Leto LXXlVi št. 160 UREDNIŠTVO IN UPRAVNIfiTVO: LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA «. * — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije to moaemaf a Ima ANIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO : S1-1S, S1-2S, tl-24, S1-2S ta Sl-M. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naroCntna «.— L, 2a tooaemstvo 10 L. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itafiana cd estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A^ MILANO. Italijanski ekspedfcifski zbor na poti na uzhodno fronto Pri sprejemu, ki so ga nemške vojaške in civilne oblasti priredile italijanski vojski na Dunaju, je prišlo do ponovnih manifestacij vojnega tovarištva in zavezništva v borbi proti skupnemu sovražniku Dunaj, 15. julija s. Preko Dunaja je potoval proti severovzhodu italijanski eks-pedicij-ki zbor, ki se bo boril na vzhodni fronti, da tako še enkrat potrdi solidarnost osnih sil v borbi proti skupnemu sovražniku. Čeprav iz vojaških razlogov ni kazalo objaviti njegov prihod v Nemčijo, so se vendar množice ljudi zbrale na posameznih postajah v Nemčiji in so prirejale velike manifestacije za Italijanske Oborožene Sile. Posebni vlaki so bili polni ljudi in vojnih potrebščin. Na italijanske vojake, ki so bili povsod sprejeti s simpatijami, so sprejemi napravili najlepši vtis. Na neki železniški postaji na robu Dunaja je bil ekspedicijskemu zboru prirejen uradni sprejem. Iz Berlina je prispel na Dunaj veleposlanik Alfiori. ki se je družil z italijanskimi vojaki in se z njimi razgovarjal. Vojaštvu je bilo razdeljenih mnogo cigaret, razglednic, sadia in drugih osvežil. Za razdelitev teh potrebščin so poskrbeli dunajski mladi Fašisti pod vodstvom Fašističnega inšpektorja v Nemčiji polkovnika Ruggeria Laderchia. Nemške oblasti so na to oficirjem in vojaštvu priredile kosilo. Oficirji in vojaki so imeli povsem enak obed in so ga zaužili tovariško. Poveljnik dunajskega vojnega okrožja, v katerega družbi je bilo mnogo nemških odličnih oficirjev ter zastopnikov dunajskih civilnih oblasti in narodno socialistične stranke, je sporočil štabu italijanskega ekspedicijskega zbora pozdrav Hitlerja. Prisoten je bil tudi italijanski generalni konzul in pooblaščeni minister Rochiara. Nemški general je izjavil, da spremlja ves nemški narod s prijateljskimi čustvi italijanske vojake, ki gredo na vzhodno fronto, da skupno z nemškimi tovariši opravijo nalogo, ki jim je bila poverjena v obrambo evropske civilizacije. Italijanski ekspedicijski zbor bo dokazal moč italijanskega orožja. Veleposlanik Alfieri je odgovoril z navdušenimi besedami. Tako nemški general kakor italijanski veleposlanik sta nazadnje vzkliknila Duceju in Hitlerju. Častna četa je italijanskemu oficirskemu zboru izkazala vojaške časti. Vojaška godba je svirala italijansko in nemško himno. Na tak način so bili na nemškem ozemlju sprejeti zastopniki Vojnih Sil Musso-linijeve Italije. Na mali železniški postaji se je zbralo okoliško prebivalstvo in kmalu je imel sleherni vojak cvet v gumbnici. Vojaki so spričo svojega nastopa in oborožitve povsod izzvali veliko občudovanje. Razvrščeni na peronu so izkazali vojaške časti poveljniku dunajskega vojaškega okrožja in italijanskemu veleposlaniku. Pozneje so se pomešali med du-najste Fašiste in italijanske delavce, ki so iz bližnjih krajev prišli na postajo. Po kratkem odmoru so ob novih velikih manifestacijah ljudi na postaji odpotovali dalje. Vesti z vzhodne fronte Nemška ofenziva v polnem razvoju — Naraščajoč pritisk na sovražne postojanke — Nemci kljub hudemu odporu vedno bolj pridobivajo na terenu Iz Hitlrrjt-vega glavnega stana, 14. julija. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Operacija ya f>ror na vzhodni fronti potekajo ih> načrtu. Finska vojska j«» pod poveljstvom maršala Mannrrhtinui na obeh straneh Lado-škejra foma prešla v napad. Kušilcj so potopni dva stružna čolna sovjetske mornarice. Berlin. 15. julija, s. Zaradi silnih napadov nemških čet na vzhodni fronti so se sovjetske čete umaknile vzhodno od Stalinove črte v več odsekih fronte. V nekaterih točkah vlada v sovjetskih vrstah popoln nered, kar dokazuje tudi dnevno povelje novega poveljnika osrednjega sovjetskega sektorja Timosenka, ki je zagrozil najstrožje kazni vojnega sodišča za tiste, ki bi sami zapustili borbene položaje. Nemške ediniee. ki napredujejo proti Leningradu, so osvojile novo ozemlje, potem ko so premagale številne sovjetske utrdbice in uničile rdeče čete, ki so skušale ovirati nemško napredovanje. Severno od Pripctskega močvirja so nemške čete nezadržno napredovale, okoriščajoč se z uspehi ob prodoru Stalinove črte na raz-sežni fronti. Čete napredujejo preko Dnje-stra in Dvtne. Sovražne umikajoče se kolone so skušale na več točkah fronte, zlasti v pasu Vitebska, nuditi odpor. Sprednje kolone so pa preprečile sleherni poiz- d kus odpora. Vrgle so sovražnike iz položajev in mu zadale najbolj krvave izgube. V borbah v Besarabiji je ena sam nem-Ska baterija uničila, kakor poroča nemška uradna agencija. 14 topov, 7 protitankovskih topov, 7 vagonov z municijo in lokomotivo ter drugi sovjetski vojni material. Berlin, 15. jul. d. Pri prodoru Stalinove linije je sovjetska vojska nudila posebno ogorčen odpor na južnem odseku fronte pred Kijevom. Na osrednjem odseku, severno od Pripjetskih močvirij, so sovjetske J Čete branile posebno položaje na Dnjepru, da hi preprečile prodor proti Smolensku. Tudi tukaj je bil odpor hitro zlomljen. Na levem krilu bojišča prodirajo nem-5ke oklopne ediniee dalje proti Leningradu, potem ko so prispele skozi sovjetske utrjene položaje. Po zadnjih vesteh se je nemško napredovanje tudi včeraj nadaljevalo. Nemške sile so se znova približale Leningradu in so zopet pridboile na terenu. Sovražni odpor je bil povsod zlomljen. Tudi pri Vitebsku so nemške čete znova napredovale in zasedle ogromno področje. Nemške izgube pri teh izredno važnih operaciiah so naravnost neznatne. Berlin, 15. julija, d. V ogorčenih bojih so nemške čete dne 13. t. m. pri Otročki naletele na močno zgrajene sovjetske položaje in strelske jarke. Nemški vojaki so sovjetske postojanke z dinamitom pognali v zrak. Strelski jarki levo in desno od utrdb so bili vzeti v naskoku na nož ter je bila na ta način napravljena 600 široka vrzel v sovražni utrdbeni liniji. Nato se je nadaljevalo napredovanje na tem važnem odseku. Berlin, 15. julija d. Dne 13 t. m. so nemška strmoglavna letala izvedla silovite napade na sovjetske utrdbe ob reki Dnjcster. istočasno pa so pre:li tam v napad tudi napadalni oddelki nemške pehote. V odseku Volmsk-Podolsk je pri:lo po prehodu preko Dnjestra do ostrih bojev. Nemški prednji oddelki, ki so morali broditi do pasu v vtdi sko-zi močvirje, so prešli v napad na neko utrjeno sovjetsko postojanko. Nermki odred je nato dobil ojačenia in je osvojil sovražno postoianko. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta. 15. julija s. Vrhovno poveljstvo madžarske vojske je objavilo smoči naslednje službeno vojno poročilo: Madžarski brzi oddelki še nadalje zašle-A1 jejo sovražnika. Budimpešta, 15. julija s. Madžarski brzi oddelki so prodrli nadaljnjih 50 km globo-fco v sovjetsko ozemlje in so dosegli reko Srudjenko. Na drugem mestu so prodrli še za 30 km daleč do reke Kalus. Sovjetske čete se povsed vztrajno upirajo, ker bi Se rade ubranile obkolit ve. Če uspe prodor na teh mestih, bodo v nevarnosti sovjetski oddelki, ki so razmeščeni bolj proti jucu-Madžarska pehota in konjenica sledita brzim oddelkom in čivtita teren za njimi. Prodiranje se nadaljuje. Zopet strupeni plini Stockholm, 15. julija s. Pod naslovom »Strupeni plini so zadnje orožje rdečih«, javlja »Aftenbladcd* iz Stockholma, da so Se Sovjeti poslužili strupenih plinov v Ka-relijski ožini in sicer v bojih za obrambo Repola. Letalske akcije Berlin, 15. julija s. Nemška letala so, kakor poroča DNB, v velikih oddelkih napadla področji vzhodno od Vitebska in ?J\-tomira, na katerih so se umikale sovjetske čete, ki so bile vržene iz Stalinove črte. Sovražnik je imel hude izgube in ojjromno škodo Mnogo sovjetskih tankov, baterij in neki oklopni vlak se b^li uničeni ali izločeni iz borbe. Okrog Leningrada in Smo-Ionska so bile zn^va napadene železniške proge in na mnogih točkah ponovno prekinjene. Nemška letala so nadalje bombardirala in razdejala vojaške objekte v Kijevu. Izbruhnili so razsežni požaH v vojaških skladiščih. Tudi vodovod so bombe razdejale. Na železniški progi, ki je bila na več točkah zadeta, je skočilo s tira več vlakov. Stalinova črta toerHff, 15. ndna. s. DNB komentira včerajšnje nemško vojno poročilo in pripominja, op je prodor Stalinove črte na vel točkah znova, dokazal velike sposobnosti nemške vojske v oorbi proti modernim utrdbenim sistemom Nemške sile so to v ostalem v sedanji -vropski vojni že pocovno i.'oka5 8lt. Sovjetska obrambna črta je bila dograjera leta 1939 in se razteza vzdolž vse ?»iare ruske meje. Sestavljena je iz cele vr?te najmodernejših trdnjavskih naorav. Sovjeti sc se pri gradnji teh utrdb optrafl na najnovejše vojaške izkušnje. S prodorom te črte je nemška vojska razdrin po-sledn** modemi trdnjavski sistem v «5vro pi. V Moskvi si prizadevajo dopo/edatt svetu, da so imeli Nemci pri tem ogromne izgube. Res pa je, da so nemške izgube neznatne v primeri z uspehi, ki so bili doseženi. 120tonski tanki Carigrad, 15. julija, s. Uradna anatol-ska agencija je objavila poročilo nekega, svojega posebnega dopisnika na sovjetski fronti, ki poroča, da je videl 120-tonski ruski tank, imenovan >Mamut«. Tank je pravcata trdnjava, ki pa zaradi neglbčnosti ni mogel biti uspešna ovira proti nemškim sredniim tankom in je bil tudi za nemško topništvo lahek cilj. Borba za vsak bunker Stockholm, 15. julija, s. Vojaški poročevalec lista >Dagens Nvcheterc piše, da ruske fronte nemške čete niso prodrle tako lahko, kakor bi si kdo mislil. Boji so bili na ruski fronti izredno ogorčeni. Kljub žilavemu odporu sovjetskih čet ni bilo mogoče zaustaviti napadajoče nemške čete niti na Stalinovi črti. Oddelki nemške pehote so napadli 13. julija središča sovražnikovega odpora v pasu Mobilew-Odolska. Ko so nemške napadalne čete obvladale ladje na reki, jih je močno napadla sovražna artilerija in sovražni oddelki ■ strojnicami. Neki napadalni oddelek, ki je prešel močvirnati pas, v katerem so se vojaki udirali do kolen, je previdno napredoval pod zaščito močvirnatih rastlin do roba sovjetskih gnezd, katera je obstreljeval dokler niso prišli ostali nemški oddelki. Po skupnem napadu so Neme! zavzeli položaje in porazili Ruse. Iz istega vira poročajo, da so po ogorčenih bojih na Stalinovi črti v odseku Opotska nemški napadalci naleteli 13. julija na precej utrjen položaj s tremi bunkerji. Nemški borci so z dinamitom razstrelili dve trdnjavici in so juri-šaJi ostale točke, kjer se je sovražnik upiral. Na ta način so prodrli v Stalinovi črti v širini 600 m, katero širino so sledeče nemške čete postopoma razširile. Sovjetska vlada se pripravlja na odhod iz Moskve Stockholm, 15. julija s. Iz Moskve poročajo, da se sovjetska vlada pripravlja na odhod rz Moskve. Vlada je diplomatski zbor že odposlala na svoj novi sedež. Velik vtis je zbudila med tem okoliščina, da je Stalin pritegnil k sodelovanju bivšega carskega polkovnika in sedanjega generala Sapožnikova, katerega je imenoval za svojega strateškega svetovalca, Berlin. 15. julija s. V tukajšnjih političnih krofih izjavljajo, da so resmčne vesti nekaterih tujih listov glede priprav za izpraznitev Moskve in odhoda sovjetskih voditeljev iz mesta. Smatra 9e da je verjetna tudi vest. da je Krcmelj pozval diplomatske zastopnike v Moskvi, naj zapuste glavne mesto. Vsak kompromis izključen Berlin, 15. julija s. Na vprašanje nekega tujega novinarja, ali bi Nemčija eventualno proučila ponudbo za premirje ali separatni mir p strani sedanjih voditeljev v Kremi ju, je zastopnik vlade izjavi*!, da ai je preti boljševička voiska posta-vita za nalogo uničiti več boljševiški sistem. To se že dogaja. Enostavno absurdno bi brlo misliti na kakršnokoli kompromisno rešitev. S tega stališča je angleško-ruska vojaška pogodba sama po sebi odveč. Sklenila sta jo dva samomorilska kandidata, ki se bo-jita, da se ne bi eden ali drugi v zadnjem trenutku premislil. Hitlerjeve čestitke Paveliču Berlin, 15. julija, d. Kancelar Hitler je poslal poglavniku dr. Paveliču o priliki njegovega 52. rojstnega dneva prisrčne brzojavne čestitke. L'atfivita aerea continua con grande effcacia Bombardamenti di posizioni, depo si ti, apprestamenti logistici e impianti portuaii a Marsa Matruch e Tobruk — Due aerei britannici abbattuti II Qartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 14 luglio il seguente bollettino di jruerra n. 404: Nell'Afrira settentrionale, sul fronte di Tobruk, un reparto nemieo e stato posto in fuga daJ fuoco delle nostre artiglierie. Forma zi on i aeree deilAsse hanno battuto posizioni nemiche e Incendiato depoziti nei pressi di Marsa Matruch. A Tobruk sono state honrthardate postazionl di artiglieria. apprestamenti logistici, concentramenti <9 automezzi e gli impianti portuaii. Due aerei britannici che tentavano di at-taceare Tripoll, ahbattuti dai nostri cac-ciatori, sono preeipitati in flanuiie uel mare. Neirisola di Rodi velivoli nemici hanno bomhardato alcune localita, producendo lievi dannl. NelTAfrlca orientaae vivare at-tlvita ličans/tvo Kraljica in CcsaHca sprejela ▼ prvi avd-ijenci na dvoru Kksc. . Por la prima attuazione dell'or-dinamento previsto nella prezente ordinan-za. gli organi delTUnione provinciale dei lavoratori operano con 1'assistenza di un esperto. nominato dall'Alto Commissario. con il compito di indirizzare e coordinare 1'attlvitA sia dellUnione che delle associazioni professionali che ne fanno parte. con la facolta di promuoveme. revocarne e mo-dificarne gli atti e di \igilare sulla con-servazione dei rispettivi patrimoni e sulle riscossioni ed erogazioni dei contributi. Art. 6. La presente ordinanza entra in vigore il giomo d»M!a sua pubblirazione nel Bollettino Uffic:ale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 8 luglio 1941-XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Preureditev strokovnih organizacij delojemalcev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na z^kon o zaščiti delavcev z dne 28 februarja 1922 in na poznejše spremembe ter smatrajoč za nujno potrebno, da se preuredijo v Ljubljanski pokrajini obstoječe strokovne organizacije: Čl. 1. Delavske zbornica v Ljubljani se imenuje odslej Pokrajinska delavska zveza. Zbornica je juridična oseba in spada pod nadzLepota dela«, ki deluje po vsej Nemčiji. — Pred žetvijo na Koroškem in štajerskem. Graška »Tagespost poroča, da bo potrebnih za žetev pšenice in rži na Koroškem m štajerskem 1.5U0.0OO delovnih dni po 10 ur. Ker je svet tu večinoma hribovit ni mogoče v polni meri izkoristiti za žetev poljedelskih strojev. 2ito je treba v pretežni večini požeti ali pokositi. Ker traja žetev na vsaki kmetiji približno 15 dni, bo zaposlenih z njo tudi 14 dni 100 000 delovnih moči po 10 ur. — Po hudi vročini ohladitev. Včeraj smo imeli izredno vroč dan. 2e v nedeljo je pritiskala prava poletna vročina, ki smo jo pa razmeroma lahko prenašali, ker je ves dan pihal veter. Včeraj je pa solnce naravnost žgalo in v opoldanskih urah se je umaknil v senco kdor je le mogel. Navzlic silni vroc.ru se je pa ozračje čez noč ohladilo in davi je bilo prijetno hladno. Na severu je bilo nebo precej oblačno in že smo se nadejali rahlega dežja, ki bi bil vrtovom deloma pa tudi polju in travnikom zelo dobrodošel. A kmalu so se oblaki razpršili in zopet je posijalo solnce. Seveda bo tudi danes solnce pripekalo, če bo nebo jasno. Vse ka/.e. da nam vročina tudi letos ne bo prizanesla. Pasji dnevi šele pridejo. Iz Ljubljane — i j Trda šola za naše kolesarje. Mnogi kolesarji se še vedno niso sprijaznili z novim prometnim redom na križiščih, kjer imamo zdaj prometne redarje. Prej- e čase na nekaterih križiščih sploh ni bilo prometnih redarjev, n. pr. ob začetku Dolenjske ceste, pred železniškim prevozom na Tvrševi cesti in ob začetku Tržaške ceste. Kjer so pa že bili redarji, se niso posebno ukvarjali s kolesarji, temveč so dajali znake samo voznikom motornih vozil in tramvaja. Zdaj na važnejših križiščih ni več dovoljena vožnja hkrati v križajočih se smereh, tako da je vedno zaprta izmenoma po ena smer. Tega pa nekateri kolesarji še po več tednov trde šole ne morejo razumeti, čeprav jih redarji uče zelo potrpežljivo od jutra do večera. Kolesarji se na križiščih pogosto ne ustavljajo, ko da redar znak, naj počakajo, da bo njihova smer odprta, ali pa nepravilno križajo križišče. Redarji kljub trmoglavosti in trdoglavosti kolesarjev ne obupavajo in potrpežljivo poučujejo skoraj vsakega kolesarja posebej. Doslej še niso bile uvedene kazni za manjše prometne prestopke, a Če se kolesarji ne bodo naučili reda kljub vsemu prizadevanju redarjev, bodo globe najboljše sredstvo. —lj Maksimalne cene za povrtnino in razne sadeže je po pooblastilu Visokega Komisariata mestni tržni urad spet določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in prodajalk za ta teden. Po določitvi teh cen ne sme v Ljubljani nikdo prodajati navedenih pridelkov po višjih cenah, pač pa se bo gotovo že med tednom nekaj stvari pocenilo. Maksimalne cene so naslednje: koleraba 1.50 L, rdeča pesa 2 L, domači stročji fižol 3.50 L. novi krompir 1.90 L in zeljnate glave 2.25 L za kg; liter lisičk 1.50 L. borovnic 2 L, rdečih jagod 5 L in šopek s štirimi korenčki srednje debel:ne 0 20 L. —lj Sojina moka na mestnih tržnicah gre prav hitro v denar, ker gospodinje ne morejo prehvaliti izdatnosti in okus-nosti kruha, zamejenega iz enotne in sojine moke. Nekaterim gospodinjam je bolj všeč kruh, ki mu je primešana tretjina sojine moke, druge so pa spet bolj zadovoljne s kruhom, če enotni moki pridado samo Četrtino sojine moke. Spet pa opozarjamo, da je sojino moko treba posebej zamesiti in šele potem dodati testu iz enotne moke. Treba je tudi malo več kvasa in tak kruh prav dobro zapeči. V prvi vrsti so pa gospodinje s sojino moko zadovoljne zato, ker jo lahko vsaka dobi tudi po več kilogramov skupaj ter velja kilogram samo 5 din. Opozarjamo torej predvsem tiste gospodinje, ki še niso poskusile speči kruha s primesjo sojine moke, naj to takoj store, da se same prepričajo, kako bodo njih družine zadovoljne s takim kruhom, saj je mnogo bolj redi-len nego najboljši pšenični kruh. Za vse prebivalstvo bi bilo pa tudi zelo koristno, če bi naše gospodinjske organizacije objavile recepte, kako je mogoče tudi pri raznih jedilih koristno porabiti sojino moko. Naše mesto ima med svojimi kuharicami in kuharji prave umetnike ter tudi nekaj strokovnjakov za sodobno živilsko stroko, zato pa prosimo, naj s svojim znanjem v teh časih koristijo tudi splošnosti z raznovrstnimi recepti za uporabo sojine moke v kuhinji. n A N E s VESELI TEATER z novim sporedom; —Ij Prijava vseh zalog surovo aH žgane kave. Mestni preskrbovalni urad opozarja vse trgovce na debelo in na drobno, zadruge, civilne zajednice, hotele, restavracije, gostilne, kavarne, pensione in podobne obrate, da morajo po odredbi Visokega Komisarja z dne 7. t. m. naznaniti vso zalogo surove ali žgane kave v II. nadstropju Mestnega doma najkasneje do srede 16. julija. —Ij En dan stara pfščeta bo mestna občina ljubljanska oddajala po režijski ceni in zato naj se interesenti čim prej javijo med uradnimi urami v sobi št. 35 mestnega gospodarska oddelka v Beethovnovi ulici št. 7-II. Mestna občina bo. oddajala piščeta po največ štajerskih kokoši, da oskrbi ljudi, ki imajo za to pripraven prostor, krmo in veselje s piščanci, da bodo lastniki Čez nekaj mesecev imeli precej zlasti bolnikom in bolnicam potrebnega kokošiega mesa. — Upravni odbor SK Ilirije bo Imel sejo v sredo 16. t. m. ob običajni uri v tajništvu —lj Izlet SPD v nedeljo 20. t. m. iz Borovnice skozi Pekel na Kožljek ter nazaj preko Vinjega vrha do zavetišča SPD na Padežu ter povratek čez Pokoj išče v Borovnico. Skupina planincev odpotuje iz Ljubljane v nedeljo zjutraj z vlakom ob 6.20 do Borovnice. Od tod krenejo skozi sotesko Pekla mimo prijaznih mlinov in žag na Kožljek. Po kratkem počitku se vzpnejo še na Vinji vrh. kjer je krasen razgled ter krenejo preko Padeža in Pokoj išča k večernemu vlaku v Borovnico. Prijave za izlet sprejema društvena pisarna najkasneje do sobote opoldne. Radijski spored Torek 15 folija 1941 XIX 12 30: Porodila v slovenščini. — 12.45: Popevke in melodije. — 13: Napoved časa, pcTocila v itaiinn^ini. — 13.15: Komunike G!a\nejja Stana Obonr/enih Sil v slovenščini. — 13.17: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Orana Marija Pijanca. — 14: Poročila v taliian>č ni. — 14.15: Mali orkester pod vc.istvom mojstra Ze-me. — 14.45: Pcrcči'a v slovenščini. — 17.15: Koncert tenorima leana Francla. — 19.30: PoTOčvla v slovenščini. — 19.45: Me-rana glasba. — 20* Napoved časa poročila v italijanščini. — 2020: Predavanje v sloven^ini. — 20.30: »Lucia di I.ammermo ot«, opera v treh dejaniih od Gaetana Do nizzettia. v odmorih- približno ob 21.10: Napovedi v slovenščini: približno ob 21.55: Predavanje v slovenščini. Po operi ob 22.50: Poročila v slovenščirp. Sreda, 16. julija 1941-XIX 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Mešana glasba. — 8: Napoved časa iz Rima. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba. — IS: Napoved Časa. poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra An-gelinija. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Orkester pod vodstvom mojstra An-gelinija. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert pianistke Liane Gragna-ni. — 19: »Parilamo r italiano«, pouk italijanščine, poučuje prof dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: L1UBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave danes ob 16., 19. In 21. art! KINO UNION TELEFON 22-21 Napet film po Dumasovem romanu ŽELEZNA MASKA Borba dvojčkov za francoski prestol Film v celoti opremljen s slovenskimi napisi kino matica telefon 22-41 Velika ljubezenska drama dveh stoletij polnočni Car (Incanto di me22anotte) Guido Notari — Germana Paolieri — Ncrio Bernardi KINO SLOGA TELEFON 27-30 Danes poslednjlč! K OB IX HOOD ZAPADA Fantastična zgodba ljubezni in junaštva Simfonična glasba. — 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini. — 20.30: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga M. ši-janca in vokalni kvartet Lumbar. — 21.15: Koncert pianista Antona Trosta. —21.55: Napovedi v slovenščini. — 22: Godba Kr. Finančne Straže pod vodstvom mojstra D' Kia. — V odmoru (približno ob 22.S0>: Predavanje v slovenščini. — 22.15: Poročila v slovenščini. Vesti iz Hrvatske — Predstavniki hrvatskega »krugova-la« v Berlinu. Predstavniki hrvatskega krugovaia«, t. j. hrvatske državne radijske o'kla.ine postaje ravnatelj Lutković, ing. Radič in ing. Albert so te dni obiskali predstavnike nemške radiofonije. Zlasti prisrčno jih je sprejel radijski intendant rajha dr. Glasmaier, ki so se z njim sporazumeli glede načelnih vprašanj o nadaljnjem prijateljskem sodelovanju. — Za stare grehe 10 iet ječe. Izredno narodno sodišče v Zagrebu je te dni obsodilo na 10 let težke ječe Boža Bosanca, ker je 1. 1S35, ko so bile volitve, preganjal hrvatske volilce, ki so z glasovanjem hoteli izraziti svoje nezadovoljstvo proti tedanjemu beograjskemu režimu. Bosanac je s tem žalil čast hrvatskega naroda ter ga je izredno narodno sodišče ocenilo kot ve-leizdajalca in kot takšnega tako strogo obsodilo. — Nov veliki župan. Za velikega župana velike župe Hum s sedežem v Mostarju je bil te dni imenovan Josip Trojer. Trojer je bil svojčas veliki župan v Tuzli, vendar pa je bil predčasno upokojen. Svoje glavno delo je potem posvetil hrvatskemu ustaške-mu kulturnemu društvu >Napredak«;. — Zakon o zamenjavi dinarjev za kune. Poglavnik dr. Pavelič je podpisal posebno zakonsko odredbo o zamenjavi dinarjev za kune. Odredba med diugim navaja, da bo 1 kuna odgovaijala vrednosti 17.921 mili- riiijske soli cvent. prej očiščeno rudo išče stalno tonske množine, motalur-gično podjetje. — Ponudbe nasloviti na: Mosse — Annon/.cn A. G. Ziirich, pod šifro a>Z. B. 2688«. 4286 gramov oziroma 0.017921 gr. Čistega zla* ta. Papirnati bankovci bodo Izdani po 50, 100. 500 in 1000 kun, dočim bo glede kovanega drobiža dele naknadno izdana posebna zakonska odredba. — Namestu »halo« zdaj »spremno«. Zagrebški župan Ivan Werner je te dni i»-dal posebno odredbo, ki z njo v bodoče prt začetku telefonskih pogovorov prepoveduje uporabo izraza >halo<. Vsi magistratni uradniki morajo namestu tega pri začetku telefonskih pogovorov uporabljati Izraz >spremno« (pripravljeno). — Nov magistratni direktor. Zagrebški magistrat je nedavno objavil natečaj, da išče sposobnega direktorja. Prosilcev je bilo seveda precej. Za novega magistrat-nega direktorja je bil naposled imenovan dr. Dragan Jelu'. — Srbi se morajo ponovno prijaviti. Ustaško policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je ponovno pozvalo vse Srbe od 16. do 60. leta starosti, da se prijavijo v pisarni ravnateljstva. Pozvani prav za prav nis:> to pot Srbi, ampak vsi pravoslavci, ki jih istovetijo s Srbi. pa čeprav so morda Hrvati ali Slovenci, ki so svojo prvotno vero zapustili in iz kakršnega koli razloga prestopili v pravoslavno. Poziv velja tudi za vse tiste pravoslavne, ki so se v tej veri rodili, pa pozneje prestopili v drugo vero. Rdeči križ noreča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi c. 22b: Bajt Rafael. Batič Boris. Hren s. Bazili-iana. Mirovič Simion, Silsskind Jakob, g. Skala dr. Leo in Splndler Slava naj se zglasita radi pošte. Dama, ki je dvignila pri nas potrdilo za dvig kovčega na kolodvoru na ime Brolih Jože, se nujno poziva, da se zglasi v pisarni. Lavrenčič Marija, hčerka Larkova. Ima pri nas brzojavko. Gdč. Sajdela Tonča, Aleksandrova 16, naj se zglasi v obveščevalnem oddelku. Ga. MihelČič Angela. Ljubljana. Celovška cesta 201. poklanja Rdečemu križu 76 lir, za kar se ji Rdeči križ naj iskrene je zahvaljuje. Novi kulturni Silmi Zlasti športniki so z velikim veseljem sprejeli vest, da se bodo odslei pojav1, i a i: v kulturnih filmih Tubisa tudi filmi iz olimpijskih arhivov Leni Rifensthalove. ki je bil n.ien sloveči posnetek filmske olimpijade prava filmska himna telesne lepote in moči. Tudi filmi o plavanju in skakanju, na katerih se vidijo najboljši pla-vači sveta pri treningu in na tekmovanju, so ne samo iz estetskega temveč v prvi vrsti iz tehničnega in vzgojnega vidika zelo zanimivi. Te filmi pomenijo izreden užil * ne samo za športnike, temveč tudi za la-jika. O mnogih zanimivih posnetkih, prlkazu-jočih razvoj letalstva, smo že poročali, izreden dogodek bo pa jeseni veliki že težko pričakovani film Kurta Oerta Michelangela. Končno je posnel Tobis za krasen kulturni film tudi naravni park v oblasli Neziderskega jezera, tega eldorada vseh vrst ptic. Zadnji med novimi kulturnimi filmi Tobisa se pa imenuje »Razis/. pot skozi trsje«. Zdravnikova svatba Slavni zdravnik Langebeck je bil zelo navezan na svoj poklic. Dan pred svojo poroko je imel težko operacijo. Zavlekla se je do poznih večernih tir, zato je p ISel zjutraj prepozno k vlaku, s katerim bi se bil moral odpeljati k svoji nevesti. Ves nervozen je brzojavil navestinim staršem: Zamudil vlak. Počakajte s poroko do mojega prihoda. w & L i 06L ASI KJER SOLNCA NI, je za človeško telo pravcato zdravilno nadomestilo krepilna in zdravilna AMBROŽEVA MEDICA, ki jo dobite v ME-DARNI. Ljubljana, židovska ulica 6. 39 T GOSTILNO z inventarjem in stanovanjem oddam v najem. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 11SS HLODE smrekove in jelove kupim franko Ljubljana. Ponudbe z navedbo cene na: Lesna trgovina Šuštar. Ljubljana. 11S9 ALI RES ŠE NE VESTE, da vam oglas v slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skrbi? će iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek >Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil željo. Oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak vsak dan od 9. ure zjutraj. 1234 KLIŠEJE UGOGRAflKA THLU1SC coaso viTToaio emanuele no 37-39 MILANO Societa per la veneti ta eselusiva delle fibre tessili artificiali VISCOSA prodotte da: Družba za izključno prodajo umetnih tkalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje: SNIA VISCOSA SOCIETA NAZIONALE INDU STRI A APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Cernaia No 8 S ta bil imen t i: Prodajalne: Altessano. Casale Monferrato, Ceriano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Coequio, Ferrara, Keggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino Lavorati, Torino Meccanico, Torino Stura, Torviseosa, Varedo, Venarla Reale. Venaria Sol-furo, Vittorio Veneto, Voghera, Bareellona (Spag-na) Citta del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo) CISA VISCOSA COMPAGNIA IN D U STR IA LE SOCIETA AXONMA VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež dražbe in ravnateljstvo: ROMA — Via dei Sabini No 4 Stabilimenti: Prodajalne« Coneorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengu, Ranzanico, Rieti, Roma, Temi, Collestatte, Torino. SOCIETA ANONIMA ITALIANA PER LE FD3RE TESSILI ARTIFICIALI GIA CHATILLON Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Consen atorio No IS Stmbflimenti: Prodajalne: CastigUon Dora, Ivrea, Vercelii, Rho, Pogliano, m«»u S. Damiano, Tri no Veroellese, Apuania, Novi Stran ? iStOVENSKI NAROD«, Torek, 15. joHJa 1HMUJL štev. ieo Tudi Švica čuti posledice vojne državni dobodki in Tečji izdatki sedanjem idiličnem življenju Švicarjev. Vojaški krogi trdijo, da bi mogel sovražnik zasesti Švico samo. če bi prekoračil alpske prelaze. Operativno in vojaško bi bila po mnenju teti krogov Švica koristna samo tedaj, če bi mogel sovražnik znova zgraditi gorske ceste, ki bi jih seveda švicarska vojska v primeru vojne porušila. In tako se vidijo na strmih pečinah betonske Svlzzera, pare© nazlonale — Švica, narodni park Zmotna je bila domneva, da bodo posledice sedanje vojne prihranjene nevtralnim evropskim državam ali pa tistim, ki so ostale izven vojnega območja. Na Združenih državah vidimo najbolje kako posega vojna na enem kontinentu tudi v življenje drugega, posebno na gospodarskem polju.. Zaloge žita in živil se v ameriških Soidato svtzzero sugli srhi. — Švicarski vojak na smučeh državah kupici jo in kvarijo, ker jih ne morejo prodati, a če jih že izvažajo v Evropo, gredo večinoma na dno morja. Tudi nevtralne evropske države čutijo posledice vojne, najbolj pa Švica, obdana od vseh strani z državami, ki so se udeleževale sedanje vojne ah pa se je še udeležujejo. Nevtralnost nikakor ni pomagala švicarskemu gospodarstvu, temveč nasprotno, potrebni so bili ukrepi, ki v marsikaterem pogledu celo prekašajo ukrepe načrtnega gospodarstva vojskujočih se držav, ki so se pa na vojno pripravile in izdelale podrobne načrte za vso preskrbo, tako da jih na gospodarskem polju ne more presenetiti nobena nepričakovana okolnost. Čeprav so si švicarski politiki na vse načine prizadevali, vendar niso mogli obvarovati svoje države posledic totalne vojne. To se vidi v Švici vsak dan jasneje. Ze davno so tudi v Švici uvedene živilske karte, pa tudi obleke in obutve človek ne dobi brez nakaznic Po gostilnah morejo jesti samo tisti, ki lahko predlože živilske nakaznice. Tudi v Švici so morali uvesti dva brezmesna, dneva v tednu. Povsod so pripravljena za vsak primer protiletalska zaklonišča in vreče s peskom. Od 23 je vsa Švica pogreznjena v temo. Uveden je bil poletni čas, da bi se prihranilo nekaj pri razsvetljavi. obenem so bili pa izdani otosežni ukrepi za zvišanje domače proizvodnje, da bi se na drugi strani znižal uvoz. S premogom mora Švica gospodariti posebno skrbno, ker ji ga primanjkuje. Bencina je v Švici malo. Liter bencina stane 1 švicarski frank in kolikor se še vidi po švicarskih ulicah in ce- stah avtomobilov, vozijo za seboj večinoma vozičke z generatorji na karbidni ali ogljeni plin. Draginja neprestano narašča Indeks življenjskih potrebščin se je dvignil od začetka vojne za dobro četrtino, mezde in plače so bile pa zvišane le neznatno. Stroški za vojsko so tako narasli, da je velika nevarnost, da pride državni proračun iz ravnotežja. Stroški za zasedbo mej so znašali lani 1.200,000.000 frankov, torej toliko, kolikor je porabila Švica za 4 leta trajajočo mobilizacijo v zadnji svetovni vojni. Pri izredno skrčeni zunanji trgovini zlasti pa tujskega prometa, ki je dovajal v mirnem času v Švico tok zlata je bilo treba seveda znižati tudi državne izdatke, obenem Pa razpisati vojna posojila. Tretjo vojno posojilo v Švici je bilo razpisano še nedavno. Javno mnenje v Švici je razdvojeno. Eni so prepričani, da je že skrajni čas. da se tudi Švica prilagodi izpremenjeni Evropi in da ne more več živeti ne da bi se ozirala na nove dogodke. Drugi se pa branijo misli, da bi se karkoli izpremenilo na do- Barometer ameriškega javnega mnenja je Gallupov institut, ustanovljen pred osmimi leti Ko je znani Gallupov institut nedavno objavil senzacijonalne rezultate svojega plebiscita, po katerem je 80° o prebivalcev Združenih držav proti vojni in samo 20° o za vojno, je nemški tisk obširno pisal o sistemu te ustanove, ki bi jo lahko imenovali barometer ameriškega javnega mnenja. Gallupov institut, k: njegovim prognozam slepo verjame vsak Američan, je nastal pred 8 leti. Takrat se je predstavil mladi dr. Gallup v čakalnici nekega velikega gospodarskega podjetja, češ da je odkril povsem zanesljiv in točen sirtem, ki zanesljivo ugotovi, kaj misli povprečni Američan o čemerkoli. Najprej mu seveda nihče ni verjel, toda kmalu je nekaj podjetnih reklamnih šefov poskusilo z njim srečo. V nasprotju i z anketami velikih listov, ki so se obračali v važnih vprašanjih samo na določeni krog čitateljev. se je lotil dr. Gallup tega dela na podlagi svojih temeljitih študij kot sociolog. Sociologija je deležna v Ameriki velike pozornosti. Svoja vprašanja je začel dr. Gallup zastavljati pripadnikom vseh stanov. Njegovo ime je pa zaslovelo sele leta 1936. ko je dr. GalUm napovedal izid prezidentskih volitev. Po smeri agitacije potom radia in tiska ter po mnenju ulice, je imel največ izgledov na izvolitev republikanski kandidat Landon. Neki dnevnik, ki ima nad en milijon naklade, ie vprašal svoje čitatelje, kai mislijo o izidu volitev in ogromna večina je odgovorila, da bo izvoljen Landon. Samo dr. Gallup je napovedal Rooseveltovo izvolitev, obenem je pa izrazil mnenje, da pojde samo za razliko enega odstotka in tako se ie tudi zgodilo. Od takrat verjame vsa Amerika Gal-lupu. Dr. Gallup vpraša enega človeka samo enkrat v letu. Listi, ki se obračajo nanj. plačujejo zelo visoke prispevke, toda plačujejo jih radi, ker se jim ti stroški bogato povrnejo. Gallup namreč računa listom za svoje usluge en dolar na vsakih tisoč izvodov mesečno. Lahko si mislimo koliko zasluži, saj izhajajo vsi večji ameriški Usti v milijonskih nakladah. Dr. Gallup je zdaj seveda že večkratni milijonar, čeprav je začel iz nič in je bil še leta 1936. brez vsakega premoženja. Primeri tako nr.jrle obogatitve so mogoči pač samo v Ameriki. j!<*r:2] telefonskega seznama Glavno mesto Nemčije Berlin se je spominjalo včeraj jubileja telefonskega seznama. 14. julija 1881 je izšel v Berlinu prvi telefonski seznam za 450 telefonskih naročnikov. Ob koncu, lanskega leta je pa bilo v Rimu 364.000 telefonskih stanic odnosno naročnikov. Najboli razširjeno med njimi je ime Miiller. ki zavzema v telefonskem seznamu kar 63 stolpcev. V prvem berlinskem telefonskem seznamu je bilo v uvodu rečeno: Vsak telefonski naročnik dobi svojo številko Da bi mogel posredovalni urad hitro opraviti svoje delo ie treba rabiti to številko za označbo oseb itd., s katerimi se zahteva telefonska zveza. Telefon lahko uporabljajo naročniki dnevno od 8 zjutraj — poleti od sedmih — do devetih zvečer. V interesu naročnikov samih ie nujno potrzb-no, da se čim bolj omeji uporaba telefonske naprave za vsako zahtevano zvezo. Violinski koncert Pine Carmirelli Spored je bil skrbno in učinkovito izbran Una linea ferroviaria, nelle Alpi svizzere — Švicarska, gorska železnica trdnjavice, v njih pa zagoreli vojaki v zelenkasto sivih čeladah. Na vseh gorskih prelazih strogo pregledujejo prtljago in obleko zlasti tujcev, odpirajo in preČitajo pa tudi vso pošto. Tako živi nevtralna Švica v stalnem strahu in negotovosti, ker nima dovolj odločnosti in edinstva, da bi si ustvarila svojo bodočnost. Ljubljana, 15. julija. Violinistka Plna Carmirellijeva, ki se je predstavila včeraj na svojem solističnem koncertu, razpolaga že na sedanji stopnji svojega razvoja s tako odličnimi zmogljivostmi, da ji je nedvomno zagotovljena nad vse ugodna bodočnost. Njena tehnika je odlična tako v pogledu obvladanja loka, kakor v pogledu obvladanja tehničnih komplikacij, kjer se je pokazala na vprav virtuozni visini; značilen ji je že zlasti energičen, siguren, povsod, intonativno precizen nastavek in docela moški lokovni poteg, ki pušča odgovarjajoče posledice tudi na obliko in vsebino tona. Ton sam ji je namreč širok, poln in zveneč, estetski zelo lepo grajen in upošteva kristalizacijo vseh potrebnih fines ter nians. Te se izražajo toliko bolj, ker je violinistka čist in izrazit muzikalni tip močnega temperamenta, globokega čustvovanja in prvinskega, zelo stopnjevanega doživljanja sploh, ki vre iz nje z nezadržano silo, ne da bi pri tem kakor koli oviralo estetsko preciznost. S tem ustvarja solistka izredno razgibano in globinski razsežno vsebino, ki je povsem prepričevalna in dokaz muzikalno polnega vživetja. Ne da bi se dotikal še mnogih drugih podrobnosti njene igre, so že vse te značilnosti ta sposobnosti dovolj tehtni dokaz njene tehnične izpopolnjenosti ter izrazite muzikalne inteligence, ki povzročata, da je njena umetniška reprodukcija na zelo lepi višini ter kaže zorečo umetnico najboljših razvojnih izgledov. Spored, ki si ga je izbrala Carmirellijeva za svoj ljubljanski koncert, je bil skrbno in učinkovito Izbran. V prvem delu je obsegal Frescobaldijevo taterpretativno občutljivo >Aj-ijoc, ki ji je izvabila vse lepote zanimive, melodično močno poudarjene motivike; dalje Vivaldi-Respighijevo »Sonato v D-duru«, ki jo je zlasti tehnično in zlasti v srednjem stavku močno občuteno prikazala izvrstno; in nato tehnično težak Bruchov »Koncert v g-moiu, op. 26«, ki ga je Izvedla enako odlično, z močnim in velikim tonom ter serioznostjo, katero skladba zahteva. V drugem delu je najvernejše izpričala silo svojega doživljanja, ki po načinu razodeva finese ženske psihe v vsebinsko izredno tenkočutni Szvmanovskega skladbi »La fontana d'aretusa« in čisto nadtvarno zajeti Straussovi »Alla sorgente solitaria«. Tehnično pa se je poleg vsebinskega posebej še uveljavila v Schubertovi »L'ape«, De Fallo-vi »Jota«. Paganinijevih »Due caprieci per violino solo? in v Casellovi interesantni, sodobno zveneči »Danza sicilianavc. Ob koncu je dodala še tri skladbe, prav tako odlične kakor vse prejšnje točke sporeda. Njen koncert je bil na zelo lepi reproduktivni umetniški višini in je nudil poln e^tot-ksi užitek tako že z ozirom na posrečeni Izbor skladb kakor po izvedbi. Tako je violinistka povsem zasluženo dosegla izredno navdušeno priznanje ter upam, da jo bomo v bodoče še imeli priliko slišati. Na klavirju jo je diskretno. lepo prilagojeno spremljala pianistka Maria Sala, ed.— Vežbanje hišnih zaščitnih nadzornikov Ljubljana. 15. julija. Mestni zaščitni oddelek opozarja vse hišne posestnike v občinit da je zaščitna šola do sedaj izvežbala hišne zaščitne nadzornike v ožjem nevarnostnem okolišu, t. j. v tistih delih mesta, kjer je nevarnost pred škodo zaradi napadov iz zraka kakor tudi nevarnost večjih požarov največja, V tem okolišu je bilo vežbanje hišnih nadzornikov obvezno, ker je tudi izvedba vseh predpisov hišne zaščite v tem okolišu obvezna. Sami hišni posestniki so pa prepričani, da bi bilo zelo koristno, če bi tudi v tako imenovanem širšem nevarnostnem okolišu imela vsaka hiša izvežbanega hišnega nadzornika. Zato je pričela mestna zaščitna šola z vežbanjem hišnih nadzornikov tudi za ta okoliš. V ta namen vabi mestni zaščitni oddelek vse hišne posestnike širšega nevarnostnega okoliša, ki doslej še niso dobili evidenčnih listov za izpolnitev ali pa že predlagani hišni nadzornik še ni bil kbcan na tečaj, naj prostovoljno naznanijo za hišnega nadzornika primerno osebo. Prijave sprejema mestna zaščitna šola v Mestnem domu, levo stopnišče^ I. nadstropje (pod mest. fizikatom), do vključno sobote 19. julija med uradnimi urami, kjer debe tudi vsa potrebna navodila. Na prijavi mora biti čitljivo napisano ime ulice in hišna številka poslopja, prav tako pa tudi ime in priimek hišnega gospodarja, nadalje Ime priimek, poklic in rojstno leto predlaganega hišnega nadzornika ter morebitne želje glede časa tečaja. Tečaji se bodo pričeli v ponedeljek 21 julija ter bodo popoldanski od 16. do 20. ure ali pa večerni od 20.30 do 22.30. Ce ho dovolj interesentov, bodo tečaji tudi dopoldne. Tečaj traja tri dni po dve uri. Posebno pa še opozarjamo, da sme biti hišni nadzornik le tak moški, ki stanuje v hiši, predvsem pa gospodar sam. Izreki Telefon je malone že izkoreninil anonimna pisma. Nobenega sovražnika nima na svetu: vsi prijatelji ga sovražijo. Lepe ženske umirajo dvakrat. Krzno je oblačilo, ki ga ena zver slači, druga pa oblači. Ameriški sodnik je odločil, da ima lahko tudi krepostna žena sex appeal, ne da bi zato padel na njo sum. Gentleman? To ie človek, ki vzame iz sladkornice košček sladkorja s kleščami, čeprav ga slučajno nihče ne vidi. Plavi strup: ameriška statistika trdi, da odpadeta dve tretjini samomorov zaradi nesrečne ljubezni na svetlolaske. Majhni Čeveljčki so pogosto tudi blagodat. Ženska v njih pozabi na druge križe in težave. Družabna vzgoja bi se morala začeti s tem, da bi se naučili reči sprevodniku v tramvaju: »prosim« in »hvala«. Ravnati grdo z ženo je podlost, ravnati grdo z ljubico je umetnost. Naša zemlja sveti v vessljstvo Učenjaki trdijo, da sveti naša zemlja v vesoljstvu, in sicer da se širi od nje modrikasta svetloba, če bi gledal kdo našo zemljo iz lunine sfere, bi videl suho zemljo v obliki svetlih, morja pa v obliki temnih lis. Toda že z Marsa bi videl samo svetel kolobar. Prebivalci Saturna bi pa že morali imeti močne daljnoglede, Če bi sploh hoteli videti našo zemljo. Z Urana bi je pa niti z daljnogledom več ne videli. Kakšno svetlobo ima naša zemlja0 To vprašanje se je posrečilo rešiti ameriškemu učenjaku Lowelu, in njegova dognanja je potrdil učenjak Wood. To tajno nam odkriva hina. V jasnih nočeh, ko lunin .srp polagoma narašča, lahko vidimo s prostim očesom ostali del lune v motni, pepelasti svetlobi. In to je svetloba, ki jo meče na luno naša zemlja in ki je tako razločna na nočni strani lune. To je pa zopet odbita sončna svetloba, kajti naša zemlja lastno svetlobe nima. Lima pa zopet odbija to svetlobo nazaj. Odbite žarke je opazoval zvezdoslovec Lowel v prizmah in lečah. Merjenja so pokazala, da je pepelasti žarek na luni krasne modre barve, kakor nebo nad zemljo, ali morje. »Najsvetlejše" mesto Nemško dvojno mesto Traben-Trarbach pri Koblenzu je praznovalo nedavno zanimivo obletnico. To sloveče vinorodno mesto na reki Mosel je namreč uvedlo kot prva nemška občina pred 50 leti sistematično električno razsvetljavo, dočim tako veliko mesto kakor je Berlin takrat še ni imelo enotnega električnega omrežja. V mestu Traben-Trarbach so si takrat zgradili lastno elektrarno. Mesto je imelo 1.100 žarnic in 10 obločnic, kar bi pomenilo zdaj zelo skromno podjetje. Leta 1881. je bilo pa to prvo veliko delo te vrste v vsej Nemčiji. Elektrarna je dajala tok ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za pogon strojev v raznih industrijskih podjetjih. Zanimivo je, da je čez nekaj mesecev po zgraditvi elektrarne v Traben-Trarba-chu še eno nemško mestece dobilo enojno električno omrežje. To je bilo zdravilišče Reichenhall. IZBIRČNA SLUŽKINJA — Gospod, milostiva ie tako sitna, da ne morem več ostati pri vas v službi. — Obžalujem, da si nisem izbral žene, ki bi vam bila po volji. — Ah, nikar si ne belite glave, gospod, vsak človek se lahko zmoti. Tito A. Spagnol: 36 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Okrog sedmih se je vrnil. Jaz sem bil vstal pred pol ure in počutil sem se dobro. Stal sem pri oknu svoje sobe, ko sem zagledal strica, kako prihaja po stezi sklonjen, roke kakor vedno prekrižane na hrbtu, toda razburjen in živahnejši kakor sicer. Naenkrat sem pomislil, da se je moralo zgoditi v vili nekaj novega. In ko je bil stric že na vrtu skoraj pod mojim oknom, sem zaklical: — Stric! E>vignil je glavo. Njegov obraz je kazal sledove utrujenosti in skrbi. — Ah, ti si! Pokimal mi je — Pridi doli, prosim. Ta čas, ko sem hitel po stopnicah doli, sem slišal, kako je poklical gc«podinjo in naročil pripraviti sobo. — Kaj pričakujete gosta, Don Poldo? — je vprašala gospodinja začudeno. — Seveda, Od dre vi bomo imeli za mizo enega Jedca več. Požurite se, Catina! Po teh besedah je odšel v svojo sobo, kamor sem mu sledil. — Kaj se je pa zgodilo, stric? Sedel je bil v naslanjač pred veliko pisalno mizo in si obrisal bledo čelo. Njegovi prsti so nekoliko ArgetalL — Gospodična Solveni . . . Odkrili so. da je ona .. . — Ni mogoče! Ona, saj to ni mogoče, stric! . . . sem ga prekinil z drhtečim glasom. Srce mi je jelo močneje utripati in mraz me je spreletaval. Stric me je nekaj časa osuplo gledal. — Kaj ti pa pride na misel? — je vzkliknil. — Dovoli mi vendar govoriti do konca. Pri teh besedah se mi je odvalil kamen od srca. Popoldne je bilo v vili Da Camino precej živihno. Stric Poldo je bil odšel tja takoj po čaju, ker se je hotel informirati o pogrebu obeh žrtev. Pogrelj pa še ni bil določen, ker je bil državni tožilec šele zvečer podpisal dovoljenje. Strica 3ta 3prejela grof Piero in grof Stampa, ki sta imela v knjižnici razgovor z upraviteljem. — Tako ne bomo nikoli pri kraju, — je bil dejal grof Stampa. On — in ne samo on, — je bil nestrpen in utrujen. Dopoldne, ko sem prisostvoval obdukciji v kapelici, je bil generalni policijski inspektor temeljito preiskal vilo in ponovno zaslišal vse njene stanovalce. Da bi bila nesreča popolna, je bilo prišlo še nekaj novinarjev. — Potrpeti morate, — mu je odgovoril stric Poldo — v takem primeru se delajo seveda vsi važne. Seveda ne preostane človeku nič drugega, nego založiti se s potrpljenjem. Ce bi ljudje imeli vsaj malo pojma o srcu in če bi razumeli, kako je nama pri srcu! — je vzkliknil grof Stampa. — Čemu vedno znova ta zasliševanja? Kaj mislijo, da kaj prikrivamo? Iz grofovega glasu je odmeval nemir, ki menda ni bil samo posledica jeze, da se je mudila v hiši policija. Stric Poldo je mislil, da je poročnik Karabinjer-jev morda kaj ukrenil, da bi pojasnil zadevo z menicami grofa Carla. Atmosfera nezaupanja, ustvarjena po ponovnem zaslišanju in trdovratnosti preiskavo vodečih oblasti je šla vsem stanovalcem vile hudo na živce. Stric Poldo je kmalu opazil, da drug drugemu ne zaupajo več, čeprav so skušali to pri-kriti. Upravitelj je hotel opozoriti oba grofa na nuj- nejse zadeve, toda pogovor se je vedno zasukal drugam ali pa je povsem utihnil in potem je postal molk mućen. — Vse to je brez pomena, dragi moj Storni, — •je dejal grof Piero brez ovinkov. — O vsem tem se bova pomenila v pravem času. Zdaj pa ne zahtevajte od naju nobenega nasveta in delajte po svoji uvidevnosti, če gre za neodložljive ukrepe. Ravnajte se v vsem tako, kakor če bi bila uboga mama še živa, — Toda v banko v Benetke se mora eden izmed vaju odpeljati — Ali ne zadostuje notar? Kaj se ne morete odpeljati tja z notarjem? Sicer pa mislim, da bo tudi tja vtaknila svoj nos policaja ali preiskovalni sodnik. Kar je nekdo potrkal na vrata. Hišnik Lorenzo je bil prišel po strica Polda. Generalni inspektor je bil slišal o njegovi navzočnosti in hotel je govoriti tudi z njim. Inspektor je sedel v salonu, ki je bil postal že glavni stan preiskavo vodečih organov. Strica je sprejel prisrčno, kakor da gre za starega prijatelja. Brž mu je ponudil cigaro, prav tako, s kakršno je bil sam okužil zrak v sobi. Potem, ko je bil zastavil stricu enaka vprašanja, kakor sta jih bila zastavila že poprej preiskovalni sodnik in poročnik, je udaril z roko po mizi, za katero je sedel, si potisnil svoje čudno pokrivalo na tilnik in dejal državnemu tožilcu: — Meni je zadeva jasna. Tu ne gre za dva zločina, temveč po vsej verjetnosti samo za en umor in njemu sledeči samomor. Staro grofico je umoril njen sin. Zakaj, tega ne vemo, toda verjetno moramo iskati razlog v njegovem patološkem stanju. Nagnjenje k umoru ali samomoru je med duševno bolnimi zelo pogosto. Najbrž je bil dobil napad besnosti, čeprav se je zdel na zunaj miren. Pozabiti tudi ne smemo na vremenske razmere tiste noči. Divjala je nevihta. Duševno bolni ljudje pa so znani po svoji izraziti meteorološki občutljivosti, ki prav lahko vpliva na njihova dejanja. To najdemo v vsaki knjigi, govoreči o psihiatriji. Po mojem mnenju je zapadel grof Silvio usodne noči, nekaj ur potem ko so ga videli še čisto mirnega, silnemu razburjenju in živčni razdraženosU. Urejuje Josip Zupančič Ti Za Narodno tiskarno Fran Jeran It Za upravo Id tnscralni dd Usta Vlad. RegaDy 0 Vsi t Mubljanl