Tečaj naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk ar niči jemane sa celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr,, za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. m mu ■ Ljubljani v sredo 28. avgusta 1878. Obseg: Vabilo k dirki s kobilami z eno vprego v nedeljo 15. sept. t. 1. ob dveh popoldne Po kolikokrat na dan naj se molzejo krave. Popotne črtice. (Dal.) Gospodarske skušnje. Glasbene novice. Gospodarske novice. Nikar upihati gorečih petrolejevih lamp Ozir v Bosno in Hercego Naši dop Novičar Gospodarske stvari Po kolikokrat na dan naj se molzejo krave. Vabilo dirki s kobilami z eno vprego v nedeljo 15. septembra t. 1. ob dveh popoldne. Prostor za vožnjo je na Cvenskem pašniku, kateri meri 2080 sežnj darilo je 30 gold, v srebru, 2. darilo 25 gld t darilo 20 gold., 4. darilo 18 gold 9 darilo 12 gold gold > darilo 10 gold ) darilo Kdor 10 darilo 3 gold, v srebru darilo 15 gold darilo 6 gold t i izmed dirjalcev bode mel vprego dobi za to kot odlikovanj gold jpriličnejšo srebra. Določbe zastran vožnje so: 1 Za darilo poganjati se morejo samo kobile tomerškega plemena, to y take » ki se redij v Ljuto merškem, Ormuškem in Gornjeradgonskem sodnijskem okraji, in sicer brez ozira na starost. Vozovi se dopuščajo z dvema in čveterimi kolesi. Pri dirjanji se bode čas brojil (štel). Vozovi bodo odhajali po uredbi odborovi eden za drugim posebej; o njih vrstenji ima žreb odločiti, in dobi potem vsak vozač dotično vrstilno številko. Kdor druzega voznika zlovoljno na kaki si bodi ključen od darila, če ga je drugače način zadržuj tudi zaslužil. skok (galop) bežati se ne sme. Ako se konj v skok zažene, treba ga je ustaviti. Več od deset po skokov za likovanji J ,---- ' ™----; poredoma izključuje dotičnega vozača pri od zato d Precej po končani dirki bode razdeljevanje daril talci s svojo vprego naj bodo pri tem navzoči asi. ne more biti dirka pritožbe Ce se 10 dirjalcev ne Proti naredbam in aklepom odbora ni nobene Opomba. Oglaš t. 1. gospodje: Avg. Šenkl sprejemajo do 14. septembra grajščak v Lokavcih, Karoi I. 1. gUDpUUJD , kJOUBI J ^lOjöl/Ba ▼ U.CZVT Schedivy, grajsčinski ravnatelj v Negovi in Ivan Ku kovec v Ljutomeru, in se pri teb vloži gld Poznej oglasila sprejemajo se še samo na dan dirke pri odboru v Ljutomeru do dveh popoldne, a položiti se imata gold, vložnine. Društvo za dirjanje konjerejake podruž nice v Ljutom 28. jul 1878 imenu odbora: Šenkl d } več krajih imajo navado, da poleti, dokler do bivajo krave frišno klajo, jih molzejo po trikrat m pozimi pa in sploh ob suhi klaji jih molzejo le po krat, to je, zjutraj ia zvečer. Nekateri gospodarj slijo namreč, da suha klaja ne deluje na mleko tako, kakor zelena, in da se z dvojno molžo La dan prihrani • t mi nekoliko časa. Skušnj pa uči da je to pomota t kajti če je klaja dobra in tečna in se krave po klaji napa jajo, ne bo zategadel nič manj mleka. Res je sicer, da ima mleko ob suhi mleko, aljsategadel ni prav, če se klaji manj smetane, kakor poletinsko po dvakrat dan molzejo. Cem večkrat se polno vime izprazni, tem bolj nj, in gospodarju donaša več dobičk V tej devi imamo že veliko skušinj. Nedavno je nek Francosk kmetovalec spet to prav natanko skusil, da je bolje trikrat molzti kakor dvakrat. zvedel je namreč iz svojih skušinj to-le: Preteklo zimo meseca decembra je molzel 30 krav po trikrat na dan; namolzel je od njih 480 litrov mleka, tedaj počez od ene krave po 16 litrov; po dvakrat na dan zjutraj , toraj 31 litrov manj; drugi dan se je namolzlo mleka le 425 litrov, po takem 55 litrov manj; tretji dan je dobil 427 litrov. potem jih je dal molzti in zvečer, in že prvi dan je dobil le 449 litrov tedaj 53 litrov manj, kakor po trikratn Pri tej meri je ostalo tudi pozneje. Prav čud mo bilo to, da potem na dan molzti, ni darj krat no pa je , ko je začel krave zopet po trikrat mleka zdaj več namolzel, kakor poprej p da je gospo- pri dvakratni molži. To je očiten dokaz prav na veliko škodo , če k h pa po trikrat molze e včasih po dva korist gospod je tedaj, če dä kravo po prvem teletu po trikrat na dan (Zjutraj , opoldne in zvečer) molzti. Taka trikratna molža se mu bode gotovo dobro izplačala, če živini po-klada dovolj dobre klaje in se vime z molžo prav do čistega izprazni na dan Zato, gospodarji f molzite zmirom krave po trikrat Gospodarske skušnje. * Da koli ali stebri v zemljo zabiti ne gnjijejo navadno zabranuje na dva načina: > se ali da se tisti konec, ki v zemljo pride, ožge in zogljeni ali s Poprejšnji dan > to je Ljutomeru državno obdarovanje k6nj. smolo (katranom) namaže. Natančne skušnje pa učijo, ------------da nobeno teh dveb sredstev samo z a-se ne zadostuje 14. septembra 1878 bode v popolnem. Ce se les samo zogljeni in s katranom ne zamaže, srka oglje zrak in močo v-se, katera potem i * 272 sežeta do nezogljenega lesd, ki potem gojiti začne. Če pa ae les samo le s smolo namaže, se smola tudi lesä .«s, w , »luvt*«« «v»«» .vou lamp», tako trdno ne prime, kakor je treba, da se les obvaruje hipoma priči pa se; kakor da bi 2 možnarjem vstrelil, razpoči petrolej se azlij reva gorela na več po obleki nesrečne dekle gnjilobe. Kdor tedaj hoče les pod zemljo gnjilobe _za ožgane ženske priletijo hišni ljudj gotovo obvarovati, mora ga zogljeniti in osmoliti. krajih i m Na kričanj To ae pa tako najbolje zgodi, da se konec lead, ki-v zemljo tem ura skupaj f ze pride j površno ožge, in dokler je oglje še enmalo gorko, biia tako po životu osmojena, da je čez malo v bolnišnici, kamor so Je tako dolgo z vročo smolo maže da je oglje nič več lamp Ce vprašate nesli. kaj je s petrolejem napolnj da po pihniti tako nevarno, povemo vam t* v OiJJUIU L±jc\ej ~ , »AC JtŽ vgijU U.IKJ >CVJ löüjpu U P 1 Li U 1 11 let ti. U ÜCVÜ1UU , pUVC v-se ne vzame in je po takem zogljeni les do dobrega * trolej (kamno olje) ni tako nedolžno zasmolen. * Gospodarske novice. Nov plug, ki ob enem razrusuje in oko pav a, je Izvedenci ta plug, ki je ob enena extirpator in kulti vator, ze!6 hvalijo. Gosp. Luke tic se je obrnil do ministerstva v Pest j vemu plugu je 15 gold. sa privilegij tega pluga. Cena no- drug olje > ^e kakor kako ampak petrolej ima to lastnost, da se hi- poma vzge in posodo, ce se tako močno, kakor smodnik brž lam pa h iznašel kovaški mojster v Vukovaru Konrad Luketic. PoznaJ (puiver) raznese, kamor pa goreče zazge. Zato tolika nevarnost olj vse i in zato str 3 pade, petrolejevih poduka treba ljudem, ki ne tiči v moči kamnega olja. Gospodinje in gospodarji, in vi, gospodje učitelji, podučite svojo družino in mladino, da ved6, kako nevaren je petrolej , kedar se vname, in kako varno je treba ravnati s takimi gorečimi lacnp&mi. * Govej kugo imajo ae zoairom na Ogerskem v občinah j v D a 1 oi v očin ) na H k e m in v Slavoniji ie ni. J u * Ribiška družba na Stajarskem. due t. m. se v Gradcu ustanovila nova družba za rib št v o. ki kateri predsednik je baron M. x Was h ing to n , tudi predsednik Sta;arske družbe kmeti:ske. Začelo je to društvo deiovanje svoje 8 tem , da hoče podrezati državni zbor na to, da vendar enkrat se loti razprave o načrtu ribiške postave, katerega je ministerstvo mu že davno, v obravnavo predložilo. Obrnil se je odbor tudi na družbo kmetijsko Kranjsko t naj tudi drez ona po- a zbornico poslancev. Ozir i o domovini V J . Popotue črtice. • • (Dalje.) postnem vozu sedi nekdo. Ko jaz prisedem in ga pozdravim, mi prav priljudno odzdravi, kakor da ne bi bil navaj pozdr a b ti "o se godil molče a ko sedem, me nagovori nemški. Mislil je menda, da vsak gosposko oblečen človek mora znati nemški če > teg i « r 1 • * • v tiski jopic ima svojo kupčij ne zna * t naj sleče gosposko suknjo in obleče kme pogovoru zvem tam ne U ti V C LLL , dä < e U V U w « (• i , a« ki na Nemškem , prišel je le Koč ki * Maklura aurantiaca 3e imenuje grmovje iz severne obiskat svoje žlahtnike in pozvedit, če bi se zdaj f KO pa Amerike, ki je že na Francoskem zelo razširjeno že tudi po druzih deželah znano kot najbolji les za žive meje (žive plotove). Hvalijo ga sato, kar dobro raste v že bolj star, mogel s svojo kupčijo preseliti nazaj na Kočevsko se vam ie jelo tožiti po domovini t1 vsaki zernlii, " - - J_ / je ze!6 trdnega lesa s bodečim/trnjem, , ga vprašam se di lepo obresati ia tako raspiesti, da nobena živina ne more skozi tak plot. Ker poleg taga lepo zeleni in gosto izraste, pa tudi se noben mrčes v njem ne ugnjesdi, zato prekosi maklura vsako drugo grmovje za živ?o mejo. 1 / % J r . (** d h j * 1 i — d. » . j *— i -4„ — v D ie d e n- j) ne t; ne vem 4 » zato /za iker m - . ■ A 1 •• ka " ? sem dgovori trg >> teg Pi- ne. Za domovino bi se rad sem na Nemškem zdaj ni nobene kupčij ; nič • i * Trihine v goseh so zadnji čas f i \ )) i < . 0 J ste dobili kak kraj se na ? hofenu na Nemškem ? k j e r 60 vojakov nevarno zbo- nerodo Hočevarji so pač prerevni f zem njihova dva ismed njih pa umrla po tej strašno hudi bo Jezni, ki so gosjo pečenko jedli. Dozdaj ni bilo znano a bi trihine !vue&e zeio drobne giistice)kje drugej ■■■■■■HHiMa s i) / is lite, da ie ta zem tad krat že > ) } a pred i nekdaj nerodo-se Kočevarji prišli v ta -f i) >> Se- ve kakor le v prašičih se bile ■ * Asekuranca zoper Škodo toče, ki pod imenom ,prva Ogerska asekuranca zoper škodo toče(l razpošdja ^ štora za-nje a > da a m pa mislim } da i oagovori. tako puščavo bi se vasi: ne bil aselili u t ne. dokler je drugej pred bilo kaj pro tudi po Avstrijskih deželah vabi a na zavarovanje poljskih pridelkov , nima pravice zavarovalne družbe Zato >> v svari c. To Dunajsko ministerstvo notranjih oprav kme- prebivalce OHo pa pozneje postala taka u f to > po čega krivdi ? 1 krivd tovalce, naj se ne vsedejo tej asekuranci na limanice. a „Le poslušajte me. Vi Kočevarji ste bolj trgovinsk Podučne stvari. t : v rod, ^obdelovanj žakom, ne.u zemlj vam ka5 ne diši, vsaj mo Mikar gorečih petrolejevih lamp! ,jKer ne moremo toliko pridelati in zaslužiti, mi seže v besedo. da bi n Zdaj morda res ne Petrolej daje lepo luč, ali sila nevarna je;ta luč. vaadh prednikov Pri i vas ker zemlja opešala po krivdi namreč od nekd ada t če jo kdo ugasne s tem, da viampo pihne! Strašna da gredo m ozki po svetu iskat zaslužka, vso doma ^ i i % lin f A I 44 i I ♦ t. • ^ 1 t • • v V Ä 1 _ u_ nesreča seje pri tem nedavno zgodila na Dunaji. Neka gospodinja je ukazala svoji dekli, naj ugasne lampo, v f tora; tud aelo na po t pa prepuščajo slabotnim ki m rokam, ki ne morejo storiti V3ega f kateri je petrolej gorel. Dekla gre, vzame lampo z zida. hteva zemlja, da more dajati to kjer je visela, kar za- se od nje zahteva in zasukala r da namesti da bi bila stenj jo ugasnila, pihne va njo n a zaj Pri tej u i . a r u« j i u uaj avi iuj c»». k vj \j>v» *-»j v-< "«"«••j » Tako je;sčasoma brez potrebnega gnojenja in druzegi obdelovanja opešala , in kar je bilo prej vam ie kotno d i te ta, vam je zdaj potreba: iskati zaslužka zunaj domovine in celö zunaj dežele." To razlaganje mojemu tovarišu ni bilo nič kaj po se godu. Prižge si smodko boljše sorte, tudi jaz utaknem vse obširno polje Šentjernejsko, dalje naprej vinske gore od Krške goro v oboku do Rake; videti Brežice in Bizeljsko stran, sploh vse, kjer raste Ljudstva je toliko da vse ne more v vino. med zobe viržinko in tako pušiva vsak v svojo 3tran cerkev. Med množico ki sluša mašo, zunaj cerkve obrnjena do Novomesta, kamor ni bilo več daieč. Na mostu skočim raz voz in grem v svoj „kvartir", mi. Cerkveno petje je bilo še dosti dobro. Po 7 smo maši se je začelo ljudstvo radovati. Bilo je v ta namen več potem pa v čitalnico, od kodar jse podamo tudi nalašč vinotočev po. hišah in hramih in nekaj zaklanih kozlov je čakalo ognja in ražnja; tudi več lonec je bilo pod v „levovo jamo v kazino. Brž so me tu cazoči nemškutarji spoznali in jeli se pačiti slovenski je pa pri meni vzbudilo le pomilovalen Drugi dan sem namenil se z gosp 7 kar milim nebom k ognju pristavijenih. Za nas d i no, ki tu živi v pokoji 7 v znani Rudežev Tr- pod Tolstim vrhom. Al gosp. profesor je bil že prejšnji dan. bavat se s kegljanjem. „gospodo" se tukaj ni nič kuhalo, zato smo mahnili proti domu, kjer smo našli že družbe. Po obedu pri katerem nas je } bilo lepo število, smo šli na vrt za- Tako J8 odšel tje, torej se sam peš spravim na pot, čeravno je, večerje, po kateri smo nekoliko muzicirali in peli: dan vroč in soparen. Pred odhodom pa sem poiskal znanca, podobarja gosp K u š l e n a , ki v S£ mi bilo kratkočasno do po- v Kandiji razkaže svoj atelier. Prav lične podobe in cerkvene tem pa sem šel jaz, s profesorjem Trdino spat in oba e bilo druzega pred drugim strah. sva smrčala da naju kinče sem ondi videl ocui UUUI viuci, gosp. uuoicu OCTVVIJU icga oiuvi UCgaau» UčtjU pilUO feiiuai S. £(t!UU'KU. ITO SajUlTSU SO po Dolenjskem, ampak tudi celo po Istri ima dela,:, napotiva v Št. Jernej, kamor ni dalje, ko dobro uro. Pome spremi vkinib .vročini toma mi profesot pravi marsikaj zanimivega iz teh kra- tako da sem mu jaz izrekel svoje obžalovanje o Kušlen zavoljo tega Zbudi naju že zel6 pozno jutranje solnce in čegazda" naju pride klicat k zajutrku. Po zajutrku se ku- ne prijaznost, da Meni skaže to precej daleč po cesti proti St. Jerneju. Ta cesta je skonca prijetna, preko vasi in zelenih gričev pelje do gozda, jev tem zakaj takih slik in črtic ne priobči ali v kakem r J > jk" .m«. «uAv/u.u ^»»"v » f v*jv «v - «cul f | laaiu ouo. iu ui uvj , uo ^J i ki je skoro . uro. hodd dolg in pretrgan le po ne- časniku, ali pa po „Slovenski matici" katerih njivah in senožetih* V dolu je tudi mala vasica, gotovo rada sprejela. potem pa se spustiš v gozd in prideš ven še pol 7 ure 7 ki bi tako blag6 rekel mož je odmajal z glavo in pred gradom , kjer se cesta zavije proti Tolstem vrhu. Pogumno stopam naprej in pridem kmalu v košat hrastov gozd in od tod zagledam „Gracarski turn" ali zdaj Rudežev grad, lastnino odličnega narodnjaka gosp. KarolaRudeža. Ker sem zavoljo pretečega zadnji kos pota še hitreje stopal, sem prišel ves 7 ■. da vse pride na svitlo o svojem času. (Dalje prihodnjič.) Glasbene novice. v grad 7 kjer v jedilni sobi dobim profesorja Trdino s v Napred!" hišnim gospodarjem, ki me prav vljudno sprejme in brž skrbi za to, da si s pijačo in jedjö zopet dušo privežem. Kmalu pride tudi njegova ljubeznjiva gospä in jaz se čutim brž prav domačega. Vreme je deževno f vendar se spravimo nekoliko ogledovat grad in kar je krog njega. Pridemo pred Prijateljem plesalne muzike priporočamo ravnokar z naslovom „Napred!" na svitlo prišlo polko mazurko, katero je v spomin 3. Hrvatske občne učiteljske skupščine zložil za glasovir gosp. Miroslav Cugšvert, učitelj kr. vježbavnice v Zagrebu. vrata zgornjih kletnih prostorov. Kaj? je li res? Tam na vratih je cela truma Turških rop a r j e v, kakoršni so hodili pred več leti v te kraje. V sredi imajo Kranjca, katerega z orožjem silijo, da bi jim pot kazal; razločiti ga je po obrazu in starinskem klobuku. Družba Kompozicija ne tirja od igralca posebne tehnične izurjenosti, je prav prijetna za sluh, in kar je pri ple- našim salnih skladbah prvo, elektrizira noge. Posebno gospem in g03picam igralkam na glasoviru ne bode žal, ako sežejo po tej mazurki, vsaj nam naši jugoslovanski sicer narisana 7 a prav dobro, turški obrazi so portretirani, obleka natančno posneta. Risar je moral sam videti ta prizor, da ga je tako živo in v naravni velikosti oseb spravil na vrata. skladatelji le redkokrat za ples kaj na svitlo dad6. Ker sta tudi Albrechtov tisek nöt in vnanja oblika kompozicije prav čedna, jej cena 50 kr. ni visoka. Dobiva se pri > vredništvu lista „Sv. Cecilije" v Zagrebu. Sprehajaje se vidimo j da vse žito * trta in sa e 7 posebno češplje, obeta letino, da malo takih.. Tudi ogledamo nekoliko grad. Najstarejša stavba je gotovo „Gra-carski turn" v sredi grada, ki še zdaj v stari obliki Književna obaviest. Narasla je u svoje vrieme oglašena moja knjiga, koja donosi viesti, misli i prouka o zemlji i narodu, kvišku moli, čeravno je znotraj priredjen za stanovanja. Kar je druzega poslopja, je vse pozneje prizidano. Starosti tega „turna" še Val vazo r ne vč, ie toliko je znano, da je bil postavljen v brambo proti Turku. Nekdaj je moral ves grad biti trdnjavica, to kaže vse po ka- navlast u Bosni i Hercegovini pod nadpisom : 7 , Bal- kan- d i v an", znatno veča (za Čitavih šest tiskanih stova), nego što se u prospektu obreklo. 03im toga joj je izkit prikladniji. Nemože mi se dakle zamje- riti > što sam ovoj knjiži svojoj povisio upisnu cienu za zidovje; pri zadnjih vratih so videti še vretena, terih se je vzdigoval in dol spuščal grajski most (Zugbrücke). Jarek pred vratmi je že zasut se poznä še zdaj. 30 novč. po iztisak. Ujedno smijem uljudno sjetiti 7 a bil Je 7 tO sl.\ uredništva, poštovane knjižarnice, pa i gg. sabirače poziva i javne zahvale. predplatnika i predbrojnika Zagrebu mjeseca kolovoza 1878. Zvečer smo se zabavali do pozne ure, drugi dan pa po zajutrku plezali na bližnjo goro Tolsd vrh, kjer je v cerkvici sv. Roka bilo „žegnanje Gora Je Ozir zasajena vsa s trtjem,grozdje v cvetji razširja najprijet-nejšo vonjavo. Po vinogradih je vse polno vinskih hra- Bosno in Hercegovino. Mesto Sarajevo. mov, hiš pa le malo. Na vrhu gorice, kamor nam je pot kazalo zvönenje in pokanje možnarjev, je zbranega ve Ker je junaška naša armada posedla 19. dne t. m J bode gotovo nase bralce zanimalo, poznati liko ljudstva. Pred cerkvijo stoji velika, a po vnanji to mesto natanko, kakor ga popisuje Abel Luk svoji knjigi „Neueste Beschreibung von Bosnien" v podobi že stara lipa. Razgled od tu je res krasen kaže Sarajevo (turški: Bosna — Sar aj, a zemlj e-pisci so ga napačno nazivaii Serajevo) je glavno mesto vse dežele, to je, obeb provinci j Bosne in Hercegovine, in v njem bivajo civilni ia vojaški glavar, kakor tudi stara deželna gospčska. Mesto stoji 1720 čevljev visoko nad površjem Adri-janskega morja in ima 50.000 prebivalcev. Največ med njimi je muhamedanov, potem do 5000 kristijanov grško-iztočne cerkve, do 1000 pravih kristijanov, do 3500 judov, blizo do 1000 ciganov in do 3000 tuj i h naselnikov različni h v č r. Sarajevo (atari Rimljani so mu rekali Šarite) se posebno na sosednjih višinah pokaže v vsi svoji izredni idilični lepoti in težko se loči ok6 od te čaro-vite slike. A res, glavno mesto „ponosne, zlate Bosne" je nepopisno lepo videti zlasti, kedar ga obseva solnce. Premnoge džanije (turške molilnice), mošeje in minareti, cerkve s kupijami in zvoniki in zidovi, tri reke, mnogo mostov, otoki, vrtovi in brezbrojna poslopja, prerašČeoa s čvrstim zelenjem — to je pogled, ki mami človeka in katerega ne zabi nikdar. Takošna je panorama mesta Sarajevo. Toda, kedar stopiš v mesto, nahajaš brezbrojno ozkih ulic, katere sezö ie ob nekaterih hišah, in cel6 glavne ceste so v evropskem smislu neznamenite. V ozkih zavitih in zaduhlih postranskih ulicah, kjer se ne vidi nikakega tlaka, ali sami ostanki njegovi, kjer je v kupih nametana različna nesnaga in ležč okrog temnih bivališč grintavi psi, kakor da so mrtvi, tam, se vč, lepa slika Sarajeva izgubi precej svoje svetlobe. Vendar navzlic temu je Sarajevo ne le naj veče in najimovitejše mesto v deželi, temveč tudi jedno najzanimivejših mest vsega ilirskega trikota. Sicer ni tako veličastno, kakor Sofija in ne tako velikansko, kakor D renopolj, a po romaatični svoji legi očara bolj, nego katero si bodi iztočnih notranjih mest, ter se prikupi človeku, česar ne store mnoga iztočna mesta. Posebno Bošnjaku se zdi Sarajevo mesto naj-veče lepote in vsega veličastva. Javnih, posebne pozornosti vrednih poslopij ima Sarajevo: 1. Konak, grad civilnega in vojaškega guvernerja, poslopje veliko in zidano v modernem slogu; 2. vojaška kasarna, poslopje z dvema nadstropjema, ki se je sezidalo 1. 1857.; 3. tržišče (bezestan) sezidano s križnimi hodniki in prodajalnicami sukne-nega blaga; 4. delalno poslopje (kjer se prodaja starina) zidano na štiri vogle iz samega kamena. To napčiled omenjeno poslopje, kateremu gospodarji so turški duhovniki, je središče vsemu občilu. Okolo teh poslopij stoje tako zvana „Carsia" z ne-brojnimi, druga druge se tiščečimi prodajalnicami in delavnicami različnih obrtnikov. „Carsia" stoji v sredi mesta ob desnem bregu Miljacke in ima nad petdeset cest. • j* - »i • - , C f „ Tudi so še nekatera znamenita privatna poslopja, katerim so gospodarji ali bogatini, ali stanujejo v njih konzuli tujih držav. Sicer v arhitektoničnem obziru mesto nima posebnosti. Izmed džamij in mošej, katerih je nad sto, ste le dve krasni stavbi, kateri opominjate dobe, kedar je gospodoval še Islam v svoji slavi in v svitu. Ti stavbi ste: Careva džamija in Usrenbegova džamija. Stara in nova trdnjava, na dveh gorskih pomolih sezidani nasproti Bo rja-planini na desnem bregu reke Miljacke, ste razprostrani, a ne zelö utrjeni. Sole. Muhamedanskih šol je v Sarajevu: nad petdeset početnih šol (djuduk mektebi), mnogo bogoalov- sktb šol (rnedresae) in vseučilišče (naektebiriisdje), t. j. „sola, vodeča pravo stezo". Ta šola, deio nove dobe, vendar nima veljave pri muhamedanskem ljudstvu. Krščansko prebivalstvo ima same početne šole. Dobrodelne naprave. Teh ima Sarajevo dvoje: ubožnico in bolnico za ubožce, katero vzdržuje mošeja. Civilnih bölnic ni v vsej deželi. Otomanska državna vlada ne poznä drugih, nego vojaške bolnice. Javni vodnjaki. Takošnih vodnjakov (tschesine) je v Sarajevu mnogo in različoo bolj ali menj lepo iz kdmejia ali zidu napravljenih ter obično lepo obokanih. Ci8lanje vode je edino, kar se nahaja lepega na iztoku! Vodnjake ljudstvo čisla in obrača posebno pozornost nd-nje; združeni so tako rekoč z muhamedan-sko vero in skoraj s pobožnostjo se častč. Zbirališča so uu sicer mrtvih in pustih cestah vsem Turkom. Vsak vodnjak ima džina (genija). Javnih kopčli je mnogo, a samo dve ste priporočila vredni. V manjših se koplje za vl pijastra; v boljših stane eno kopanje 10—15 pijastrov. Po umivalnicah in kopalnicah se ne vidi razloček med bogatinom in ubožcem. Lekdrni ste dve: večja urejena po Evropskem načinu in oskrbuje jo vešč farmacevt. Tiskaren ni razen ene majhne, v kateri se tiskata dva tednika, eden v turškem, a drugi v srbskem jeziku. Hotelov po Evropejskem pojmu v Sarajevu ni. Nekateri sicer trdč, da so „a la franca", to je, po Evropskem okusu urejeni. A ta „uredba" ni druga, nego da imajo postelje, mize in stole, v tem ko manjši oddajajo za spavališča žimnice po tleh pogrnene. Takih gostiInic so nekatere napravili največ Srbi, Grki in Nemci, ali ne zadostujejo skoraj najpohlevnejšim zahtevam. Letošnjo spomlad je začel nek Avstrijan naprav-ljati modern hotel. Krčem in kuhinj je mnogo, hrana domača. V boljših gostilnicah se dobode obično juhe, kuhane kure, pečenega kostruna s salato, potlej „pita" in za „pičce de resistance" (dolgo vrčzo) „pilava". Poleg tega se na zahtevanje prinese sira in sadja. O „siesti" (poludan-skem počitku) si lahko privoščiš cigareto, čibuk ali nar-gilo dehteče „mocce". Vse skupaj stane 6—7 srebernih pijastrov (60—70 krajcarjev a. v. v srebru). Restavracije z nemško ali francosko kuhinjo do sedaj še ni. V boljših gost luicah je mnogo s številkami zaznamovanih obednic, v katerih stoje divani. Kuh i oje so r»ri tleh, kakor prodajaluiee, na ulice do cela ali na polu odprte m enake „auskochom" v avstr.-ogerski monarhiji. Lehko se naroča na hrano za ves mesec, ali se plačuje sproti vsak dan. Tujci, bivajoči v krčmah, kjer se ne daje hrana, sploh pošiljajo po njo v takošne kuhinje. V nebrojnib manjših kuhinjah se obično praži in peče zgolj kostrunovo in kozje mes6, a kuharji kričč priporočajo svoja jedila. Kavaren je v Sarajevu in okolo njega preobilo. A ne sme se misliti, da je Turška kavarna, kakoršne so kavarne na Dunaji, v Pragi, Budapešti ali na Boulevardu des Italiens v Parizu. Turška kavarna je bolj priprosta in mnogo menj potratno napravljena. Nekatere klopi, pregrnene s starimi preprogami ali štor-jami, na katerih sedč gosti z nogami navskriž, kadeči čibuk, to je vsa oprava Turški kavarni. Poleg tega kaki dve dvanajstorki čašič (zarf), kotel za krop, ka-menit možnar, da se v njem pražena kava stolČe na drobno kakor moka, in naposled mali kupreni pocinjeni vrček, v katerem se po samem precejanji napravlja pijača. Nekatere boljše kavarne imajo za Evropske goste pripravljen tudi kak stol. Pred kavarnami ao obično napravljene estrade s klopmi. Kavo pijo na iztoku le črno brez sladkorja. Ena časa stace po manjših ka- in Turčijo. Tako je bilo bati ae f da ne se požar > varoah krajcarja a. v. v srebru. par po večib 10 pdr, zatorej le kaka 2!/2 razširil po vsem vshodu. Pri vsej težavnosti naša vlada ni prenehala prizadevati si, združiti vse države skup Kavaroe se na iztoku zelo obiskujejo. Sklepajo se nemu delovanju, katerega potreboost se je dan na dan tam mnoga opravila, čujejo se novice io moslemi tam bolj čutila. S tem ciljem smo nasvetovali na Dunaji in možko na preprogah sedeči s prekrižanimi nogami praz- v Londonu skupno vojno demonstracijo: Rusije v Bol nujejo poleg čibuka in kave svoj ff kef* t t kar toliko garijo, Avstrije v Bosno in Evropejskih eskader Ga znaci 9 kakor italijanska ,,siesta" , z edinim razločkom, rigradu in sploh v levanške vode. Kakor prejšnji pred da je ta brezdelavnost še bolj sanjarska nego > far logi > tako tudi ta in iz ravno takih razlogov ni bil niente" Italijanov. To je najvišja stopinja mosleoiskega sprejet. Oarigraška konferencija, ki se je zbrala na veselja in svetnega vžitka! podlagi principov Londonskega kabineta, je bila posled- Ljudske zabave. Gledališč ali enakih veselic nja poskušnja obdržati mir. Evropa, v imenu svojih nimajo Sarajevci. Edina ljudska zabava je 99 trk' < 9 interesov, zvezanih z ohrano miru, je sklenila, vmešat* to je > da se skušajo v tekanji. Sicer skrbe sa kratek se v notranja dela Turčije , vendar to vmešavanje bi čas okrog potujoči godci, italijanski lajnarji 9 igralci z bilo moralo biti samo moralno. Turčiji je bil predložen medvedi in ciganska kardela, katera pri glasu gusel in skupaj ž njo presojen celi plan reform, katerega cilj vganjajo različne burke in plešo, imajoči za plesalko najčešča v dekliško obleko napravljenega dečaka. je bil 9 pravice sultana zložiti s pogoji varnosti in sreče ciganskega Zdravniki. Izmed^ civilistov je v Sarajevu njegovih kristijanskib podložnih. Niso bile pozabljene tudi materi jalne garancije, katere, dasiravno niso imele posilnega karaktera, nezdružljivega s traktati f so se en sam zdravnik, rodom S?icar, ki je poleg tega tudi vendar priznavale zadostne k praktični izpeljavi reform* uradnik. Zdravijo namreč tudi civiliste vojaški zdrav- Al Turčija je spet vse ovrgla. Med tem je vojska s niki. Ker vlada v muhamedanih fatalizem 9 ker Je kr- Srbijo in Cruogoro šla svojo pot. U bi vanje v Bolga- ščansko ljudstvo zel6 varčno in je podnebje vrio ugodno, riji. ki je zbujalo pravičen srd vse omikano Evrope, je zatorej zdravnikova služba ni posebno dobra. pokazalo, do kakih predelov je v stanu ta strašna borba Kažipoti. Ako grč tujec po cesti, ponujajo se pripeljati muzulmanski fanatizem. Po vsem j nesreči mu zamazana čiovečeta „izvoljenega ljudstva" (judov) brezvspešoem prizadetji odvrniti ta& žalosten položaj na za kažipota. Dobro sicer poznajo ti ljudje vse kraje, a pametno je, prej se z njimi pogoditi, kajti časi po- znejše niso nikoli dosta preplačani. vshodu Ruska vlada ni mogla hladnokrvno gledati na vse, kar se je tam godilo. Borba, ki se je vnela po vsem Balkanskem polotoku, je preveč zadevala interese Zgodovinsko opomniti je o Sarajeva, da sta ga Rusije kot velike Evropejske države, sosednje s Turčija ustanovila i. 1465. bosanska plemenitnika Sokolovič in zvezane po krvi in veri s kristijanskimi pod*ožnik? in Zlatarovič, katera sta najprva sprejela Islam, in Turškimi. Postalo je popolaoma jasno , da dokler bo da potem deželni vezir Usrem je ukazal tudi zidati Turška vlada na podlagi traktata od 1856. leta mislila vladarjevo palačo (saraj). Leta 1480. je Sarajevo da jej nikdo do premagal in požgal ogerski kralj Matija (Matijaž), f živega ne more, ni mogoče dobiti od a Turške admiaistracije, sposobne samo k nasilju, nika- leta 1698. so ga pod poveljstvom princa Evgena S a- koršnib reform. Treba je bilo ali privoliti v polno po vojskega Avstrijski vojaki dobili v oblast in ga zopet davljenje kristijanskih narodov Balkanskega polotoka, zažgali, da je zgorelo 150 džamij. kar bi se pa ne vjemalo z interesi Europe in bilo bi Sarajevo je mesto, ki ima po vsem značaj ju- grozovita neusmiljenost Človeštva, ali pa pričakovati tudi trovib dežei. Največ z vrtovi ograjena bivališča z oz- v prihodnosti perijodiČoih zmešnjav nevarnih občnemu kimi mrežami na oknih ženskih sob, stotine mošej, miru. Ruski vladi se ni zdelo mogoče privoliti v tak okrog katerih so po nekod pokopališča, zakrite in za- položaj. Ona je že enkrat morala z ultimatumom usta-grnene muhamedanke, lepa kristijanska dekleta in mlade ženč v svoji krasni noši, gibno življenje tu zbranih vojaških nekakošno bojno lice, potem z minaretev pojoče klicanje muezzinov" k molitvi, vrhu vsega, zlasti ob tržnih Evrope. viti Turške armade, ki so hotele v Srbiji ponoviti Bol- garske uboje in požiganja. Ko bi sklepi Carigraske ardel v različnih uniformah, kateri dajejo mestu konferencije ostali neobligatni za Turke 9 tedaj bi se oni se z večo trdovratnostjo ustavljali občnim željam jjIUUÜ^ÖIUU CV JUL* v/ i ' I } v l uu J i^itt^il dneh šarovita gneča ljudi: moslemov,J kristijanov 9 ar- Zavoljo tega je ukazal naš car mobilizovati na navtov, jodov, ciganov itd., nekoliko bogatih, lepo oble- južnih mejah cesarstva en del svoje armade. Vendar, čenib, nekoliko tudi razcapanih, vendar vselej predmet ker je sklepe Carigraške konferencije zadela taka nesreča brezvspešnosti, je Njegovo Veličanstvo Ruski car veleval, predno stori določni korak, pozvedeti pri vseh za slikarja, vmes še jezdni in tovorni konji, sem ter tje kak ponosen beg na iskrem vrancu: vse to u*;ska mestu neko posebno znamenje. Ob velicih muhamedanskib vladah, ki so se udeležile konferencije, kako mislijo prazoicih je celö nemogoče, tu iti svojim potem. Vo- one postopati s Turčijo, ki se je določno uprla željam Jaki, brezbrojna množica ljudstva, jezdeci in poleg vsega Evrope. Na to prašanje ni prejela od nikogar cdtač-pisano barvane in pozlačene starodavne kočije haremske> nega odgovora. Po takem ni bilo težko zapaziti, da Ev- z nališpanimi lepoticami od znotraj 9 vse se gnčte ropejBke vlade ne mislijo postopati energično in da bi po velikih cestah in oči gledajo mnogobojno sliko. rade vse upale le od časa in dobre volje Turčije. Cel6 trgovinskem obziru je Sarajevo središče in pri navadnih pogojih bi taka odjenljivost morala utrditi shodišče trgovcem vse Bosne. Največ biagd, katero je Turške ministre v mislih, da si je Evropa zvezala rokč za Bosno odločeno iz Rumelije ali iz Evrope haja v Sarajevo in se razpošilja na vse strani dežele. pri- (Po A. Lukšiču Ch.) Naši dopisi. Rusije 12. avgusta. V mere zavoljo nevarnosti na deželnih mejah pa^ so pri- stane še peljale s traktatom 1856. leta , in da oni tedaj lahko s polno varnostjo zaničujejo Evropejske sklepe in brez straha ostajajo pri starih navadah. Ali pri takih okoliščinah, pri uporni borbi, razjarjeni strasti in fanatizmu, se je bilo bati, da slabosti, katero je Evropa razodela, bo po-sledek to, da Turki se bodo še za naprej držali stare (Dalje.) Napete raz- sisteme administrativnega terorizma, in da nasilje po huje, m da pride celö do popolnega iztrebljenja javnemu sovraštvu med Srbijo, Grnogoro kristijanskih narodov. Londonu je bila narejena se ena poslednja poskušnja, Turčijo resno posvariti. In sostavljen je bil protokol, ki je imel vzdržati misel, da Evropi je zel6 mar za Turške reforme, kakoršne je na-svetovala Carigraska konferencija. Turčija je, se vč da, lahko zapazila, kako malo določen karakter ima oni protokol. Pri takih pogojih pa ni bilo mogoče pričakovati, da bi Turčija bolj spoštovala protokol, kakor sklepe konferencije. Zato je Ruski car, ko je videl, da ni mogoče dalje ostati v položaji, ki ni bii ni mir ni vojska, ki je žalil čuvstva vsacega Rusa, ki je nalagal Rusiji dolžnosti brez rezultatov, sklenil sam pristopiti k posilnim sredstvom, brez katerih ni bilo mogoče najti nikakoršnega vspeha. In veleval je priobčiti vsem Ev-ropejskim vladam razloge, zavoljo katerih on jemlje orožje v roke, pa tudi razložiti jim cilj vojske. Poslednji cilj vojske je bil edino ta , položiti konec žalostnemu položaju vzhoda , iz katerega je izvirala vedna nevarnost za mir, ustanoviti polni red, dati kristijanskim narodom take garancije, katere bi jih resnicoo osvobodile od silstva Turške administracije. Ruska vlada se ni niti za minuto odklonila od tega cilja. Že iz začetka vojske so bili načrtani pogoji, po katerih sprejmemo mir, ako ga Turčija prosi, predno gremo čez Balkane. Imenovani pogoji so bili priobčeni junija meseca 1877. leta Londonskemu in Dunajskemu kabinetu, kot najbolj zainte-resanim v tem delu. Kdor te pogoje zdaj čita, se iahko prepriča, da se bistveno malo različujejo od sklepov Berolinskega kongresa. Ob času vojske , ko so naše armade stale še pod Plevno, je Ruska vlada spet priobčila Berolinski in Dunajski vladi pogoje, pod katerimi bi mi mogli privoliti v pogovore zarad miru, ko bi se sultan obrnii k nam do začetka zimske kampanije. Naše tirjatve bile so skoraj take, kakoršne v začetku vojske. Na njih podlagi se je sklenilo premirje že potem, ko so naše zmagonosne armade prestopivše Balkan po polnem raz- gromu Turških sil dosegle Drinopolje, a po vzetji Karsa prišle do Erzeruma. Tako je glavna misel politike Ruske vlade jasna sama po sebi, kakor iz negocijacij pred vojsko, tako iz pogovorov med vojsko in po njej. Lahko se reče, da ta misel se popolnem vjema z vso našo politiko poslednjih 20 let. Naša politika nikdar ni imela cilja razrušiti Otomansko državo. Dasiravno muzul manski naval na Evropo je v resnici prikazen nenormalna in razen sile orožja nima nikakoršnega upravičenja za-se, je vendar zavoljo stoletnega obstanka se že Turčija vkoreninila na Balkanskem polotoku tako, da je ni mogoče iztrebiti brez občnega potresa na vshodu in v Evropi. Naša vlada edino se je namenila položiti določen konec gnjusnemu, nečloveškemu tiranstvu, ki ga je trpelo kristijanstvo. Takrat, ko Turki že niso mogli več misliti na nika-koršen upor in ko Turška vlada se je morala podvreči razsodbi vojske, so naše armade pred vratmi Carigrada ustavile svoje zmagonosne zastave in s tem so spet pokazale, da naša vlada je tako neomabljiva v svojih principih zmernosti, kakor v svojih kristijanskih simpatijah. Ruska vlada se je ves čas te krize obračala do velikih držav za sodelovanje in s tem je potrdila, da ne misli častihlepno sama razrešiti vshodnega vprašanja, ampak da to vprašanje se mora razrešiti v Evropi, ne v Turčiji, po občnem soglasji vseh interesov raznih držav. Vendar pri tem smo tudi želeli, da bi se zdaj na zadnje rezultati resno garantirali, da bi nas trud ne bil spet samo težak poskus. Rusija, ki je s takim namenom vzela orožje v roke in prestala uporno borbo, je imeia, se ve da, polno pravico, zavarovati vprihodnje pred takimi nadlogami samo sebe, pa tudi narode, katere je vzela pod svoje varBtvo. Take misli so vodile Rusko vlado pri sklepanji sv. Štefanskega dogovora. Začasni karakter tega akta je jasno kazal, da nismo namenjeni sami razreševati tega vprašanja. Navdušena čustva solidarnosti z Evropo je naša vlada privolila vdeležiti se kongresa s tem, da bi se utrdilo pomirjenje vshoda s sankcijo velikih držav. Ona je prvo vzbudila idejo shoda zastopnikov Evropejskih kabinetov, da bi se dalo vprašanju več važnosti in sklepom več zaveznosti. In resnično nikoli še v političnem življenji Evrope niso imeli omikani narodi tako lepe prilike ustvariti z modrim in mirnim dejanjem novo ero v zgodovini človeškega razvitja. Zgodovina bo izrekla svojo razsodbo o tem, kako je Berolinski kongres opravičil to nado, kako obširne so bile njegove namere in kako vzvišen je bil njegov razsodek. Ona bo dokazala , so znali li njegovi udeležniki odpovedati se egoističnim željam in nevošljivosti, — na kratko — ona bo razodela, so sla kolikor toliko k srcu temu zboru velikodušna čustva Rusije, zapečatena z Rusko krvj6. Sad bo pokazal, kakošno je bilo drevo. (Kon, prib.) Iz Istre 23. avg. — Videl sem svoje dni že veliko in lepib kresov po Slovenskem, toda tako veličastnih še nikdar ne, kakor 17. avguäta zvečer v Pazinski okolici. Odlikovala sta se pa posebno dva. Lin dar s ki je bil na zelo prijaznem in prilično visokem hribu ravno nad Pazinom, od kodar se razprostira gledalcu jako lep razgled po Istri; vidi se odtod tudi velikdn Triglav. Potem zares veličastni kres nad Z are če m, dobro uro hoda od Pazina proti severoiztoku. Tudi ta je bil na prijetnem hribu , od kodar se gotovo tudi Triglav vidi. Kres bii je tako veličasten, da se je zdelo, kakor da bi hrib gorel. Zares veličasten prizor! Med kresovi slišali so se gromoviti živio klici svitlemu cesarju,, cesarici in cesarjeviču nasledniku. — A tudi smesno-satiričnih in ostrih klicev na izdajalce lahone ni uh6 pogrešalo. S tako javno svečanostjo čez hribe in plan pokazalo je slovansko ljudstvo v Istri svojo udanost in nepremakljivo zvestobo do presvitlega vladarja svojega; zraven je pa tudi dosti glasno povedalo lahonskim izdajalskim glavam, da v Istri še živi Slovan! — 17. avgusta zvečer bilo je več mest po slovanski Istri razsvitljenih iz lastnega nagiba; tudi že zelo poitalijančeni, vendar še slovanski Pazin , središče Istre, v tej zadevi ni bii zadnji. Le okna znanih „italianissimov" bila so temna. „Kdor spi, ni še umrl, zna se predramiti" — rekel je pred leti velečastiti b&of Dobrila v Poreskem deželnem zboru, govoreč o Slovanih v Istri. Njegove besede začele so se uresničevati. Po dolgem, trdem spanji jel se je Isterski Slovan dramiti. Vsaj je tudi že skrajni čas! I kako bi se tudi ne, vsaj ga je njegov smrtni sovražnik, izdajalski lahon 2. junija a svojo nogo krepko pod rebra sunil, misleč stopiti mu na vrat, da ga zadavi. Takrat je nekoliko predramljeni Slovan debelo okoli sebe pogledal; Bog daj, da bi tudi kmalu na noge stopil! Dokler je škof Dobrila v deželnem Poreskem zboru sedel, vedel je dobro, kaj in koga ima ondi posebno zastopati. Sedanji poslanci so pa bržčas pozabili, da jih je tudi slovansko ljudstvo volilo in kot svoje pooblastence poslalo v deželni zbor, naj bi se ondi za-nj in za njegove svete pravice poganjali. Po pravici toraj toži „Naša Sloga" od 16. avgusta, da deželni poslanci v Poreču niso vsaj na koncu letošnjega zborovanja vzdignili svojega glasu zoper ljudske shode (tabore) po sosedni Italiji, na katerih se tudi slovanska Istra kot en kos „neosvobojene Italije", odtrgana od Avstrije, ostentativno in perfidno zahteva! Kako pa narod sam misli o veleizdajnem dogodku 2. junija , to je pokazal hipoma z mnogimi protesti, ki so se brali v t) Naši Slog t na deželni porodisnici služba sekundarij j svitlega cesarja pokazal je pa zdaj še bolj jasno na rojstni dan enem asistent pri babiški šoli > je ob lato tako se zarad bo daj i pravim f ko tudi „benevre lehnosti dosed kari prelivaj hrabri sinovi slovanske Istre svojo slovansko kri rodišnici babice razpiše služba bab za bojenje in boljšo bodočnost nesrečnih ice na po-Pri dež. računovodstvu izpraznena služba jih bratov kristij govi poslanci pa govoriti, da v Bosni in Herceg molčijo tam f se čul jihov kj Nj moral oficijala se je podelila dosedanj Gtuu mgroaiš tu Vine. V služba na mogočno odmeval po vsi Itaiij Vsaj Dunaj m bi Oni daro delitev r ngrosista pa diurnistu Jan. K o z j e k > katere deželni odbor dobiva za raz- ni da bi gospodj jimi nočemo verjeti, deželnemu predsedstvu j a k o m , izročevali se bodo c. Dalje je deželni odbor sklenil v volilci, enako Porežki zbornici z ljudstvom , svo- naj se določi za učiteljski službi vri sv. K ne mislili! Ce bi pa vendar ne bili edinih misli z narodom, naj položijo vsi mandat i vsaj niso več ljudstva Cerknice. zdravnišk pomočnik 1 pniki p te in br pride (Ko prih.) Litij B K ača po 450 gold, in 400 gold poleg za po 450 gold za čitelj ske učitelj v be v nam živino- Glede pričete ceste v S pa ustanovi plačo po 600 500 in 450 gld ance Poljanšek, ki je s odbor sklenil, posredovati in poleg Sumperka je deželni moči delati na to Za prav dobrim vspehom obiskoval živinozdravniško šolo v se ta na mnogo strani koristna cesta dodela Ljubljani in ima prav dobro spričevalo; tudi ima druzih gorelce na Vrhniki bo deželni c > db is dež prav dobrih spričeval od več županov, da se gled v me ia v zdravniških rečeh hvalevredno ob-našal. Kdor njegove pomoči potrebuje, naj se obrne do gaJ dal 3000 gold njega v Cerk št 179 gospodje: dr. Klofut ude družbe kmetijske so bili dalje sprejeti) Ljubljane 77 godila o tem, pusti Turčiji" A vst B o s n ta s e i n e a Turčij rcegovino adnji čas počil po dr G Da jskih in tudi drugih časnikih in ker vse mogoče dokler bodo Ma v 'Avstriji na prve gosle Avstrijske politike godli in grof Andrassy stal na kor- njih naših zadev, zato je potria ta novica cel6 Ljublj Josip, Mose gala, c. k. profea li , Frank Richard, upnik v Dragi. Hof Karol, posestnik v čaatai kanonik v Ljublj m v T • t f a Alojzij v milu nekatere politikarje, ki ne verjame] j Viljem, c. k. r. notar v Vip sestnica v Radoijic c. r. Vid kancelist v Vipav avi, gospa Horn pnik v Tržičh , Jereb i župnik v Čatežu, aro i L vimmm Vok Franj f > po ke basni j k Po sklepu cesarjevem od 12. dne t. m. a gosp prinesö židovski listi. Naj povemo, kako se je začela in širila ta pripovedka. Avstrijski poročnik grof Zicby Mr. Lay ar d sta se jane in Hercego- Anton Mlakar, župnik v Mirni Peči, za kanonika v Novomestu imenovan. * zidanje farovža v S e n t- (Magjar) in pa v Carigradu razgovarj poročnik Ang petru na Krasu je presvitli cesar iz lastne blagaj- o zasedi B nice 200 gold, darovati blagovolil 7 za zidanje šole v vine po Avstrijsko ogeraki armadi, in pri tem razgovoru 3e 5 Mr. .Layard ono besedo črhnii, ki je dala Avstrijsko - turški pogodbi" (österr. - türkische C Layard ono besedo črhnii ki la 7) povod P o d k raj i na Notranjskem pa 200 gld. (Za pisma do vojakov v Bosno) ni treba poštne marke; ona gredo franko, ua pa jin vojas prejme, mora na pismu stati natančna adresa. to je, pri katereai avo- pa ji vojak, prejine mora tion). grajati L a v a r d ki rekel da „ne more Turčij > al« j c ucj\i ioavi j »ae» ** * ~ . j v» ---r----------------------------7 ~ t i r --------- ~ ao se Bosniški mohamedanci uprli Avstrijaki jem oddelku in pri katerem batalijonu je, in na katero • • V/ . • ♦ . • • r\ ^r ■ i . • armadi, če Avatrija namerava prisvojiti si en del Turškihjd drug , pa zato ne misii odškodovati Turčije kako To govorico si je Woifov Telegrafen-Bureau Presse" v Berolinu dal iz Londona telegralirati kar brž • v ga tol zgrabi ta telegram in tebi nič meni nie mači kot oporeko (protest) Angleška vlade, če si Avstrij vojno pošto ima iti pismo. Denar ae more poši'jati v zapečatenih pismih, ne pa po poštnih nakaznicah, (Iz sodišča.) Ko je bil po porotni sodbi tisti grozovitnež France Pezdir iz Brezovice svojega lastnega očeta ubil t ki e v jezi ) na prisvoji Bosno in Hercegovino. Koj potem pa je ta 7) hamedanka" načačkala 3 strani dolg uvoden članek 7 v katerem dokazuje, tatu da bilo bi proti c* v> olinskem trak 10 let v težko ječo obso]en, je prišla v pondeljek in torek na vrsto tožba A. Stepančiga zoper gosp. Jan. Hora.ka, ki je napravila tu veliko hrupa in je zato oba dni sodniška dvorana natlačeno polna bila. S te pa neig, kateremu, 7 ako bi si Avstrija prisvojila Bosno. Koj potem pa ker se rad prepira, Krakovčanje pravijo „Kikeriki" si 7 Mohamedanki domisli i pristopi „Deutsche Zeit.", ki si včasi domišljuje, da le on sam vse najbolje ve in z-ia, • « « t + I I i» zato a se sili v oaborstvo sem 7 tako ? Angl vidi travo rasti, in »vetu oklice: „res je kar on reče, je evangelij vlada ne dopusti Avstriji Bosne in že ter tje. Posebno rad bi bil postal načelnik „Marijne Andrassy dela na to, da se Avstrij godite zai in Tur po bratovšine", a ker ni mogel pri občnem zboru dobiti zasedbe B mesec Turški nik IBHM ad Bosne in Hercegovine in da celo za čas večine na svojo stran, timveč je bil za načelnika voljen vihra poleg Mog v Carigradu Zichy-u kaj Je 7 Avstrijske tudi polu- gosp. Horak, je zgrabil ga v „Tagblattu", v katerem da je Angleški poroč- mu je očital, da je volitev samovoljno zasukal na svojo tacega govoril al so stran, manjšino sprememvši v večino. Na tako natolce Dunajski časniki taki butc;, da tako govorico hipoma vanje je g. Horak odgovoril v po svetu ne30 kot resnico in Avstrijske , ki niso Prusaki ali Magj mirjajo vse narode je StepanČig „Tagblattu", rekši 7 da rogovilež da ima navado natolcevati 7 to prepredrzno ti kr i n prelivati junaških kovači, da sme Avstrij svoiih sinov in mil vendar vsacega človeka, ki mu je na poti. Po tem odgovoru tvovati zato, da b pom B Herceg d Turčij • ( J kr v j o se je Stepančig čutil razžaljenega na časti ter tožil Horak a in da bi gotovo zmagal, si je najel zastopoika celo iz Gradca — dr. Kozje ka. Gosp. Horak a jo zagovarjal dr. Mose. Pri javni razpravi pred po- in denarjem zvestih Avstrijaneev se ne bo dalo rotniki je gosp. Horak nastopil pot dokazovanja res- igrati, zato bodo zraven teh narodov skrbeli tudi drugi odločilni faktorji seje deželnega odboi nice po stavil celo 24 pričah prič. , Stepančig pa je tem nasproti po Po dveduevni razpravi se je V3a reč Deželnemu muzeju se dovoljuje nekoliko novcev potro- Kozjek prisiljen in 26. uvgusta.) tako zasukala , da je-bil S te p a uči go v zastopnik dr. 7 v se siti za ko>p po starinah okoli Vač pred razsodbo porotnikov Ker se je v m akni ti tožbo in Horak je bil za čisto nekrivega sekundarij dr. Zid&rič odpovedal službi, razpiše se spoznan. Tožnik S te p a u č i g ima plačati velike pravdne • / Btroske. Morda mu bo ta draga skušnja v poduk, kaj se je, toliko armado poslati doli, da bode zasedba Bosne napadati poštene možake in jemati za zastop- in Hercegovine o 2 mesecih popolno dovršena. se pravi, uike advokate iz daljih dežel, to, da so bili razsodbe veseli vsi poslušalci. Pristaviti imaao Državni zbor in delegaciji začno zborovanje v drugi polovici oktobra meseca. Po takem se skrčijo Brenceljna" št. 15 in 16), ki ste prišli ravno- deželni zbori zopet na tak kratek čas, da postanejo kar skupno na svitlo, ste bogati vsakovrstnega gradiva. Priprostemu narodu bo vstregel posebno „......... prava parlamentarna ničla! Pavliba" ki dogodbe iz bojišča po domače pripoveduje, situacija je dobro zadeta v podobi na zadnji strani, kaže, kako vroča kaša je Bosna zdaj za Ändrassya. Politična . ki Koroško. se vršijo tukaj Volita .in 10 poslancev v deželni zbor ptembra. Koroški Slovenci bodo združeni s konservativnimi Hemci stopili v volilni boj zoper liberalne kričače in zagrizene nemčorje, ki se (3. izkaz milodarov dežel, odboru poslanih za za- ca pretrganje napenjajo posebno na to , da bi volitev pusčene rodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek müodarov po 1. in 2. izkazu 3421 gold. 72 kr. Firma H. Ohr in Demberger v Tržiču 25 gold., gospodje: G. vrlega Piccoli, lekarničar v Ljubljani 30 gold. 9 župnik v Turjaku, nabiro faranov v Ljubljani 10 gold. 9 St. - gld., — «v*. župnik v Hotiču Jan. Cibašek, dr. Ad. Eisel rane 9 odnjaka prof. Ein spieler j a podkopali 12., 14. in 17. septembra so tu volitve Žalibog, da je Mariborski centralni slogi Stajarsko. deželnih poslan volilni odbor, kakor „Slov. Gospodar t na domačinov zelö paralizir pise po biro M»» V» Ä gold. , v*». ivvuu. « ö------- nabave v Ribniškem gradu še 2 gold., nabira uradnikov dr. Teodor Rudež dohodku glasbene 9 Corr ž << i z S i s k v N iz Gradca poroča kakor c. k. davkarije v Krškem w • f v Z ire h gid. 9 Idriji gold. 40 kr., nabira župnega nabira župnega urada urada v spodnji redila se bode po jib J gold., po c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji bodo Magjari zabranili železnica iz Oseka v Bosno: Ogerska vlada je zato že železniških šin naro- Avstrijska južna železnica čisti dohodek glasbene zabave v Zatičini doe 4. avgusta 1878. leta 90 gold., gosp. M. Poč, župnik v Loškem potoku . nabiro faranov čila v Stajarskih fužinah seže že do S i s k a, in do Novija bilo bi treba narediti le še 24 kilometrov, kar bi stalo 2% milij gold. nabira po župniji v pa hot1 že Magj Dovjen» 7 gold. 50 kr., nabira županstva občine Ko- čevske 12 gld. 50 kr., darovi iz skrinjice v farm cerkvi Osek čez po SVOJ bijubljeni" deželi iz v mi Brod in od tod v Banjalukov dolgosti in s stroški 10 milij v Gotnici g«? Id. pan, t/it&iiü O IC i čl u, cupula, uaju nuiuu, j/votDfcu-'A j • a* iz Dolenje vasi pri Ribnici 5 gold. 10 kr., obrtnijsko- Jaklič Štefa 74 kr., gospodje d, župnik, Merhar Gregor, žu Bajč Anton, posestnik vsi bodo pritrdili ustavoverci ostanejo na krmilu Avstro Ogerske Avstrijski zato, da ž c jimi trmi Magj da Iz Trsta Turčin Fehim Efend bralno društvo „Sloga" v Kropi dohodek veselice dne 11. avgusta 1878 v znesku 21 gld>, gosp. Dezman Karol, deželni in državni poslanec 10 gold., gosp. Franc vitez Kalina Urbanov, c. k. deželni predsednik, še 200 gold., od društva dosluženih vojakov na Kranjskem polovica i, bivši bogatin župan v Banjaluki, se je preselil v Trst in kupi! lepo hišo. Seboj je pripeljal 20 žen in več otrok. Ker po Avstrijskih postavah mnogoženst stvo je hudodel r ostro kaznuje, je vprašanje zdaj: kaj bode s tem Turkom? Pa vsaj je ,,liberalizem" brezkončen. dohodka dne 4. avgusta t. 1. na Kozlerjevem vrtu na- lz Italije. — Vojno ministerstvo po zanesljivih po- pravljene ljudske veselice v znesku 275 gold., F. H. ročilih iz Rima na vso moč dela na to, da se Italijanska v srebru 1f OICU1U tf gold • y gl'Dpi UUO^WIOIW i.TAUVIjn * 4UUJ» A «3 ^^v«^ Jf* " ' - ' ~ } f/VAXJV» UIlUJlOVViOHTV/ gospd Bajer Marija iz Zagreba 5 gold.^ gosp. dr. Zla- v hitrici prepeljava dvopek (zwieback) iz Napolja v ~ ......~ * " In Avstrija gleda, pa menda gosp Sušteršič Matija iz Vidma in armada pripravi v bojni stan; pomorsko ministerstvo toust Pogačar, knezoškof Ljubljanski 50 gold., gosp. Pogačar Simon, c. k. uradnik vojašk. oskrbnega urada 50 gold., nabira med tržani in uradniki v Postojni, katero so zložili: Lavrenčič Jožefa 10 goid., Teodorovič Benedke »n Ankono. nič ne vidi ? Iz Srbij Dne 22. t. m J* gl ne Drago 5 gold., Ditrich Andrej gold. jun gold., Ussar Edvard gold. 9 Sairaič Anton Salmič Anton sen. dvisnost Srbije od Turčije po posebni prokiamacij f kneza M ~ gold., -----j— - ö —' Krajgher Peter 5 gold., Vodopivec Anton 1 gold., Glo Kogej Franc 50 kr., Krajgher Alojzi gold. Iz Bosne in Hercego pridobitvi Sare jeva } bočnik Anton gold. 9 Tratnik Janez 1 gold. , Jurca Franc 5 gold., Dolšein Vincencij 2 gold., Vernik Peter gold. 9 Progler Franc gold. 9 Burger Matija gold. f Dekleva Anton gid. ) Henrik 10 gold., dr. Deu Edvard Zupančič Viktor 1 gld., Fentler je pri oddelkih Filipoviča in Würtemberga prestanek za nekaj dni, menda zato, da «e pospravijo ranjeni in dopolnijo ter pomnožč vojoi oddelki. Le Jovanovič je pretekli teden nekaj prask , v katerih pa je Tur- ev, ki je do- 1 03 ške ustajr ke razkropil. Oddelek Szaparij g<> ld. 9 gold. 50 kr. Skupni znesek 4321 gold. 46 kr. skupaj 69 zdaj največ trpel bil 23. t. m. vnovič napade Turkiu, pa je srečno odbil ta pad Zdaj mu bo g po- (Naznanilo.) Prihodnjo nedeljo, 1. septembra bo potovalni zbor in govor v čebelarstvu v Ho teder öici popoldne po litanijah. 9 Filipovič poslal pomoči. Sploh se zdaj pomnožujejo Čete tako, da bomo imeli v Bosni cele štiri armade, kar bo že i ~ ekaj Šajo do 16 dalo. t. m 161 Zgube naše po vladnem izkazu mrtvih in 676 ranjenih , 139 se {Naznanilo.) Podpisani odbor ima svojo pisar- jih pa pogreša, tedaj vsega skupaj 976 mož. Med temi nico v Salendrovih ulicah nad Bregom prav v tisti hiš', se Ve da niso oni kjer ima družba kmetijska svojo pisarno. Glavni odbor za obdelovanje močvirja. poznejih bojih 9 kar jib je padlo pri Sarajevu in v Žitna cena Novičar iz domačih tujih dežel. v Ljubljani 17« avgusta 1878. Dunaja. — p *■ * E pH p . • ' fe v 19. dne. t. m. je bilo pod predsed- stvom presv. cesarja skupno posvetovanje Dunajskih in Ogerskih ministrov o Bosniških zadevah, in sklenilo Hektoliter v nov. denarji: pSeniee domače 7 d. 10. 10 fl. 49 toršice 6 d. 20. soršice 6 d. 80 banaik* rti 6 fl. 34. ječmena 5 fl. 63 prosa 7 d 3. ajde 5 d. 85. ovna 3 Ü. 41 Krompir 2 d. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Maj er. Tisk in založba: Jožef BlazDibovib naslednikov v Ljubljani.