dogajanj v KS, srečujemo se na vsakoletnih skupščinah, dopisujemo v svoj časopis Vestnik, ob novem letu obiščemo in obdarimo 2-3 člane ter se od njih poslovimo ob zadnjem slovesu« Stanko Medved, predsednik DIS Artiče: »S potekom razreševanja naše problematike v DZ smo kar zadovoljni, sicer pa bi vse skupaj lahko teklo malo hitreje, saj je treba vedeti, da nas je z vsakim dnem vse manj. S tem, ko so nam priznali mesečno rento, se je uresničil naš kratkoročni cilj, pred nami pa je še nekaj dolgoročnih, med katerimi bi poudaril predvsem priznavanje vojne odškodnine ter drugo - družabno plat našega delovanja.« (Nena) Krajevna skupnost Studenec: V objemu cvičkovih gričev Med vinogradi in vikendi se na dolenjskih gričih razteza vas oziroma Krajevna skupnost Studenec, ki spada pod upravo občine Sevnica. Njene prebivalce, njihove načrte in prizadevanja je predstavil Stane Kokove, predsednik KS Studenec, ki je hkrati tudi predsednik PGD Studenec in član občinskega sveta Občine Sevnica. V krajevni skupnosti si prizadevajo predvsem na področju ureditve lokalnih cest, vodovodov in kanalizacije. Tako so pred časom asfaltirali odsek ceste Hudo Brezje-Rovišče. V začetni fazi je tudi ureditev kanalizacije s čistilno napravo na Studencu. Krajani Studenca skušajo življenje na vasi popestriti s številnimi prireditvami. Med večje spadata vsako leto srečanje harmonikarjev, ki je hkrati izbirno tekmovanje za zlato harmoniko v Ljubečni. Že tradicionalna pa je tudi gorska hitrostna dirka za državno prvenstvo od Impoljce do Studenca, na kateri nastopajo najvidnejši dirkači gorske hitrostne voženje iz Slovenije in tujine. Med druge prireditve pa spadajo srečanja lovcev, gasilcev, številna društvena tekmovanja in prijateljske tekme v nogometu. Nikakor pa ne smemo pozabiti na dolenjski cviček, ki tod krasno uspeva. Okolica Studenca, Rovišča in Hudega Brezja je vsa zasajena z vinsko trto in posuta s številnimi zidanicami in hrami. Precej vinogradnikov iz krajevne skupnosti vsako leto prejme priznanje za kakovost svojega vina. Vzporedno se porajajo tudi že prvi zametki turizma. Skozi KS Studenec poteka trasa gornjedolenjske vinsko-turistične ceste, ki poteka iz Krškega na Trško goro, mimo Malega Trna, Rovišča, Zavratca, Slančjega Vrha in Malkovca do Mokronoga. Na Studencu so zelo aktivne tudi žene, ki so združene v društvo kmečkih žena. Po besedah predsednika KS Staneta Kokoveta so ljudje pripravljeni takoj stopiti skupaj in izpeljati kakšno akcijo. Zelo dobre odnose imajo tudi s svojo občino Sevnica. Vasi v krajevni skupnosti niso demografsko ogrožene, mladi ostajajo doma in si ustvrjajo družine, obnavljajo hiše in skrbe za urejanje okolice. V zadnjih letih je precej prebivalcev odprlo zasebne delavnice zaradi težav z zaposlitvijo. Sicer pa so prebivalci Studenca, Zavratca, Rovišča, Hudega Brezja in okoliških vasi prijazni in gostoljubni, kar bo še posebej pomembno, ko bo skozi krajevno skupnost zaživela vinska turistična cesta. (Z.Z.) Humanitarna akcija Gremo na morje Petinštirideset nasmejanih Brežice, 31. julija - Ko smo zvečer v trdi temi pred brežiškim prosvetnim domom pričakali avtobus prevoznika Mirka Novaka, so oči petinštiridesetih otrok, ki so izstopali iz njega, kar žarele od veselja in zadovoljstva, da so bili na morju, pa čeprav le en sam dan. •Želeli smo tistim otrokom, ki bi sicer vse dni počitnic preživeli zgolj doma, omogočiti vsaj malo spremembe. To je bila prva humanitarna akcija »Gremo na morje«, namenjena osnovnošolskim otrokom, za kar se moram posebej zahvaliti turistični agenciji Taj ter »Visoki napetosti« brežiškega radia, brez katerih te uspešne akcije ne bi bilo, hvaležni pa smo tudi vsem ostalim sponzorjem,« je po vrnitvi iz Portoroža dejala direktorica brežiškega centra za socialno delo Metka Žigante. Otroci pa kar niso mogli strniti vseh lepih vtisov s potovanja. Ob še zadnjem slastnem krofu je osemletni David Vrisk iz Pečic komaj izdavil, da mu je bilo zelo všeč in da bi še šel, in to za osem dni! (ES) Še zadnji krofi, in na svidenje! NAJCENEJŠA V SVOJEM RAZREDU CITROEN sirBrfRSisSi Že od 1.488.894,00 PSC Že od 2.346.750,00 Mladinska 12, 8250 Brežice d.0.0 Tel: 0608/62-770, 62-334, 8 Tradicionalni spust po reki Savi Na cilj, pod Jermanovo skalo v Krškem, smo prispeli ob 16.30 in nasmejani oz. pordeli obrazi (od sonca) so bili dovolj v dokaz gledalcem, da smo se imeli super in da se bomo spusta naslednje leto ponovno udeležili. (muca) Sevnica-Krško, 27. julija - Spust po reki Savi je v soboto že petič zapored organiziralo prostovoljno gasilsko društvo Krško. Začetek akcije je bil izpred gasilskega društva v Krškem ob 8.30, kjer so naložili plovila na tovorna vozila in se z avtobusi odpeljali v Sevnico. Tam smo se jim pridružili še mi in se tudi udeležili tega pustolovskega potovanja. Po potrebnih pripravah smo odrinili - nekateri tudi odplavali z obale. Plovila so bila najrazličnejših oblik in velikosti. Gledalci so lahko uživali ob pogledih na splave, čolne, kanuje, zračnice, blazine ... Na enem izmed splavov so imeli celo raženj in tako smo imeli s sabo pravcato plavajočo gostilno. Prvi vratolomni obrat so doživeli fantje na splavu, ki so ob spustu pod mostom naRadni preveč mahali staršem in pozabili na nosilce mostu. Razen preskušanja, ali je voda res mokra, in izgubljene malice se je vse v redu končalo. Prva vmesna postaja je bila v obsavski vasici Srednje Pijavško kjer so se udeleženci pomerili v malem nogometu in pa seveda napolnili sestradane trebuhe. Pot smo nadaljevali potešeni in še bolj vzdržljivi. Med vožnjo smo ocenjevali umazanijo Save. Čeprav smo pričakovali, da bo po preteklem deževju umazana in »navešena« s smetmi, lahko mirne duše rečemo, da je bolj čista od marsikaterga potoka Včasih Moira Orfei v Brežicah in Krškem Posavje, avgusta • Eden največjih cirkusov v Italiji, kije nastopal po celem svetu, razen na Japonskem in Kitajskem, se je ustavil tudi na brežiškem sejmišču ... Vendar brez za cirkus tako značilnih in pomembnih živali. Te so zadržane na mejnem prehodu Bregana na podlagi negativne odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarske uprave RS, s katero se ne dovoli začasni uvoz živali na območje Republike Slovenije. Zakaj? Slinavka in parkljevka, ki razsajata po ne tako oddaljeni Srbiji, Makedoniji, Bosni, Turčiji in Grčiji, sta preveč nevarni, da bi si lahko privoščili kakršno koli tveganje. Po besedah dr. Kopitarja veterinarska inšpekcijska služba na mejnem prehodu Obrežje ne trdi, da so živali okužene, so pa možni nosilci virusov, zato predvidevajo, da so lahko okužene! To nevarnost povečuje tudi dopoldanski ogled t.i. cirkuškega živalskega vrta na Bregani, bodisi da so nosilci živali ali ljudje. Cirkus Orfei bo lahko Bregano zapustil pod posebnimi pogoji (brez zaustavljanja, za seboj ne bodo smeli puščati nikakršnih odpadkov ...) in z zagotovilom Ministrstva za zdravstvo Republike Italije, da bodo na Fernetičih brez pomislekov spustili konvoj na italijansko stran. Predstavnik za tisk cirkusa Moira Orfei, g. Ilko Atanassov, je v izjavi za Naš glas povedal: »Ne vemo, zakaj je prišlo do prepovedi uvoza za neparkeljne živali. Po dogovoru smo na slovensko ministrstvo poslali spisek neparkeljnih živali, ki nastopajo v cirkusu, odgovora pa do petka nismo dobili. Znova smo poklicali italijansko ambasado oz. zunanje ministrstvo, naj posredujeta pri slovenskem. Cene predstav smo razmeram primerno zmanjšali na pol. Obisk je zelo dober, še posebej zadovoljni pa so seveda otroci, sicer pa nadaljujemo pot na slovensko obalo in upamo, da bodo tam z nami tudi že živali.« (Ana) »Na dež« - videospot Lopatic family banda Brežice, 17. julija - V ulici Stare pravde je bilo dopoldne nekoliko bolj živahno kot sicer. Lopatici so pripeljali snemalca, režiserja, plesalce, statiste in posneli gradivo za videospot. Plesalci so prišli iz Novega mesta, statirali so predvsem sošolci Roka Lopatica (iz brežiške gimnazije), njihovi prijatelji in prijatelji prijateljev. Scena: nekaj inštrumentov, kovinska vrata kleparske galanterije, kanta za smeti namesto stola ... Vse skupaj se je začelo v sončnem dopoldnevu, malo pudra na nosek, nekaj plesa za ogrevanje plesalcev in snemalca, nato še enkrat zares in še enkrat za rezervo in še enkrat detajle in še enkrat groplane In še enkrat za vsak primer in še enkrat za zther in... Za dvominutni TV spot je treba posneti kar nekaj gradiva. Dr. Ivan Orožen Enkrat zdravnik, drugič sokol Leta 1932 je Sokolsko društvo Kostanjevica sklenilo postaviti spominsko ploščo dr. Ivanu Oražnu, prvemu starosti jugoslovanskega Sokola, na njegovi rojstni hiši v Kostanjevici. Ob otvoritvi so priredili velikansko slavnost, ki se je je udeležil tudi takratni starosta, belokranjski pesnik Engelbert Gangl. Na slovesnosti je sodelovalo precejšnje število telovadcev (samo iz Novega mesta okoli 300), igrala pa je godba dravske divizije. Ker je bila sorodna M|l 4\ |p$ |%y te- jt* ¦-M '¦ «$> V'"" m ***-! ¦HL WS"'"*^- ¦¦¦&/< ™^* < "¦ -¦¦¦¦ *2T %M& il Jlfc^HHHrtHHlnl Ob postavitvi prve spominske plošče leta 1932 so sokoli priredili veliko slavnost s parado in telovadnim nastopom. organizacija Orel leta 1929 ukinjena, je bilo telovadno društvo Sokol organizacija na državni ravni. Besedilo na Oražnovi spominski plošči: »Tu se je rodil 29. februarja 1869 dr. Ivan Oražen, prvi starosta jugoslovenskega sokolstva« sicer. ne omenja, da je dr. Oražen svoje premoženje po smrti prepustil medicinski fakulteti in prispeval dve stavbi za študentska domovanja in sredstva za štipendijski sklad, vendar se je čuditi tudi temu, da je osebje medicinske fakultete, ki je dalo Oražnovo hišo prenoviti in nanjo postaviti tudi ploščo o njegovem mecenstvu, dalo staro ploščo kar odstraniti. Ivan Oražen pač ni bil samo mecen medicinske fakultete ali samo starosta Sokola, temveč oboje! Krajani Kostanjevice se obojega zavedajo, vendar jih je nekaj tudi mnenja, da bi lahko takšno menjavanje tabel imeli kar za potvarjanje zgodovine. Opozorilo je na mestu, treba bo le še kaj storiti, (nic) Snemalec, za katerim režiser nenehno kliče: »Santana!« se zvija med plešočimi telesi in tako ml počasi postane jasno, zakaj pri gledanju nekaterih videospotov človek dobi morsko bolezen. Santana sem, Santana tja... In potem je prišel dež, vsi so bili mokri in so se na koncu šli preoblačit - razen Roka, kije moral na dežju vztrajati še nekaj časa, nato se je zatekel jipd kap bližnje porušene strehe v soseščini. Na koncu se je labko tudi Rok 'mimo dežja« odpravil preoblačit. Samo: moral se je mimo dežja (in snemalca) odpraviti kar nekajkrat. Ni in ni mu uspelo, da bi povsem resno odmahnil z roko in na pol nakazal tisto: 'Ah, k..d* Vsakič mu je usta raztegnilo v nasmeh in Santana je vztrajal: »Ne se smejati Še enkrat!" Toliko o snemanju spota 'Na dež!« O kaseti In ploščku pa v glasbenem kotičku! :> ftfpt .. .... ... :.liiiI»BliIlI......i Ini Hi tili ¦'¦¦-.¦'' ¦¦ '¦'". '"-'-¦ '¦¦"¦"¦¦'.....¦ ' ¦ ¦¦'¦¦' "¦¦'¦ :¦ NOGOMET Bela Krajina (Črnomelj) 2:2 (2:2) Krško V okviru priprav za novo nogometno sezono je NK Krško gostoval v Črnomlju pri tamkajšnji Beli Krajini, ki tekmuje v ljubljanski MNZ (v četrti ligi). Po kakovostni nogometni predstavi je bil končni rezultat neodločen (2:2), po prikazani igri pa so Krčani zaslužili zmago, vsaj s tremi zadetki razlike. Krčani so odlično začeli, vse linije so delovale brezhibno, rezultat takšne igre pa je bil zadetek kapetana Brdika že v 10. minuti. Kljub temu je prišlo že v naslednjem napadu do izenačenja, napako krškega vratarja je kaznoval domači napadalec. V nadaljevanju so Krčani dominirali na igrišču, v 23. minuti je spet mojstrsko odigral Brdik in podal do Zlobka, ki mu ni bilo težko premagati domačega vratarja. Do konca polčasa bi se lahko med strelce vpisali Kalender, Ameti in še enkrat Brdik, vendar niso bili natančni. Zato so gostitelji v končnici prvega polčasa spet prišli do izenačenja. Udarec z 18 metrov domačega igralca je krški obrambni igralec slavil v lastno mrežo -žoga je spremenila smer in vratar Vučenovič je bil nemočen. V drugem polčasu prevladovanje Krčanov, pravi čudež je, da niso zadeli. Našteli smo vsaj sedem izrednih priložnosti za zadetek. Ameti, Zlobko večkrat, Molan, Zakšek, Omerzu in Smiljan Rabič so zapravili 100-odstotne priložnosti. Moramo omeniti domačega vratarja, ki je razen krških napadalcev največji krivec, da Krčani niso slavili prepričljive zmage. V krški ekipi smo prvič videli okrepitev iz Velenja, mladega vratarja Vučenoviča, ki je razen ene napake dobro opravil svojo nalogo. NK Krško: Vučenovič, Rabič, Kalender, Zlobko, Gabrič, Voglar, Brdik, Molan, Zorko, Zakšek, Ameti. Igrali so še: Stritar, Panič, Omerzu, Smiljan Rabič in Bovha. Branko Petan, podpredsednik NK Krško: »Tekma je bila zelo kakovostna, dinamična in prava prvenstvena. Naši nogometaši so zadovoljili, napredek je viden, priprave potekajo po načrtih, zato pričakujemo vročo in uspešno nogometno jesen na krškem stadionu. Imamo zelo mlado in perspektivno ekipo, veseli me, da so se novi igralci hitro vklopili. Čas do začetka prvenstva (30. avgusta) bomo maksimalno izkoristili, da se čim bolj pripravimo. V programu imamo še nekaj pripravljalnih tekem.« (pilip) Krčani in Brežičani se pripravljajo Odred (Kozje) - Brežice 0:3 (0:2) Nogometaši Brežic so odigrali svojo prvo pripravljalno tekmo za novo sezono. Pomlajena in oslabljena brežiška ekipa se je dobro odrezala na Kozjem. Brez devetih standardnih igralcev iz prejšnje sezone in z nekaj mladincev so Brežičani nadigrali gostitelje v vseh elementih igre. Že v prvem polčasu sta po lepi in napadalni igri Zorko in Jalovec premagala domačega vratarja. V drugem polčasu je bil še enkrat uspešen Slakonja in zmaga je zasluženo pripadla Brežičanom. V četrtek, 7. avgusta, bodo imeli Brežičani prvi preizkus pred domačim občinstvom, v Brežicah namreč gostuje ekipa Laškega, ki bo v tej sezoni ederi od kandidatov za prvaka MNZ Celje. NK Brežice: Polovic M., Zore, Podgoršek, Jalovec, Račič, Polovic B., Slakonja, Hervol (Kovačič), Zorko, Bakovič in Vračun. Krško (člani) - Krško (mladinci) 4:1 V NK Krško s treningi nadaljujejo po načrtih. Mladinci se pripravljajo za start v 2. slovenski mladinski ligi, člani pa v MNZ Celje. Že drugič v tem pripravljalnem obdobju sta trenerja Maurer in Cvirn prost termin (soboto) izkoristila za trening tekmo. Člani so spet pokazali, da so dobro pripravljeni, saj so brez težav ugnali mladinsko ekipo, kljub temu da je bila okrepljena z nekaj nogometašev članske ekipe. Strelci so bili Brdik, Zlobko, Stopar in Kožar za člane, čast mladincev pa je rešil Prosenik. V času, ko izide Naš glas (četrtek, 8. avgusta), bodo krški nogometaši na tridnevnih višinskih pripravah na Lisci. Dan pred tem bosta obe ekipi gostovali na Sladkem Vrhu pri tamkajšnji Palomi. NK Krško (člani): Stritar, Zlobko, Rabič Sašo, Rabič S., Vogler, Lenič, Zorko, Molan V., Brdik, Stopar, Omerzu in Kožar. NK Krško (mladinci): Ribič, Kapušin, Bakič. Metan M., Pavlovič, Bovha, Dvorančič S., Dvorančič D., Mrkaljevič, Zorko, Prosenik in Kalender. (pilip) 25 Najmlajši krški plavalci Dobri obeti za prihodnjo sezono Z drugim delom državnega prvenstva za najmlajše dečke in deklice se je končala letna plavalna sezona krških mlajših plavalcev. Na letnem kopališču v Radovljici so se odvijali lepi boji, v katerih so vidno vlogo zopet odigrali plavalci krškega Vitacel Celulozarja. Prvo ime tekmovanja pri deklicah je bila zopet Nika Jevnik, ki je v petih nastopih osvojila štiri medalje in eno četrto mesto. Zmagala je na 50 m in 100 m delfin ter osvojila 3. mesto na 100 m prosto in 50 m hrbtno, na 200 m prosto pa je bila četrta. Med dečki je bil ponovno dober Mitja fiurst s 5. mestom na 100 m delfin in 8. mestom na 200 m prosto. Pri eno leto mlajših sta presenetila tudi Boštjan Šoba s 5. mestom na 200 prosto in Nina Fritz s 5. mestom na 50 m hrbtno. Ekipno so krški plavalci zasedli 8. mesto z malenkostnim zaostankom za višje uvrščenimi ekipami. V prihodnji sezoni lahko od mladih krških plavalcev pričakujemo še več, saj prihajajo na bazen v čedalje večjem številu, na treningih pa z močno voljo iz dneva v dan izpopolnjujeo svoje plavalno znanje. Na tekmovanjih pa so s svojim navijanjem zgled mnogim drugim plavalnim kolektivom in v ponos svojemu kraju. Boštjan Baje Jeklin in Bošnjak namesto McDonalda in Kraljeviča Krško, 31. julija - Ko je krški košarkarski prvoligaš Interier ostal brez branilca Arriela Mcdonalda in centra Maria Kraljeviča, so se ljubitelji košarke zaskrbljeno spraševali, kdo ju bo lahko nadomestil. Po besedah predsednika kluba, Draga Radeja, so del praznine uspešno rešili sredi minulega tedna, ko je v sredo dveletno zvestobo podpisal 27-letni in 186 cm visoki reprezentančni branilec VValter Jeklin, ki je v minuli sezoni igral za ljubljansko Olimpijo, v četrtek pa je k Interierju za eno leto pristopil še tridesetletni center Željko Bošnjak, ki je z 206,5 cm le dobrih 5 cm nižji od svojega predhodnika Maria. Oba igralca zatrjujeta, da bosta z igrama pomagala klubu do podobnih uspehov kot v lanskem letu, Bošnjak, ki je prej igral v litiji in pri kranjskem Triglavu, še prej pa v jugo ligi pri Radničkem in IMT-ju, pa je izjavil, da si šteje v posebno čast, da ga je novi trener Krčanov Vinko Jelovac povabil v svoje moštvo. (ES) Košarkarji Interierja odpotovali v Mežico &«I*RLtft. s^25^iJŠ^fifck,r $>>w'%'% 1 I1 si ni «*? 1 i •* V-1 'Št slovenskega državljanstva, kar je pogoj za nastopanje za krško moštvo, pogodbe pa nista podpisala niti Leon Kralj ne morebitna nova pridobitev Boris Gorenc. Če mu pri omenjenih igralcih spodleti, pa ima predsednik kluba Drago Radej v ognju še eno železo. Imenuje se Tony Cutring, doma je v ZDA in ima 22 let, statistični podatki njegovih lanskoletnih iger v ameriški univerzitetni ligi pa so naravnost navdušujoči. (ES) Interier ostal brez direktorja Minuli četrtek smo tik pred odhodom na trinajstdnevne priprave v Mežico v objektiv ujeli košarkarje Interierja, ki bodo na Koroškem pod budnim in neprizanesljivim očesom trenerja Vinka Jelovca nabirali kondicijo za bližajoče se novo košarkarsko prvenstvo, ko bodo Ivo Nakič in tovariši sodelovali kar v treh tekmovanjih. Čakajo jih namreč domače prvenstvo in pokal ter letos prvič še evropsko tekmovanje pokal Radivoja Korača. Ekipa, ki se je zbrala pred upravno stavbo Interierja, še ni popolna, saj Nebojša Razič še ni uspel pridobiti Minula prva prvoligaška sezona, ki je ob izrednem tekmovalnem uspehu prinesla košarkarskemu klubu Interier tudi obilico organizacijsko-tehničnih težav, je predsednika Draga Radeja prepričala, da brez profesionalizacije nekaterih funkcij ne bo šlo. Zato je še pred poletjem v klub pripeljal znanega košarkarskega strokovnjaka iz Postojne, Vojka Herksla, ki je predlani Krčanom morda odločilno pomagal izboriti vstop v A-ligo. Toda po dveh mesecih »urejanja zaostalih zadev« v postonjski Republiki se Vojku Herkslu, ki mu je bila zaupana funkcija direktorja kluba, nikakor ni uspelo posloviti od stare sredine, nazadnje pa se je menda odločil, da se bo za leto dni posvetil adaptaciji svoje družinske hiše. Nenavaden razlog za beg iz košarke. Izvedeli pa smo tudi, da je bila ena prvih nalog novega direktorja pripeljati v Krško nekdanjega »plava« evropskih prvakov iz Splita Sretenoviča, ki sedaj igra v jugoslovanski ligi, pa je stvar zamočil. Zdi se, da družinska hiša le ni glavni razlog za skrivnostni odhod direktorja Herksla iz Krškega, še preden je direktorski stolček sploh uspel ogreti. (ES) Atomska dirka v atomskem mestu Prva dirka novega speedway kluba Atom - Gerhard Lekše dvakrat padel - Tehnična organizacija odmevne prireditve v rokah AMD Krško - Dež preprečil izvedbo dodatne dirke najboljše osmerice Krško, 3. avgusta - To je bila dirka, kakršne v Krškem še ni bilo. Vodstvu letos ustanovljenega speedway kluba Atom je uspelo na krški stadion pripeljati vrsto zares uglednih imen z vrha svetovnega speedwaya. med katerimi je petkratni svetovni prvak v speedwayu na dolgih stezah Anglež Simon Wigg upravičil naziv favorita in na mednarodni dirki Super prix' Atom zasluženo zmagal, čeprav šele po dodatni vožnji, v kateri se je Italijanu Armandu Castagni maščeval za poraz v rednem delu. Nastopili pa so še trikratni finalist svetovnega prvenstva Anglež Mark Loram, mladinski svetovni prvak Jason Crump iz Avstralije, zanimiv pustolovec iz ZDA Ronnie Correv ter nekateri stari znanci krškega tekmovališča, kot sta Madžara Zoltan Hajdu in Laszlo Bodv, Danec Hans Clausen in Norvežan Rune Holta. Dirko so po tehnični plati pripravili funkcionarji AMD Krško, kar kaže na dobro sodelovanje med domačima kluboma, odprl pa jo je župan Danilo Siter. Domači tekmovalci v boju s pravimi veličinami svetovnega speedwaya niso imeli kaj dosti možnosti, zato so praviloma vozili bolj v ozadju. In kako so vozili? Največ točk, štiri, je zbral mladi Izak Šantej. V prvi vožnji je slabo štartal in ostal brez točk, saj mu ni uspelo premagati niti slabega »rezervnega« Britanca Nevila Tatuma, ki je zadnji hip vskočil namesto svojega izkušenejšega brata Kelvina, motor pa mu je posodil Krčan Tomaž Drnač. V drugem nastopu je Šantej zabeležil edino slovensko zmago, ko je po lepi prednosti na koncu le za pol kolesa premagal Avstralca Jonstona, za seboj pa je pustil še Omerzela in Ferjana. Drugo točko je osvojil na račun padca klubskega tovariša Gerharda Lekšeta. Ta je med vsemi našimi pokazal največ borbenosti in znanja, a se ga je ves čas držala smola. V prvem nastopu je štartal celo bolje od Wigga, ki pa ga je kmalu prehitel. Med bojem za drugo mesto z Madžarom Bodvjem pa je v drugem krogu padel. Zelo obetavno je začel tudi svoj drugi nastop, ko kar dva kroga ni pustil predse slovitega Angleža Lorama. V tretji vožnji je vztrajno poskušal prehiteti vodilnega Danca Clausna, a mu ni uspelo, s četrtim nastopom pa je bilo zanj vsega konec. »V gneči ob izhodu iz prvega zavoja sem videl priložnost, da se prebijem celo v vodstvo. Tedaj pa me je zagrabil kanal na stezi in odletel sem v ogrado. Mislim, da sva pri tem z Norvežanom bila v stiku, saj je tudi on padel,« je po vrnitvi iz brežiške bolnišnice, kjer je bil na pregledu, povedal Geri. »Sedaj me vse boli, še najbolj gleženj na levi nogi, a glavno je, da nimam nič zlomljenega. Sicer pa menim da je dobro, da se imamo Slovenci doma možnost pomeriti s takšnimi speedway asi. Še posebej dober občutek pa sem imel, ko me Loram dolgo ni mogel prehiteti. Sicer pa mi je v boksih več tekmovalcev »grozilo«, da mi bodo odvzeli rekord dirkališča, a jim to ni uspelo,« je še veselo dodal ljubljenec krškega občinstva. Krešo Omerzel se je le dvakrat uspel izogniti zadnjemu mestu in ni upravičil pričakovanj, zato pa mu je uspelo od Simona VVigga kupiti zmagovalni motor. Roman Špitaler pa je v soboto zvečer enostavno pretiraval. Vozil je hrabro in tudi nekoliko nad svojimi zmogljivosti in kar čudno je, da je ob tako vrtoglavi vožnji samo enkrat padel, pred tem pa je uspel (nenamerno) zrušiti še Avstralca Johnstona. Toda v 11. vožnji se mu je tveganje obrestovalo in premagal je Madžara Hajduja ter Ljubljančana Ferjana, v 18. vožnji pa je pokazal hrbet tudi Izaku Šanteju. Po dirki zmagovalec Wigg ni mogel skriti navdušenja nad krško prireditvijo: »Res sem vesel te zmage, ki je bila dosežena v težkih okoliščinah, saj je bila steza zaradi dežja povsem drugačna kot na dopoldanskem treningu, ko sem jo zaradi utrjenosti in lepo speljanih zavojev ocenil kot eno najboljših na svetu. Pri vas je pravzaprav vse fantastično in želim si, da bi še nastopil v vašem kraju.« Dež, ki je po dodatni 21. vožnji pričel padati kot za stavo, je preprečil izvedbo dodatne dirke osmerice najboljših za posebno nagrado Atoma, vstrajni in potrpežljivi gledalci, teh se je zbralo blizu pet tisoč, pa so vseeno že drugič letos videli lep ognjemet. Prireditev, kakršen je bil letošnji Super prix' Atom, mora vekakor postati tradicionalna, kar bo gotovo v korist tudi domačim tekmovalcem, ki na leto odpeljejo kakih dvajset dirk, njihovi tekmeci iz svetovnega vrha pa sto več! (ES) Izidi mednarodne dirke Super prix' Atom: 1. Simon Wigg (GB) 14, 2. Armando Castagna (NL) 14, 3. Jason Crump (AVS) 12, 4. Hans Claus en (DK) 11,5. Mark Loram (GB) 11,6. Laszlo Body (H) 9, 7. Rune Holta (N) 8, 8. Ronnie Correy (ZDA) 8,9. Zoltan Hajdu (H) 7,10. Steve Johnston (AVS) 7, 11. Izak Šantej 4. 12. Gerhard lekše 3, 13. Roman Špitaler 3,14. Krešo Omerzel 2. ATLETIKA Rovan zmagal na mednarodnem mitingu v Trstu Trst, 24. julija - Na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu so poleg Italijanov in Hrvatov sodelovali tudi slovenski atleti iz Ljubljane, Novega mesta, Kranja, Brežic, Gorice, Kopra, Radeč in Velenja ter dosegli zelo dobre uvrstitve in rezultate. Najboljši rezultat po tablicah je med moškimi dosegel Jurij Rovan s preskočenimi 520 cm ob palici. Nastopili so tudi nekateri drugi brežiški atleti in dosegli naslednje rezultate; skok ob palici: 1, Jurij Rovan 520 cm, 5. Boris Čurič 420 cm, 6. Uroš Novak 420 cm; 200 m moški: 14. Primož Gabrič 24,89 (os. rekord); 6. Gorazd Divjak 2,03.01 (os. rekord), 11. Primož Gabrič 2,11.97; met kopja: 5. Jurij Rovan 58,04, 9. Uroš Novak 46,02, 13. Boris Čurič 35,94. Atleti ponovno odlični v Trstu Trst, 31. julija - Tudi zadnji mednarodni miting od treh je minil v premoči slovenskih atletov, ki so v konkurenci z Italijani, Avstrijci in Hrvati tudi tokrat osvojili največ zmag ter pokale v štirih od petih memorialnih disciplin. Le-te so osvojili: Saša Prokofjev (Olimpija) - 100 m, Marcela Umnik (Triglav) - daljina 622 cm, Tomaž Božič (Krka) -100 m ter Jurij Rovan (Fit) - palica 510 cm. Med nosilce medalj so se uvrstili še naslednji atleti; ženske: 100 m:1. Prokofjev (Olimpija)-12,14,2. Langerholc (Triglav) -12,33; 400 m: 1. Langerholc (Triglav) - 54,91; 3.000 m: Jankovič (ŽAK) - 10:10,60; palica; 2. Kos (FIT) - 300 cm; daljina: 1. Umnik (Triglav) - 622 cm; moški: 100 m: 1. Božič (Krka) -10,71, 2. Acman (Kladivar-Cetis)-10,87; 400 m: 1. Šestak (ŽAK)-47,18. Marinič (Meblo) - 48,51; 1.500 m: 1. Podgoršek (Velenje) - 3:49,24; višina: 2. Novak (FIT) -190, 3. Vuga (Meblo) - 190; palica: 1. Rovan (FIT) - 510, 2. Novak (FIT) - 470, 4. Kostevc (FIT) - 450; kladivo: 1. Kevo (FIT) - 67,36 (letošnji najboljši rezultat v Sloveniji), 4. Kozmus (FIT) - 51,62. Ekipno je zmagala ekipa gostitelja CUS Trieste, odlično pa se je odrezala ekipa FIT Brežice, ki je osvojila 2. mesto. Pa še rezultati naših atletov, ki niso biti med prvimi tremi: moški: palica: 4. Kostevc (450), 7. Čurčič (430); kladivo: 4. Kozmus (51,62), 6. Mešič (43,44); disk: 4. Kevo (36,46), 9. Kosmus (24,90), 11. Mešič (17,32); višina: delitev 5. mesta Kostevc in Čurič (170); 400 m: 11. Gabrič (56,01); 1.500 m: 6. Kolar (4.49,54); ženske: 100 m: 13. Šuler (13,81), 14. Markov« (14,32), 15. Zore (14,40), 16. Vareško (14,60); 400 m: 4. Šuler (1:07,07), Ris odstopila; daljina: 5. Kos (461 ),6. Herakovič (420), 7. Zore (402), 8. Preskar (398), 9. Ninkovič (356); kopje: 5. Vereško (18,40). Djuro v prodajalni Nika Brežice, 26. julija - Naš najuspešnejši skakalec ob palici Jurij Rovan, član Atletskega kluba FIT Brežice, je bil skupaj s klubskim kolegom Borisom Čuričem gost prodajalne Nika - šport, igra in prosti čas v brežiškem nakupovalnem centru Intermarket. Djuro, kot ga kličejo prijatelji, je delil razglednice in avtograme, svetoval pri nakupu športne opreme, oblačil in obuval ter poklepetal o tem, kako trenira, in sploh o tekmovanjih. Pomagal pa je tudi izpolnjevati listke z nagradnim vprašanjem in na koncu izžrebal pet srečnežev, ki bodo prejeli Nikine reklamne majice, ko se bodo spet oglasili v tej trgovini. In še imena nagrajencev: Mojca Strle in Matej Malus iz Brežic, Tjaša Rabič iz Krškega, Alenka Marolt iz Leskovca in Marko Milkovič iz Samobora. PLES času od 19. do 25. avgusta skrbel Anglež Carol McRaild. Po tednu dni počitka bodo plesalci 2. septembra že pričeli s prvimi tekmovanji. Priprave na novo sezono Prva sta priprave na novo sezono začela Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar že v ponedeljek, 5. avgusta, ko sta pričela s kondicijsko vadbo po programu, ki jima ga je za celo leto pripravil Andrej Škafar, za kar se mu ob tej priložnosti tudi zahvaljujeta. Od 12. do 17. avgusta se jima bodo pridružili vsi najboljši pari, ki bodo poleg kondicijske vadbe pozornost posvečali tudi tehniki s poudarkom na standardnih plesih, saj jih letos čaka državno prvenstvo v tej disciplini že oktobra. Kondicijsko-tehnične priprave bo v prostorih OŠ Krško ter na bazenu Vitacela vodil trener Dušan Vodlan. Po enodnevnem počitku bodo na priprave v Ljubljano, ki jih organizira plesni klub Fredi, odšli najobetavnejši pari: Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, Jaka Babic in Sanja Antolič, Peter Toporišič in Tina Strgar, David Kozmus in Maša Piki ter Jernej Ferme in Maja Lesjak. Pari se bodo izpopolnjevali pod budnim očesom svetovno priznanega trenerja za standardne plese Gannia Doria iz Italije, za latinskoameriške plese pa bo v TENIS Krištof Golob zmagal v Velenju Velenje, avgusta - V organizaciji domačega teniškega kluba so se pretekli konec tedna v Velenju zbrali najboljši slovenski teniški igralci v kategoriji do 18 let. Nastopili so tudi mladi igralci iz TK Krško, TK Brezina in TK Brežice. Zmagal je Senovčan Krištof Golob (TK Brezina), njegov brat Kristjan pa je v polfinalu izgubil s poznejšim finalistom Horvatom iz Maribora. Igralci iz Krškega in Brežic niso bili tako uspešni, saj so vsi izpadli v drugem krogu glavnega turnirja. Rezultati: Četrtfinale: Krištof Golob - Napotnik (Velenje) 6:0,6:3 Kristjan Golob - Horvat (Maribor) 3:6, 4:6 Polfinale: Krištof Golob - Vogalnik (Radenci) 7:5,6:1 Finale: Golob - Hrovat (Maribor) 6:3,6:1 Supercros Arto '96 Arto, 27. julija - Prijateljsko srečanje ljubiteljev motokrosa, ki so ga na progi pri Artu pripravili člani Tekmovalno-rekreacijskega kluba FUN šport, seveda ni minilo brez dirke, za katero se je prijavilo 14 motokrosistov, ki naj bi bili razdeljeni v tri kategorije, vendar tekmovanja slednjih zaradi težav z motorji niso izvedli. Na krajši progi je med sedemletnimi juniorji slavil Dejan Ogulin iz Semiča, drugi je bil Nik Rovan in tretji Tomi Naglic, oba iz Krškega. V najbolj razburljivi dirki seniorjev je bil po dveh kvalifikacijskih dirkah v finalni najhitrejši Bojan Juhant pred Sandijem Sinkom (oba iz Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem), tretji je bil Aleš Grahek in četrti Evgen Komočar (oba iz Krškega). Za konec so se na zelo zahtevni in težki progi pomerili še domačini in zagotovo bo kdo izmed njih že lahko nastopil na naslednji dirki na tej progi. Nagrade za zmagovalce pa so prispevali. Nika - šport, igra in prosti čas, tiskarna XRB, Dekor Kozje in Promotor Brežice. Vsi vozniki in ljubitelji motorjev vabljeni na 4. mednarodno srečanje motoristov, ki bo 9., 10. in 11. avgusta v Kostanjevici na Krki. Ob dobri jedači in pijači vas bo zabavala skupina Holdner. MALI NOGOMET Malonogometni turnir v Krški vasi Krška vas, 21. julija - Športno društvo Krka Krška vas je pod pokroviteljstvom podjetja Ford Paič organiziralo turnir v malem nogometu, posvečen članoma Toniju Jarkoviču in Tomažu Tomšetu. Zbralo se je 22 ekip iz okolice Brežic, Kršega in Šentjerneja. Prvo mesto si je priborila ekipa bifeja Prah iz Velikih Malenc, ki je v finalni tekmi premagala ekipo MNK Cerklje. Tretje mesto je pripadlo ekipi Klapa iz Krškega, četrto pa Amaterju iz Gazic. Najboljši strelec turnirja je bil Mirko Kržan iz ekipe White Horse, Šentjernejčani pa so zaslužili nagrado za najbolj oddaljeno ekipo. Prvenstvo KS Veliki Podlog Športno društvo Veliki Podlog je v nedeljo, 21. julija, organiziralo prvenstvo krajevne skupnosti Veliki Podlog v malem nogometu. Na prvenstvo, ki je potekalo na Gorici, je bilo povabljenih 6 ekip, in sicer: Mali Podlog, Gržeča vas, Veliki Podlog, Pristava, Jelša in Gorica. Ker je ekipa Gržeče vasi odpovedala nastop, je kot rezerva nastopila ekipa Gorica 2. Žreb je ekipe razdelil v dve skupini: A (Jelše, Gorical, Veliki Podlog) in B (Pristava, Mali Podlog, Gorica 2). Igralo se je po sistemu vsak z vsakim v skupini. Po odigranih 6 tekmah je bil vrstni red po skupinah naslednji: A: Jelše 3 točke, Gorica 1 2 točki, Veliki Podlog 1 točka; B: Pristava 4 točke, Gorica 2 2 točki, Mali Podlog 0 točk. Sledile so tekme za končni vrstni red. Za 5. mesto sta se pomerili ekipi Velikega in Malega Podloga (3:0), za 3. Gorica 1 in Gorica 2. Zmagala je Gorica 1 (5:0), za prvaka pa Jelše in Pristava. Zmagala je ekipa Jelš z rezultatom 8:2. Tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale, nagrajen pa je bil tudi najboljši strelec turnirja Jože Strgar. ŠD Veliki Podlog se zahvaljuje vsem ekipam in gledalcem za obisk in jih hkrati vabi na prvenstvo KS Veliki Podlog v odbojki, ki bo 17. avgusta v Velikem Podlogu, kjer se bodo iste ekipe pomerile še v odbojki. (J.A.) V nedeljo, 11. avgusta, ob8. uri prireja NK Gorica turnir v malem nogometu za člane. Turnir bo na travnatem igrišču na Gorici. Nagrade: 1. mesto: pokal + odojek + zaboj piva 2. mesto: pokal + 10 x hamburger + pomes frites 3. mesto: pokal + zaboj piva Nagrajena bosta najboljši strelec in vratar. Prijavnina 2.000 SIT. Prijave pol ure pred pričetkom turnirja. ROKOMET Krčani že pridno trenirajo Krško, avgusta - Rokometaši Krškega so po uvodnih pripravah v leskovški športni dvorani v ponedeljek odpotovali na desetdnevne priprave v Upioo. Ker se bo letos slovensko rokometno prvenstvo pričelo teden dni prej, kot je bilo sprva predvideno, so s pripravami pohiteli, saj jih čaka kar zahteven vadbeni program. Trenerju Abasu Arslanagiču so se na uvodnem treningu javili vsi igralci razen novinca Germana, ki je pri vojakih, Privšek, Škof, Levičar in Dragar pa so bili še na dopustu. Ekipi se je priključil tudi Hrvat Čuljak, od katerega si v Krškem veliko obetajo. V Lipico je ekipa že odpotovala v popolni postavi, če izvzamemo drugega novega tujca, Medica, ki je že po tednu dni zapustil Krško. Slišati je, da je odšel v Nemčijo, kjer naj bi odigral nekaj poskusnih tekem za tamkajšnje klube, čeprav je njegova pogodba s krškim prvoligašem veljavna in je torej igralec Krškega. V Lipici bo trener Arslanagič skušal čim bolje uigrati moštvo, v katerem je letos veliko novincev. (J.A.) PLAVANJE Državno prvenstvo dečkov in deklic Krčani dobri Na letnem državnem prvenstvu dečkov in deklic v Ljubljani so sodelovali tudi plavalci Vitacel-Celulozarja. Fantje so zasedli skupaj 5. mesto, dekleta pa 12. od 17 prijavljenih klubov. Med posamezniki rezultati izstopa 2. mesto štafete 4 X 200 m prosto, s čimer so Tomaž Jevnik, Rok Kerin, Franci Pavlic in Taro Kovačič presegli vsa pričakovanja. Blizu medalje so bili tudi Jaka Marušič na 100 m prsno ter ponovno štafeti 4 X 100 m prosto in 4 X 100 m mešano. Med eno leto mlajšimi, ki tvorijo posebno kategorijo, seje izkazal Dimitrij Subotič s 3. mestom na 100 m delfin in 4. mestom na 200 m hrbtno ter Kristina Klemenčič s 7. mestom na 100 m prosto. STRANKE IN ŠPORT Peterle s kolesom na Raki in v Krškem Raka, 1. avgusta - -Varno z vami« je geslo letošnje 10-dnevne kolesarske turneje po Sloveniji, na katero se je odpravila ekipa pod vodstvom predsednika Stranke krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta. Tako sta na trg že pred 20. uro med drugim prikolesarila tudi Nace Polajnar, vodja poslanske skupine, in Miroslav Mozetič, državni poslanec, ekipo kolesarjev pa so toplo sprejeli predsdnik občinskega odbora SKD Danilo Siter, poslanec v DZ Franc Černelič, člani in simpatizerji stranke ter drugi. Sledilo je družabno srečanje in pogovor s kolesarji pri cerkvi sv. Lenarta v Ravnem, kjer se je zbralo tudi veliko domačinov. Gostje so na Raki tudi prenočili. V petek zjutraj pa so že krenili proti Krškem, kjer jih je pričakal Siter, ki je potem sedel na kolo in se z njimi peljal vse do Senovega. Spremljala jih je tudi skupina mladih kolesarjev iz Krškega Savaprojekta. V desetih dneh bodo vsaj simbolično obkrožili vso Slovenijo, v vseh krajih se bodo za kratek čas ustavili in pogovorili z domačini. Namen kolesarjev je srečati se z ljudmi tudi v manjših vaseh in jih pozdraviti, oraganiziral krajevni odbor slovenskih krščanskih demokratov Kostanjevica. Udeležilo se ga je kar tekmovalcev, od tega 31 kategornikov in 7 amaterjev. Na tem že drugem tradicionalnem šahovskem turnirju je med kategorniki zmagal Toni Kos iz Kršrfbga z 10 točkami, 2. je bil Igor Šitnik iz Brežic, 3. Marko Picek iz Novega mesta. Med amaterji je bil najboljši Jože Tomazin s 6,5 točkami, sledil mu je Lešo Grlovič, za njim pa je bil Iztok Košak, vsi trije iz Kostanjevice. Po posebno napetem šahovskem vzdušju je predsednik občinskega odbora Stranke krščanskih demokratv, Danilo Siter, najboljšim podelil posebna priznanja. (Lea.) Rekreativno kolesarsko društvo Krško prireja in vabi vse ljubitelje kolesarjenja rta 4. tradicionalni Rudijev memorijal, ki bo 18. avgusta ob 9. uri. Pomerili se boste lahko v treh maratonih: malem (38 km), srednjem (68 km) in velikem (85 km) Start in cilj pr i gostilni Kovačič rta Dmovem. saj v času svojega dopusta kolesarijo že nekaj let, letos pa so izbrali Slovenijo in opazovanje njenih lepot na 1.000 km dolgi progi, ki jo bodo prevozili. (Lea) SAH Hitropotezni šahovski turnir Kostanjevica, 28. julija - V nedeljskem dopoldnevu se je v Restavraciji pod Gorjanci pričel hitropotezni šahovski turnir za kategornike in amaterje, ki ga je Zmagovalec Toni Kos (na desni) v napeti igri s svojim nasprotnikom Naša anketa: Olimpijske medalje - velik obliž za tako majhen narod! Iztekla so se štirinajstdnevna nočna dežuranja pred televizijskimi sprejemniki. Tisti, ki jih šport zanima toliko, da ob gledanju prenosov uživajo, se bodo lahko zopet naspali. Očitno je s približevanjem finalnih obračunov narasla tudi gledanost neposrednih TV prenosov - če sodimo po objavljenih izidih prve in druge javnomnenjske ankete. Obliž na (stroškovno) rano nacionalne televizije in blagodejna tolažba za sponzorje. Dobili pa smo tudi obliž na slovenski nacionalni ponos: dve srebrni medalji, četrta mesta in nekaj kar visokih uvrstitev. Nima vsaka, tudi večja država od Slovenije, tolikšne bere olimpijskih uspehov. Seveda so bila naša pričakovanja in želje večje. Nekateri so si želeli, drugi so kar terjali medalje od Bilačeve, Čopa (in morda še Žvegliča), Debevca, proti koncu tudi že od Medveda in še koga. Tisti, bolj razsodni bi vsem tem slovenskim športnikom medaljo kvečjemu privoščili, kot odškodnino in nagrado za ves vloženi trud in odrekanja. » Res pa je, da so pogoji dela v športu v^nnogih državah boljši. Bruno Glaser, rokometaš AFP Dobova in slovenski reprezentant: »Doslej Olimpijskih iger nisem redno spremljal, ker sem bil na zasluženih počitnicah, sem pa seznanjen z rezultati naših tekmovalcev. Menim, da vsak športnik, ki pride na Olimpijske igre, da od sebe, kolikor more, in že nastop na tej prireditvi je za vsakega posameznika velik dosežek. Glede pogojev za doseganje vrhunskih rezultatov pa bi rekel naslednje: Slovenija je država v razvq'u, in to se pozna tudi v šprtu, zato menim, da smo na dobri poti, da ustvarimo vrhunske pogoje za vrhunske dosežke.« Frenk Les, rekreativec z Čateža: »Najprej moram povedati, da me je motilo, ker so Američani v olimpijsko tekmovanje vpeljali preveč novih disciplin, saj jih je do sedaj bilo čisto dovolj. Opaziti je bilo, da so se vsi športi odvijali v bolj atraktivnem duhu kot doslej in to mi je bilo še posebej všeč. Padlo je tudi nekaj novih rekordov, kot je bilo za pričakovati. Kakih posebnih presenečenj pa ni bilo. Razen mogoče v gimnastiki, ki je vidno napredovala. Naši so bili odlični in dokazali, da se z pridnim delom in treningi da doseči tudi olimpijsko odličje. Boštjan Traven, študent iz Sevnice: »Olimpijske igre sem spremljal razmeroma redno. Več časa sem posvetil finalom košarke in nogometa ter seveda nastopom naših športnikov. Poleg dveh srebrnih medalj so bili blizu stopničk še mnogi naši športniki. Tudi ti si zaslužijo vso pozornost in priznanje, saj so dali vse od sebe, kljub temu, da niso osvojili nobene medalje.« mnogim športnikom se jim treba ubijati s tem. ali je (na primer) dosedanji upravitelj češke tovarne papirja in celuloze med poslovnimi transakcijami zaustavil proizvodnjo in s tem ohladil Vodo v športnem bazenu, ki bi ga že zdavnaj morali zgraditi na novo, v bolj zdravem okolju. Tudi jim ni mar, aH imajo občinski svetniki v njihovi občini kaj posluha za gradnjo nove športne dvorane ali njeno preureditev ob obstoječi šoli, ob novogradnji... Njihovi košarkarji, rokometaši, atleti, orodni telovadci, karateisti. rekreativci in kdor koli imajo preprosto te stvari urejene in njihova naloga je predvsem, da trenirajo. Boljši ko so, boljše pogoje imajo, več se od njih pričakuje, in ko napoči pravi čas, jim dodajo še spremljajočo ekipo, s psihologom vred. Zakaj je vse to skupaj pomembno? Zato, ker je ni boljše promocije, kot je šport, in ker naša Slovenija, ki jo še vedno prepogosto zamenjujejo s Slovaško in še kakšnim bolj eksotičnim bantustanom, to promocijo in preko nje dobljeno identifikacijo Mile Mijačinovič, najboljši strelec AFP Dobova: »Olimpijske igre sem redno spremljal, atletiko in rokomet celo v direktnih prenosih, kajti ta dva športa me najbolj zanimata. Vsak športnik sanja o tem, da bi nastopil na Olimpijskih igrah, in prav gotovo je Brigita Bukovec z osvojeno kolajno uresničila svoje življenjske sanje, še posebej, ker je imela na drugih tekmovanjih skoraj vedno smolo. V Sloveniji so pogoji treniranja različni, odvisno športa, okolja, sponzorjev... Rokometaši imamo pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov, to dokazuje tudi sodelovanje slovenske reprezentance na svetovnem in evropskem prvenstvu ter mediteranskih igrah, kjer je osvojila celo kolajno.« Tatjana Stanič, direktorica avtošole Eros iz Kostanjevice: »Olimpijske igre navadno spremljam po dnevniku v športni oddaji Atlanta, če pa nastopajo naši, pa pogosteje, tako da sem seznanjena s tekočimi zadevami. Ocenjujem merilo slovenskih športnikov s svetovno elito, nisem pa toliko obsedena, da bi gledala še ponoči. Naši so kar dobri, tudi veslači v četvercu, posamezno pa Iztok Čop, odlična pa je bila Brigita Bukovec, saj je osvojila srebrno kolajno. Seveda pa niso sprejemljive govorice o bombnih terorizmih in grožnjah s podtaknjenim eksplozivom.« Bruno Vencelj, kolesar amater iz Sevnice: »Dogajanje na olimpijskih igrah v Atlanti sem spemljal v manjši meri. Več pozornosti sem posvečal nastopom naših športnikov. Mislim, da so bili uspešni in da so se dobro izkazali, glede na to, kako majhni smo. Moti me morda le to, da naši športniki trenirajo v dosti slabših pogojih kot drugod, vzrok temu pa je, da so pri nas šprtniki premalo cenjeni.« ^GOOO Radanovič d.0.0. AUdl ESI 8250 BREŽICE, Levstikova 3 Delovni čas: od 8-16*11, sobota od 8-12h; Tel. 0608/61-065 UGODNI KREDITI ZA VOZILA m VW Golf že za 267 DEM/mes. M VW Polo že za 208 DEM/mes. m SEAT Cordoba že za 231 DEM/mes. El AUDI A4 že za 463 DEM/mes. *f% KRONIKA Nevarno drvenje s kolesi 23. julija se je na lokalni cesti na Goleku zgodila prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani in prekratke varnostne razdalje kolesarjev. Kolesar M.T., roj. 1975, iz Krškega je vozil dirkalno kolo, tik za njim pa Č.A., roj. 1980, prav tako iz Krškega. Ko sta pripeljala v naselje Golek, kjer vozišče nepregledno zavija po strmem klancu navzdol, sta vozila po levi strani. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega vozila K.J., roj. 1962, iz Dolenje Stare vasi. M.T. je trčil v prednji levi del tovornega vozila, Č.A. pa najprej v kolo pred seboj in nato še v tovornjak. Oba kolesarja sta bila hudo poškodovana. Odkrili vlomilca v diskont Vina in Kmečko zadrugo Z zbiranjem obvestil in na podlagi hišne preiskave so pripadniki UNZ ugotovili, da je P.K., roj. 1975, z Gornje Pirošice v noči na 28. junij vlomil v diskont Vina Brežice ter v noči na 17. julij v delikateso Kmečke zadruge Brežice. Ukradene predmete je skril pri prijeteljici K.D. v Brežicah. Zoper oba sledi kazenska ovadba. Razkrinkana trojica Policisti PP Sevnica so odkrili trojico - mladoletnega Š.J. in polnoletna M A ter Č.B. iz okolice Sevnice, ki so v maju in juniju vlomili v šest avtomobilov yugo ter si prilastili avtoradie z zvočniki. Eksplozija v kletnih prostorih 25. julija so bili na OKC UNZ obveščeni, da je prišlo do eksplozije v stanovanjski hiši na Čopovi ulici v Brežicah. Kriminalisti in policisti so ugotovili, da je L.D., roj. 1976, v kleti popravljal motor čolna. Med rezanjem pločevine s kotno brusilko je prišlo do eksplozije, L.D. pa je dobil površinske opekline po zadnjem delu telesa. Grozil s pištolo 25. julija je ob 18. uri občan U. K. obvestil PP Krško, da mu je neznani voznik golfa grozil s pištolo. Že ob 21. uri so policisti pripeljali osumljenega B.T., roj. 1970, na PP Krško. Pri pregledu vozila so pod volanom našli samokres znamke Crvena zastava, M 57 z nabojnikom, ugotovili pa so tudi, da je bil vinjen (2,39 g/kg alkohola). Zaradi tega so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, ker pa tega ni upošteval, so ga pridržali. Usodna vožnja po levem pasu 26. julija se je na Gornjem Brezovem zgodila nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana. L.D., roj. 1973, z Žigarskega Vrha je vozil proti krvavo potrebuje. Pa še zaradi nečesa. Vrhunski športni tekmovalci so samo vrh (lahko si zaželimo) ledene gore. Zdrava mladina bo kos zahtevam sedanjega življenja in v odraslih letih se bo sposobna spopasti s krvavim liberalističnim gospodarstvom, v kakšnega očitno jadramo, če naj si to zagotovimo, pa moramo najprej spremeniti filozofijo v glavah odraslih. Ti morajo začeti gledati na šport kot na nekaj samoumevno koristnega, ne pa kot na nadlogo in predvsem strošek. To je tisto, česar družba preprosto ne more obesiti v prvi vrsti na ramena staršev in družin, kot se sicer dogaja z odgovornostjo za uživanje drog, rast kriminala, nasilja, čudnih filozofij med mladežjo itd. Dokler bodo učenci nižje stopnje na marsikateri osemletki lahko uporabljali telovadnico samo izjemoma, telovadbo pa bodo imeli samo tisti, pri katerih bo zanjo imela posluh tr'šica, s filozofijo športnega duha ne bo nič. Starši, ki sami v mladosti niso videli telovadbe od blizu, otrokom ljubezni do športa in rekreacije ne morejo vcepiti. (Ika) Rozalija Stare, gospodinja iz Gorenjih Dol: »Olimpijskih iger ne gledam pretirano, ker imamo veliko dela in enostavno nimam časa. Ponoči jih sploh ne gledam, ker se moram spočiti, da lahko zjutraj vstanem. Naši so včasih dobri, borijo se in borijo, vendar so drugi še močnejši. Toda še vedno je pomembno sodelovati, je pa tudi res, da če športnik ne bi hrepenel po zmagi, ne bi niti sodeloval na tekmovanjih. Olimpijada bi morala pomeniti tudi druženje športnikov. Določeni športi so mi bolj zanimivi kot drugi, morda zato, ker sem starejša, mladi pa radi gledajo čisto druge vrste šport« Na 21. seji občinskega sveta občine Brežice, ki je bila 25. julija, so svetniki dali soglasje k začesnemu ceniku za uporabo objektov Zavoda za šport Brežice, kar bo v veliki meri spremenilo pogoje dela nekaterih klubov v občini. Na težave nogometašev je opozoril podpredsednik NK Brežice, svetnik Jernej Zorko: »Najemnine za štadion so previsoke. Že tako skromna sredstva moramo sedaj v večini nameniti za plačevanje najemnine in bojim se, da ste s tem onemogočili, da bi naš klub, ki ima bogato zgodovino, obstal oziroma napredoval v višjo ligo, kar je bil naš prvotni cilj. Omeniti je treba tudi, da nogometaši sploh nimajo svojega prostora, kjer bi lahko shranili opremo, tako da morajo vse, od žog do trenerk, nositi vsak dan domov« \ BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 22. julija do S. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Sonja Ferjanič iz Vrhov - Valentine, Alenka Dirnbek iz Brezine - Tio, Melita Pešec iz Sevnice - Leo, Tatjana Mlakar iz Leskovca pri Krškem - Klemena, Ana Tičar iz Velikega Mraševa -Ambroža, Tanja Hosta iz Malega Mraševa - Sebastijana, Irena Kralj iz Vranja - Roka, Petra Kovač iz Črešnjic - Filipa, Marjana Baznik iz Rigonc - Tineta, Irena Umek iz Križ - Jerneja, Tanja Roštoharz Rožnega - Matjaža, Simona VidovičSturm iz Krškega -Miha, Mojca Černelič iz Podgorja - deklico. Čestitamo! Nedeljsko neurje s točo - padala tudi drevesa Krško, Brestanica in Senovo, 28. julija _ Lepo in vroče nedeljsko popoldne so nenadoma presekali bliski in naznanili, da prihaja vremenska sprememba. Iz v trenutku potemnelega neba se je ulil močan dež, ki je ob obilici toče neusmiljeno klestil po drevju, pridelkih in avtomobilih. Ceste so se v trenutku spremenile v motne potoke, kjer je obstal prenekateri avto, ki se je v tistem trenutku znašel na cesti. Za policijsko postajo ob obvoznici je nastalo pravcato malo jezero, ki se je napajalo iz bruhajočega gejzira, nastalega iz zamašene kanalizacije (na sliki). Da je imel nevihtni oblak zares veliko energije, je bilo videti vse do Senovega. V Brestanici smo naleteli na dve podrti drevesi v neposredni bližini ceste (ob gasiskem domu in pri Rajnarjevi vili), na cesti proti Senovem pa smo na enak prizor n aleteli ob hišah Brglezovih in Barbičevih, kjer je prav tako izruvalo drevo. (Toni) Sevnici. Ko je pripeljal do prehoda čez železniško progo, kjer cesta poteka v useku, je zapeljal na levi pas. V tem trenutku je z nasprotne strani pripeljal voznik tovornega vozila J.V., roj. 1952, s Presne Loke, ki je zaviral in se trku skušal izogniti, vendar mu to ni uspelo. 27. julija se je pri naselju Straža pri Loki zgodila nesreča zaradi vožnje po napačnem pasu. Voznik kolesa z motorjem L.V, roj. 1981, z Dednjega Vrha, je vozil proti Raki. Na odseku, kjer cestišče blago zavija, je vozil po sredini cestišča in ni opazil nasproti vozečega vozila, ki ga je vozila Š.M., roj. 1956,zGoleka. Kljub temu da je voznica svoje vozilo ustavila na desni strani, je trčil vanjo. Pri tem je dobil hude poškodbe, saj na glavi ni imel varnostne čelade. Dalje na str. 15