!2°X- ■ Štev. 75 PHIHOHSKI DHEVNIK GLASSLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE (2694) Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. J. sr. TRST, nedelja 28. marca 1954 Cena 25 lir Ponavljamo Vstanite fvema tednoma je fc* iz Trst a V Av- frva skupina 600 Isti;, ® ^bt). Po izjavah Na n meddržavnega ti je *a ^seljeuanje v Tr- njimi mnoo° ko()«„* • Pomeni, da tudi ° * dol^° tuP* tfcil! I- mnO0o naših slovenili t; lj ^e,no sicer, da so »Ilci _nasi slovenski kmeto-*M i* bliž- io okolice, ki so 1,5 doI7 ot* me" Pn° s še drugimi slo- ,0^Pnod ™ie”’ive- °dUl 'Mkimi • .se drugimi slo-žt»l[iiT>; ,l” kocjanskimi tr- >hmi -mjemlCZCi • ® Avtralii° »»»o j; ■ “a s» tam zgrade * Mi"1*' ^ ga do-S«d« ' tU9'ci opekajo. J pr :*jo ,:s'tpa|l:?a so 2ao€ii 2 notio P, »»iil za nabor novih de- ^toini”1001 za -Avstralijo. ujn» urad »» ....... "Pore je ojačil svoje Nj«c’ do prihodnjega n' silo a°er® dovolj delov-**• Kot **■ °ivs^ralske pušča- ’tli odhodtdJm° so anticil}i' Nlcij, rU, ^Tuge skupine tr- ki bi moral Siti "j delavcev, H* V juniju. na pri-^ija esee, češ da ima Plula B°*cano», ki bo od-»olj nou» kontinent, do-*’ lahklt0ra na razpolago, •'lističe sPreime nove iz-,e jt i ?. ,*Cmi pripravami ^skih ojačila po slo- >«» 5!^ih « 5I°- ru>ottda °^°^kih vaseh pro- *' Uair„ ■? ajl*Si agentov, ki Ha _ Jrujsi ’ Pfau 'n\naieli za u tuji-tentj ™Ose0a človeka. Ti a-N ieltt„lub}iai° slovenske- i 4®«troN- *” kmetu> d® ga Po l. 51 ca,£a zemlja, da y *£***. čas“ postul , '»ten VeCkih kmetijskih ? zen,:* b° P°stal gospo-k le v„s nd- itd. Vse to ^ Raših ’ t'?0 bi dobili čim-J' tju. ‘Judi za izselitev li« branili 'Heta^^Kega delavca sPravili z rodne zevn-„ --»a delavca in Tt S !£?}. dokazuje velika i Danskih iredentistov, iMt ?. ^nimajo, kaliko Ve?,*0 b0 odpotovalo ^ iey. koliko V f® .‘O Sl ,Vp0Cia!ž«» Palladin v SZm/VetU’ * tnu ni .% f . so odpotovali iz «!0 -aski delavci. Zani-niso Na Ča- pa Italija- 'I ..7 ,to se je zanimal tSo’«Je, •w,no- da “ Pio, Italijani. h^ooal”10 ug°t°viti, da je t ^Ijtttin, ° Prav malo takšnih S >1 fcot si jih *» .t. edeutisti tržaški in amis-Odpotovali o- varne na njivo ali pa v brajdo. Zemlja je vedno ohranila našega človeka pri življenju. Ce ne bi imeli zemlje, če ne bi bili naši predniki lastniki vse obdelane in neobdelane zemlje okrog mesta, bi nas tujec že zdavnaj iztrebil. Zaupajmo naši rodni zemlji, ki nas bo goto-"o ohranila pri življenju. Ne zapuščajte svojih krajev! Strnimo vse naše sile in zahtevajmo delo, zahtevajmo zaposlitev pristanišča, zaposlitev industrije, zahtevajmo obnovitev trgovinske mornarice. Zahtevajmo, da nam dajo možnost življenja. Samo z enotnostjo vseh delavcev, brez političnih špekulacij plačanih agentov tujih interesov, lahko dosežemo pravico. Delavci v tovarnah pristanišču, delavci v vseh o-bratih, malih in velikih, združeni nastopite proti demobilizaciji ladjedclniške industrije, ki predstavlja za sedaj rešilno ublažitev brezposelnosti! Dolžnost nas vseh je, da se borimo na svoji zemlji, V Avstralijo pa naj gredo tujci ki so nam prišli odjedat kruh! rroi. J. zemljan ori gen. Uliniertonu ZVU NAJ ODGOVOR?-NA JUGOSLOVANSKO SPOMENICO O GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED JUGOSLAVIJO IN CONO A Sef Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, opolnomo-čeni minister prof. Jože Zemljak, je včeraj obiskal poveljnika vojaške uprave cone A generala Wintertona. Opozoril ga je, da je ZVU dala v prodajo serijo znamk, ra katerih se vidi zemljevid Italije. V okvir italijan-skih meja, natisnjenih na teh znamkah, so vključena tudi ozemlja, ki niso pod italijansko suverenostjo. Minister Zemljak je izrazil upanje, da bo ZVU takoj umaknila iz prometa te znamke. Ob tej priložnosti je minister Zemljak tudi opozoril na potrebo, da bi angloame-riška vojaška uprava odgovorila na spomenico o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in angloameri-ško cono Tržaškega ozemlja, ki jo je Jugoslavija poslala generalu Wintertonu že v oktobru lanskega leta. Manevri italijanske diplomacije oh Hdenauerjevem obisku v Rimu Italija bi hotela doseči od Zahodne Nemčije izjavo o pristanku na diktat od 8. oktobra in narediti iz tržaškega vprašanja »vprašanje vse evropske skupnosti" - Kancler K. Adenauer odpotoval iz Rima Razkritja o vladni sokrivdi pri davčnih utajah grozijo z novim škandalom (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Kancler Adenauer. ki je včeraj popoldne prispel v Rim iz Ankare, se je danes ob 17.15 z letališča Ciampino odpeljal v Bonn. Na letališču sta se od njega poslovila med drugimi predsednik vlade Scelba in zunanji minister Piccioni. Pred odhodom sta Adenauer, ki ga je spremljal državni podtajnik v nemškem zunanjem ministrstvu Hall-stein, in Scelba dala novinarjem kratki izjavi, v kateri govorita o (»prisrčnem obisku* »»istih ciljih«, »»enakih stališčih« itd. Opoldne je Adenauer priredil kosilo na čast Dredsednika , italijanske vlade Šcelbe in drugih članov vlade, pred tem pa je obiskal De Gasperija v Castel Gan-dolfu in se z njim dalj časa razgovarjal. Pravi nemško-italijanski razgovori so bili končani že včeraj zvečer. Opolnoči je bilo izdano poročilo, ki pravi med drugim, da je Adenauer v razgovorih »»prikazal svoje vtise s potovanja po Grčiji in Turčiji v luči sodelovanja med deželami svobodnega sveta«. Poročilo, ki govori o razgovorih med Adenauerjem in Scelbo «v prisotnosti« Pic-cionija, pravi nato. da sta »loba državnika pregledala nedavni položaj v luči rezultatov berlinske konference in glavnih vprašanj, ki se tičejo evropskega sodelovanja« in da je «ta skupna analiza še enkrat omogočila ugotovitev enakosti mnenj in duha iskrenega in prisrčnega sodelovanja, ki označuje odnose med obema deželama«. Poročilo zaključuje z najvažnejšim odstavkom: »»Kanc-ler Adenauer in predsednik vlade Scelba sta bila sporazumna glede potrebe, da se v interesu miru. varnosti in svobode narodov svobodnega sveta odločno nadaljuje politika evropskega združevanja in da se okrepijo napori za uresničenje tega združevanja«. Poročilo torej praktično potrjuje, da bo tudi Italija pospešila ratifikacijo evropske obrambne skupnosti. Kot zatrjujejo v vladnih krogih, bo zakonski načrt o ratifikaciji v kratkem predložen par- PONOVNA ZAOSTRITEV NASPROTIJ med Nagibam in revolucijskim svetom Demonstracije in spopadi v Kairu med pristaši nasprotnih taborov Nameščenci v prevozništvu stavkajo z zahtevo, naj se ne dovoli povratek starih strank - Civilni ministri vztrajajo pri svoji ostavki- - Častniki obtožujejo Nagiba, da je reakcionar in da želi povratek korupcije či povratek korupcije«. Skup- j gova organizacija »»islamsko "111 ,..-»,.<11- »nn rf n nečim. flffintftVclfrt ronilHli lf Oh ITI fl3 kjer ga bo predsta-iso davčno osnovo znižali na ni viiet^rl-i J m J n 11^*3 rrtiliirtnp f orni v a ^7 h 4oWtr!Ct m kmetje, natri liudie, ki rel»lj Danski oblastniki -IV i-,r!.u,co do de,a v s y*ta kraju lJ*nCe »Ji Jia njihova .. -i tuje prtse- > ki ~nuPnc državljane» t>1Cni enn°3 -b' sPre™enili et-k1 'n siovenske gor- il o ,„”a dejstvo, da je C! ’heHaSČdanje bre2P°se!- sni. Pon* pred- . ki)-,. d,ch umetnega na- i *e »nest -h element°v P a^enin,0' nima primere lo 0 nw drugim mestom % °d 194J H S' »0; Je Njih je do oktobra °scb, izselilo pa EV". S°mo 17-713. kar k /"¥»11, ,f„°sta!o ” t***- 0 Priseljencev IjNle r krajev ita- M)e republike, Vsi ti ^'"eu dobiU p Trstu za-* te •Judi8 domačinov. KAIRO, 27. — Položaj v Egiptu se je nocoj poslabšal. Že zjutraj je v bližini gospodarske fakultete kairske univerze prišlo do spopadov med študenti, ki so pristaši osvobodilnega gibanja, ter člani »»Muslimanskih bratov« in raz-ouščene vafdistične stranke. Sindikat delavcev mestnih transportov, v katerem so včlanjeni nameščenci tramvaja, avtobusov in taksijev, se je postavil na stran častnikov revolucijskega sveta in je proglasil splošno stavko od pol-ta ™ rimskih a-bi gospo-mesto in nato iStninii'li da C podr0fjl r'fičrt priklju-„ J°’ki Italiji, ” ‘° in prarnco »nt0 ue!acCl prav zato so S(Z*aiki 'do,* ltal>j». Tole, , 0 tipi,-. auci se jim iVta,5lS del°(ri° 'taU- »t0 ielaiici o jjm JPečja ooira, ^»fep l»n v slovenski h* V"t drZ pc‘». ker M 2at “30 sv°ic zem- <0t«a. Po,lauii0 o,' ‘Jap»o; Ostanite ‘ii>C€e,‘° Znatno k>^--Vrn'te ne ’*"■ "ti JAPONSKA SPOMENICA ZDA v zvezi z eksplozijo vodikove bombe Spomenica pripisuje odgovornost zo incident z ribiškimi ladjami ameriškim oblastem - Še drugi ribiški ladji sta se vrnili radio, aktivizirani - 9 oseb dobilo hude poškodbe, ker so jedle ribe, ki jih je pripeljal prvi čoln - i« milijarde jenov škode na tokijskem ribjem trgu - Protislovne vesti o odložitvi nadaljnjih poizkusov zlji v0dikpve | bombe, 2n da VVASHINGTON, 27. — Demokratični senator Edwm Johnson, član mešanega kongresnega odbora za atomsko silo. je danes zanikal, da je včeraj izjavil predstavniku neke tuje agencije, da so eksplozijo druge vodikove bombe na Marshallskem otočju začasno odložili zaradi dodatnih ukrepov, da se prepreči ponovitev incidentov, ki jih je povzročila prva eksplo- 7l'benator James Van Zandt, lej je tudi član omenjenega odbora, pa je izjavil, da bodo eksplozijo druge vodikove bombe na Pacifiku povzroči; v drugi polovici aprila. Danes pa je japonska vlada izročila ameriškemu poslaništvu v Tokiu spomenico v zvezi z ribiško ladjo »»Fujur-yu Maru«, ki jo je dosegel radioaktivni pepel. Spomenica, ki pripisuje vso odgovornost za resni incident ameriškim oblastem, poudarja: 1. da je ladja bila izven «prepo-vedanega področja« ob eksplo- m videlo nobenega ameriške8® letala, ki bi mo- So leteti nad področjem ored eksplozijo. Ribiči so vi- Smi najprej rdeč svit, nato rumen in nato zopet rded,.teo m „ " «gobo». Cez 7 ali 8 S pa ° sližali dvf eksp1?- ^'i Pepel se je začel usipat. tri ure potem in to je trajalo do popoldne. Dva ali tn dni pozneje so vs. ribici ! L čolna čutili rahel glavobol nato mešanje v želodcu ir 'šele pozneje so se pokazali sledov, opeklin na glavi m r^ffe ska ribiška ^ Uvlziranaar Tudi mostvo^je_ bf njenp0 Sinoči pa podvrženo tem izžareva- " aoči sf adja ki so jo tudi se je vrnila •V--:-,: »»Myojin Maru«. tudi dosegla atomska je izžarevanja. , eb^k**1«'jedle rib«, f-je pripelji pnrt -bitki coln. ki je bil podvržen izžarevanjem, zadobilo resne poškodbe. Strah, da ne bi radioak-tivizirane ribe prodajali, je povzročil ogromno škodo na ribjem trgu. Samo na tokijskem trgu računajo, da znaša zguba 3 milijard jenov. Inšpektorji japonske vlade nadzorujejo vse ribiške ladje, ki se vračajo s Pacifika. Ameriški odbor za atomsko silo javlja, da so ugotovili, da se je po eksploziji na Bikinih rahlo povečala radioaktivnost nad ZDA. Pripominjajo pa, da to ne bo škodovalo ne ljudem, ne živalim in tudi ne pridelkom. Kanadski zunanji minister Pearson je v spodnji zbornici izjavil, da se ne predvideva nabiranje radioaktivnega prahu ob kanadski obali na Pacifiku zaradi ameriških atomskih poizkusov. Dodal je. da ZDA niso dale Kanadi informacij o rezultatih zadnje eksplozije, pripomnil pa je. da so med obema državama v teku redna posvetovanja čeloval državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mauri-ce Schumann. Konferenca bo v poslopju angleškega ministrstva za trgovino. Konservativni list «Daily Mail« piše danes, da bo glavni namen trojne konference o frcovini med vzhodom in Z»&“ hodom proučevanje vprašanja, ali je treba sovjetske ponudbe razumeti kot nepolitičen korak. Po pisanju lista sodijo v Wašhingtonu, da se sovjetske satelitske države «poslu-žujejo trgovine z nekomunističnimi deželami kot političnega orožja«- List dodaja svoje mnenje, da bi bilo napačno, ko bi pekinški Kitajski dali posojila in olajšave, preden se bo na ženevski konferenci pokazalo njeno stališče do rešitve vprašanj Daljnega vzhoda. Poleg tega bi kitajski ali ruski uvoz pomenil samo zelo majhen del zahodne trgovine. «Daily Mail« zaključuje: «K° bo na sestankih ameriških, francoskih in angleških predstavnikov določena skupna politika, bo treba resneje proučiti vprašanje spremembe seznama strateških proizvodov, ki se ne smejo izvažati na Vzhod«. WASHlNGTON, 27. — Dean Acheson, ki . je bil štiri leta državni tajnik, dokler ga ni po republikanski volilni zmagi nadomestil Dulles, je kritiziral politiko »»množičnih represalij«, ki j? je januarja napovedal in ki jo še vedno zagovarja sedanji državni tajnik. ZAGREB. 27. — Izvršni svet Sabora ljudske republike Hrvatske je sprejel predlog ljudskega odbora občine Kar-»ieljevo o spremembi imena tega pristanišča v prejšnje ime Ploče. lamentu, vil sam ministrski predsednik Scelba. V istih krogih zatrjujejo še, da je to »»samo zaradi važnosti vprašanja« in da nikakor ni v zvezi s položajem ministra Piccionija. V političnih krogih pa sodijo, da vlada noče dati opoziciji priložnosti. da z namigovanjem na škandalistične afere še bolj otežkoči diskusijo o ratifikaciji, ki obeta biti dolga in burna. Bolj važno kot uradna poročila pa je ozadje namenov rimske diplomacije, ki ga precej neprikrito razkriva del italijanskega tiska. Tako piše «11 Corriere della Sera«, da so «med razgovori verjetno omenili tudi Trst«. Rimski »»Giornale dTtaliaa pa opozarja. da je bil Adenauer »»doslej dokaj izmikajoč glede tržaškega vprašanja«. Največ pa pove <»La Voce repubblicanas: »»Zelo koristna za EOS in za jasno obveznost Italije v njej bi bila izjava, enaka dvostranski noti; to izjavo o' tržaškem vprašanju bi naj podpisale evropske države. Tržaško vprašanje bi lahko postalo vprašanje vse skupnosti: italijanska politika za evropsko združitev in politika za Trst bi postali ena sama stvar. Ko bi italijanski parlament ratificiral pogodbo o evropski obrambni skupnosti in ko bi se posarsko vprašanje približalo rešitvi. potem bi bilo težko, da francoski parlament ne bi občutil posledic«. Demokristjanska agencija «ADE» ponavlja isto stvar m dodaja, da bi na ta način bile postavljene začasne meje evropske skupnosti «na italijansko mejo« in da bi. «ker je pristanek Francije na izjavo 8. oktobra 1935 zagotovljen. bil zagotovljen tudi pristanek vse skupnosti; če bi na oktobrsko izjavo pristaia tudi Nemčija«. Iz tega zavitega stavka je mogoče razbrati, da so italijanski predstavniki v razgovoru z Adenauerjem hoteli od njega doseči prav izjavo, ki bi pomenila odobritev in pristanek na diktat od 8. oktobra. O tem pravi «11 Gorriere della Sera« da še ni mogoče vedeti, ali je bil med razgovori dosežen sporazum tudi o tem vprašanju, z drugimi besedami, ali je Adenauer na to pristal. Glede na dosedanje zahodnonemško stališče in na račune, ki jih ima Bonn v jugovzhodni Evropi, se zdi to bolj malo verjetno. Vsekakor pa vse to potrjuje obstoj manevrov rimske diplomacije v tem smislu, zlasti še, ker objavlja isti «11 Corriere della Sera« uvodnik, pod naslovom «EOS in Trst«, ki praktično postavlja zahtevo. naj se Italiji v zameno za ratifikacijo pogodbe o evropski vojski prizna veljavnost Cammaratove teze in naj se ji to tudi ne neki način praktično prizna. Velik vtis so medtem na redila v italijanski javnosti razkritja iz včerajšnjega govora poslanca Lombardija (PSI) v poslanski zbornici. V tem govoru je Lombardi direktno obtožil bivšega finančnega ministra in sedanjega ministra za proračun Vanom-ja, da je omogočal velikim industrijcem ogromne davčne utaje, ki znašajo baje samo v Milanu in Turinu 130 milijard lir. Vanoni, ki je seji poslanske zbornice prisostvoval, je ves čas molčal m obtožbam ni ugovarjal. Lombardi je navedel,_ (la je bil po Vanonijevi davčni reformi sklenjen dogovor med davčno upravo in štirimi skupinami industrij: predilnice in tkalnice volne, predilnice in tkalnice bombaža, usnjarska industrija in industrija papirja. Po tem sporazumu je davčna uprava opustila metodo analitičnega ugotavljanja obdavčljivega dohodka na osnovi knjigovodskih dokumentov, in jo nadomestila z induktivno metodo, ki je slonela na samovoljno določenih koeficientih na primer na število vreten, število zaposlenih delavcev itd. Koeficienti so bili nastavljeni izredno nizko, tako da se je večkrat zgodilo, da je s to metodo davkarija ugotovila nižji dohodek, kot so ga prijavila posamezna podjetja in jim potem celo vrnila »»preveč plačane« davke. Pri tem je Lombardi navedel vrsto podatkov. Tako je davkarija ugotovila, da je imela tekstilna tovarna Rivet-ti leta 1947 1334 milijonov obdavčljivega dohodka, pri pogajanjih s tovarno pa je davčno osnovo znižala na 282 milijonov. Leta 1948 so istemu podjetju ugotovili obdavčljivi dohodek 3378 milijonov, dogovor pa je davčno osnovo znižal kar na 364 milijonov! Usnjarna »»Concerie Italiane Riuniteii je leta 1948 prijavila 150 milijonov dohodkov, davkarija pa je ugotovila 780 milijonov, vendar je z dogovorom (»concordato«) znižala osnovo na 150 milijonov, kolikor je pač podjetje prijavilo. Podjetje »»Manifattura Di Pont« je za leto 1947 prijavilo 140 milijonov dohodka, davkarija je najprej ugotovila 60Q milijonov, z dogovorom pa Ob današnji seji glavnega odbora OF 103 milijone, torej za 37 milijonov manj, kot je podjetje prijavilo. Podobnih primerov, da je dogovor med davkarijo in davkoplačevalcem znižal celo vsoto, ki jo je podjetje samo prijavilo, je navedel Lombardi še več in poudaril, da je davčna uprava podjetjem seveda vrnila razliko. Najhujši primer pa se je zgodil z zna no tekstilno tovarno »»Lane Borgosesia«. ki je za leto 1948 prijavila 805 milijonov lir, davkarija je ugotovila in že vpisala v davčni ■ seznam 1300 milijonov, z dokončnim dogovorom pa je znižala davčno osnovo na — 180 milijonov lir! Razlika je bila tovarni seveda vrnjena, Lombardi je zatrdil, da znaša samo v Milanu vsota, ki jo je davkarija tako vrnila za »»preveč plačane davke« sedem milijard, in nato, da sta samo davčni upravi v Milanu in Turinu izgubili zaradi sistema, ki ga je uvedel Vanoni s svojimi najožjimi sodelovalci, ISO milijard lir. Nato je Lombardi dejal, da je Vanoni o vsem dobro ’ poučen. ker • ga nekateri vestni funkcionarji že zgodaj za-•seli opozarjati, kaj se dogaja. Prvo tat šno opozorilo je bilo baje odposlano decembra 1949. Ugotovljeno pa je bilo. da ti preveč pošteni funkcionarji niso imeli sreče: njihova kariera se je ustavila in mnogi so bili premeščeni. Navedel je še okrožnico, ki jo je finančni svetovalec industrij-ca Rive poslal leta 1950 njegovim klientom in v kateri jim podrobno razlaga načid. kako se izogniti davkom. «Tr-ma kakšnega davčnega funkcionarja — pravi ta okrožnica — ne bo pomenila težav, ker bo dovolj, da menja službeno mesto ali okolje...« Vano-niju pa je Lombardi očital, da se je zlagal, ko je nedavno v senatu odgovoril Scoccimaru, da dogovor med davčpo upravo in omenjenimi industrijami ni obvezen in da je bila o tem razposlana Okrožnica vsem davčnim uradom. Ta okrožnica ni prišla v noben davčni urad, je dejal Lombardi, obrnjen k Va-noniju, ki sploh ni reagiral. Za boljšo ilustracijo kriterijev italijanskih davčnih uprav pa je Lombardi navedel nekaj primerov silnega pritiska na male davkoplačevalce, predvsem obrtnike, male trgovce itd. Navedel je, da je bilo samo v davčnem »v krožju Livorno leta 1952 320 davčnih eksekucij, leta 1953 pa 176. Večina eksekucij je prizadejala ljudi brez nepremičnega premoženja, ki jim je davkarija zaplenila pohištvo. obleko in delovno orodje Na nobeni teh sodnih dražb ni davkarija izkupila več kot 500 lir, na mnogih pa 300, 100, 65, 55 in celo 38 lir! Zadnji primer se tiče nekega čevljarja-krpača, ki mu niso imeli zapleniti drugega kot čevljarski krivec — davkarija pa mu je naložila 14.690 lir dohodninskega davka... A. P. Resna gospodarska in socialna kriza, ki j® PO objavi osmooktobrskega diktata zajela naše mesto in našo cono, je bila predmet že večkratnega razpravljanja na sejah tajništva in izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ožje vodstvo OF je v tem pogledu že zavzelo svoje stališče, o čemer smo v našem dnevniku izčrpno poročali Sedaj pa se je pokazala potreba, da o tej tako življenjsko važni zadevi izreče svojo besedo tudi glavni odbor OF, katerega, zasedanje je sklicano za danes dopoldne Zato bo glavni predmet današnjega zasedanja ugotovitev sedanjega resnega sta nja in proučitev političnih in gospodarskih vzrokov, zaradi katerih je do današnje krize prišlo, in slednjič razprava o tem, kaj je potrebno ukreniti za rešitev krize ali pa vsaj za njeno omilitev. Politično stran vprašanja bo v svojem poročilu obravnaval predsednik odbora tov. Fran c Stoka, poročilo o resnem stanju gospodarstva ter njegovih posledic pa bo podal podpredsednik tov. dr. Jože Dekleva, ki je to vprašanje že v veliki meri obdelal v svojem zadnjem govoru na razpravi o letošnjem tržaškem občinskem proračunu v občinskem svetu. Poleg teh glavnih vprašanj pa bodo gotovo številni člani glavnega odbora razpravljali o vseh ostalih dogodkih, ki smo jim v zadnjih dneh priča in ki so za naš nacionalni in gospodarski obstoj velikega pomena. Mislimo predvsem na najnovejše odkritje ameriške vcleposlanke v Rimu o ozadju nastanka in objave osmooktobrskega diktata, nabiranje nouili iz-seljencev za Avstralijo, vprašanje raznih nepravilnosti z uporabo javnega denarja, zu-radi katerih se vodijo preiskave, katerih rezultati še vedno' niso objavljeni, najnovejši razvoj dogodkov o-krog sklenitve sramotnega sporazuma glede delavcev eiz barak« pri CRDA itd. itd. Na tem mestu pa morc. no poudariti predvsem, da bo današnje zasedanje še enkrat moralo osvetliti v luči najnovejšega razvoja dogodkov tisto našo nenehno zahtevo, ki jc hkrati zahteva slehernega poštenega Tržačana, da je če skrajni čas da odgovorne oblasti prenehajo z nadaljevanjem aneksionistič-tie politike, ki jo izvajajo že vseh devet povojnih let. Saj je vendar že vsemu svetu jasno, da je prav ta politika vzrok vseh dosedanjih neuspehov, ki so spravili tržaško prebivalstvo v položaj, v katerem je danes, in ki je vzrok, da je danes naše mesto, namesto da bi bilo činitelj miru i> tem delu Evrope, postalo potencialno žarišče razprtij, od katerih se ne more pričakovati dobrih rezultatov za krepitev miru v svetu. To zahtevo bo moral glavni odbor danes še enkrat z vso odločnostjo postaviti in hkrati nakazati vse možne poti, da do njene o-stvaritve ~ pravočasno tudi pride. Tu mislimo predvsem na t iste posamezne ukrepe, ka. tere bo moral odbor pred* lagali, naj se odgovorna oblast pobriga, in ki zadevajo posamezne panoge naše gospodarske in socialne politike; propadanje velike, srednje in male industrije ter obrti, paraliziranje trgovine, nazadovanje prometa, neza-ščitenost in nazadovanje kmetijstva ter izseljevanje domačega prebivalstva. Tu je na prvem mestu razveljavljenje marčnih sporazumov is leta 1943, odstranitev upravnih in zakonskih ovir za u-stanavljanje industrij, povrnitev ukradenih trgovskih ladij, pravilna uporaba zneskov iz povračila posojil sklada ERP, zaščita domače obrti, pospeševanje zaposlitve sploh, in še tembolj vprašanje zaposlitve mladine in njene strokovne izobrazbe, sprememba davčnih predpisov in dr. Poseben poudarek bo mo-ral dati odbor vprašanju zunanje gospodarske p Aitike, na prvem mestu neodvisnosti zunanje trgovinske politike, ter postaviti zahtevo, da se naša cona popolnoma izključi iz italijanskega carinskega sistema. Prav tako bo potrebno postavili vprašanje neodvisnega sklepanja trgovinskih pogodb 2 ostmi državami, vprašanje ustanovitve lastnega kliringa in vprašanje pridobivan ja naročil za industrijo, kar je predmet v zaonjih mesecih vseh mogo-gočih konferenc, sestankov, brezuspešnega romanja v Rim, predvsem pa jeze in prev:rov .:e!o na kongresih iredentističnih strank. Se prav posebno važnost pa bodo imele zahteve ,n u-krepi, ki jih bo glavni od',or zahteval glede slovenskega tržaškega prebivalstva. Prav v zadnjih dneh smo vnovič doživeli ponoven primer grobe gospodarske diskriminacije, ko je rimski funkcionar pri ZVU slovenski kreditni zadrugi odklonil prošnjo za kreditno poslovanje. No, na prvem mestu pa bo mogla biti postavljena zahteva poravnave gospodarske škode, ki jo je storil fašizem. Ostali ukrepi, ki morajo biti * tem v zvezi postavljeni, pa ■ so: zagotovitev svobodnega gospodarskega udejstvovanja Slovencev, ustanavljanje lastnih gospodarskih in finančnih podjetij, pravica do na-Vkestitote v javnih in zasebnih uradih, ne glede na državljanstvo, v coni A rojenim prebivalcem, pospeševanje kmetijstva zaščita domačih kmetijskih pridelkov, itd. Odbor bo moral končno dvigniti odločen protest proti raz-laščevanju slovenske .zemlje in proti prodajanju bivših jusarskih zemljišč, ki so prišla v oblast tržaške občine, ki sedaj načrtno naseljuje tujce, da bi raznarodi-la še tisto, kar ji pod fašistično diktaturo ni uspelo. Ko želimo glavnemu odboru na današnjim zasedanju mnogo uspeha, smo prepričani, da bo vse tržaško delovno ljudstvo spričo stališča, ki ga bo glavni odbor zavzel glede rešitve sedanje resne krize, globoko občutilo vso solidarnost Osvobodilne fronte v skupni borbi vseh poštenih Tržačanov za obstanek in vsestranski napredek na naših rodnih tleh. Nepričakovan Juinov napad na evropsko obrambno skupnost Maršal, ki bi moral biti bodoči poveljnik evropske vojske, je izjavil, da so jamstva, ki jih pogodba in protokoli nudijo Franciji, nezadostna in ne dovolj jasna - Ade. nauer predlaga Bidaultu nadaljevanje razgovorov - Izjava vzhodnonemške vlade PARIZ, 27. — Francoski zunanji minister Bidault je včeraj dobil pismo kanclerja A-denauerja, v katerem ta izraža željo, naj bi se v kratkem sestala in nadaljevala razgovore, ki sta jih začela 9. marca. Bidault je odgovoril. da se tudi on želi sestati z Adenauerjem in dan sestanka bo verjetno v kratkem določen. Medtem pa so v Franciji povzročile precejšnje razburjenje današnje izjave maršala Juina, ki pomenijo udarec za evropsko obrambno skupnost. Maršal Juin, ki bi moral biti bodoči poveljnik evropske vojske in ki je sedaj poveljnik NATO za srednjeevropsko področje, je na nekem banketu rezervnih oficirjev izjavil, da so jamstva, ki jih Franciji nudijo pogodba »J obrabni skupnosti in dodatni protokoli, nezadostna in ne dovolj jasna. »iToda — je dodal — odločati mora parlament. Resnica je nedvomno v pametni sredini, to je v alternativni politiki, ki je vedno mogoča, naj kdo reče kar koli.« ... Juin je v začetku izjavil, da je prepričan, da je za obrap-bo Evrope potreben nemški prispevek, in je nato dal o-menjene pripombe. Juinove izjave so posledica zavezniške odklonitve francoske zahteve, naj bonnska vlada istočasno z ustavnimi spremembami. ki omogočajo oborožitev Nemčije, podpiše tudi dodatne protokole. Danes je uradni list Zahodne Nemčije objavil zakon o u-stavnih spremembah, k> ga je včeraj podpisal predsednik Heuss, z opazko, da člen 73 •ne more postati zakon, dokler ne stopijo v veljavo bonnski in pariški dogovori. Gre namreč za člen, ki določa parlamentu pristojnost na področju obrambe, vštevši uvedbo vojaške službe in ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva. Ameriški visoki komisar v Nemčiji James Conant je danes izjavil, da »»zasedbene sile so sporazumno mnenja, da mora zvezna republika postati suverena država. Mislim, da bo ta smoter dosežen z ratifikacijo bonnskih in pariških dogovorov. Toda če bi se iz katerega koli vzroka to ne zgodilo v bližnji bodočnosti, mislim, da bi se zasedbene sile strinjale, da je sedaj v interesu vseh držav uveljaviti bonnske dogovore. Z drugimi besedami, se doba okupacije sedaj bliža koncu.« Conantove izjave tolmačijo v smislu, da je po mnenju ameriškega visokega komisarja pod določenimi pogoji mogoče ločiti bonnske dogovore od pariškega dogovora pri njihovi uveljavitvi. Ministrski predsednik V.zhod ne Nemčije Otto Grotevvohl brili soglasno. V tej izjavi poudarja vlada važnost so. vjetskega koraka in pravi me»J drugim: »»Izjavljamo, da smo vedno pripravljeni, v vsakem trenutku, začet; pogajanja s predstavniki Zahodne Nemčije, zato da pride do združene, neodvisne, demokratične in miroljubne Nemčije.« Vladna izjava pravi dalje, da bo Vzhodna Nemčija’ vz!: sp # Popravek smo objavili v celoti predvsem zaradi tega ki so bile zgrajene, kot smo že napisali, predvsem iz političnih razlogov. To našo trditev nam potrjujejo besede sedanjega ravnatelja ribogojnice pri Stivanu, ki nam je ob priliki našega obiska naprav izjavil, da do sedaj niso v zgrajenih kanalih ulovili niti ene ribe. Na naše vprašanje, koliko let bo treba še čakati na lov rib v izkopanih kanalih, nam je odgovoril; »Čakati je treba, da se dno kanalov položi. Ni pa rečeno, da bodo ribe, za katere so bile naprave zgrajene, sploh prišle. To je vprašanje bodočnosti. Morda jih sploh ne bo». Ta izjava je zelo značilna in potrjuje tudi ugotovitve domačinov, da kraj ni bil primeren za ribogojnico. Sedaj pa se nam postavlja vprašanje: Zakaj so «ribiški strokovnjaki« predlagali gradnjo omenjene ribogojnice, ki naj bi po njihovem mnenju dala več vagonov rib letno za tržaški trg? Odgovor je enostaven: Da so z urad- nimi ukazi ZVU lahko razlastili 370.000 kv. metrov slovenske zemlje za «javno koristne namene«. V resnici pa je imela tržaška javnost od vseh teh stroškov samo škodo, slovenskim kmetom iz Sti-vana in Devina pa so odvzeli zemljo in na njej sezidali novo italijansko kolonijo «Villaggio San Marco», ki je bila zgrajena med Tržičem in Devinom, da spremeni etnični značaj slovenske obale med Trstom in Tržičem. To našo trditev potrjuje dejstvo, da so graditelji ribogojnice po prvi razlastitvi zemljišč, na katerih so že zgradili vse sedaj obstoječe industrijske objekte pri ribogojnici, zahtevali naknadno razlastitev še drugega zemljišča. To drugo razlastitev so utemeljili s tem, da rabijo nov prostor za gradnjo novih objektov «javne koristi«. V resnici pa so na zemljišču, ki ^ije bilo naknadno razlaščeno, izgradili tako imenovano »ribiško naselje« v katerem so ria- prosvete g. Josip Podobnik, ker nam pojasnjuje marsika-Ict «bi po mnenju vaščanov i tero podrobnost, doslej nezna-morala spomenico prva pod- j no slovenski javnosti. Iz popisati«, svoj podpis odklonila ! pravka namreč sledi, da je inž. K temu izvršni odbor SKSZ Milan Sosič, dosedanji pred- Ostale vesti iz »tržaške kronike« berite na VI. strani! pmpominja: 1. S protestom proti nameravani ustanovitvi italijanske «rikreatorija# se SKSZ ni bavila, ker je ni o lem nohče obvestil O spomenici je zvedela šele iz časopisja. Ker organizacija ni imela sednik SKSZ iz odbora izstopil in da torej ni več predsednik stranke. Iz popravka pa ni razvidno kdaj je odstopil niti ni razvidno ali je bil še predsednik SKSZ takrat, ko so openske žene od njega zahtevale, naj se za- prilike o stvari sklepati, je j vzame proti gradnji italijan-g. inž. Milan Sosič, če je pod- skega rikreatorija na Opči-pis odklonil, mogel to stori- | nah. Na vsak način pa je ti le kot zase bnilc in ne v imenu SKSZ. v ostalem pripominjamo, da je g. inž. Milan Sosič iz odbora izstopil in danes ni več predsednik SKSZ. 2. Glede g. Podobnika nam ni znano, ali je podpis odklonil kot zasebnik ali v imenu Slovenske prosvete. Stvar se vsekakor ne tiče neposredno SKSZ, temveč je za lav-nanje g. Podobnika odgovoren on sam ali pa odbor organizacije, kateri načeluje. 3. V svojem članku napadate SKSZ tudi zaradi tega ker je Kat glas dne U. februarja trdil, da med SKSZ. in italijansko kršč. demokracijo ni pomembnih razlik: eSaj je v bistvu med njima le en razloček: slovenska 'mu kot svoj program STO, Hali jonska pa zahteva priključitev Trsta k Italiji«. (Kat. glas, 11. 11. 1954). K temu najprej ugotavljamo. da Kat. glas ni glasilo vest zanimiva že zaradi tega, ker je Katoliški glas poročal o odstopitvi dr. Besednjaka, medtem ko je odstopitev inž. Milana Sosiča zamolčal. Iz popravka je nadalje razvidno, da Katoliški glas ni glasilo SKSZ, in da so za njegovo pisanje odgovorne izključno osebe ki list izdajajo. Toda če primerjamo pisanje Katoliškega glasa o SKSZ z vsebino popravka, ki nam ga je poslal izvršni odbor SKSZ. tedaj se moramo vprašati; Kako je mogoče, da Katoliški glas objavlja razne članke oz. programska načela SKSZ. s katerimi se izvršni odbor SKSZ ne strinja, (glej 3. clen popravka)? Upamo, da bosta bodisi Katoliški glas bodisi izvršni odbor SKSZ to čudno razmerje pojasnila. lil končno še pripomba glede odklonitve podpisa inž. Sosiča in Josipa Podobnika: Ali I ne bi morala tudi kot sloven-! ska katoličana-zasebnika pod-) selili več sto Italijanov. Ti »novi« prebivalci devinsko-nabrežinske občine, skupno z vsemi tistimi, ki so jih v tej občini naselili še po drugih vaseh in s tistimi, ki jih nameravajo naseliti v novem naselju, ki naj bi ga zgradili pri Sesljanu, bi morali dati tej obmejni slovenski občini italijanski značaj, da bo lahko Rim jutri «dokazal», da je Trst nepretrgoma povezan z italijanskim ozemljem, odnosno s Furlanijo. To je bil glavni cilj ljudi, ki so predlagali gradnjo te ribogojnice. In tej igri so se na žalost predali tudi anglo-ameriški oficirji. ZVU je hote ali nehote vložila na stotine milijonov lir v takšna dela, ki koristijo izključno italijanskemu imperializmu: Edino korist ima prebivalstvo področja v tem, da je v tovarni za mreže, ki pa , so ničesar ugotovile, je dolž-jo upravlja rimska ustahova j nost ZVU, da izvede novo pre- «Državni konzorcij za ribo- i iskavo in ugotovi, kdo so lov«, zaposlenih 20 delavk slovenskih vasi devinsko-nabre-žinske občine, ki zaslužijo nekaj nad 600 lir dnevno. Vse ostalo je nedonosno. Hladilnice, ki lahko sprejmejo 10 vagonov rib, so delno zasedene samo v letnem času in po izjavah ravnatelja, ne prinašajo nobenega dobička. Za zaključek pa ugotavljamo, da je odgovorna oblast dala za »razvoj ribištva na našem področju« skupno okrog 750 milijonov lir, to je tričetrt milijarde. Kaj ima prebivalstvo našega področja od vsega tega? Za koliko se je izboljšalo ribištvo našega področja? Na vsa ta vprašanja smo odgovorili sproti v naših prejšnjih člankih. Zato ponavljamo, da je oblast dolžna pojasniti javnosti kdo je kriv za takšno neodgovorno ravnanje z javnim denarjem in objaviti izid dosedanjih preiskav. Ce pa dosedanje preiskave ni- krivci vsega tega brezkoristnega trošenja javnega denarja. To zahtevamo v imenu vse javnosti. (KONEC) o-a Mrežo so potrgali 62-letni Caharija Avgust iz Nabrežine št. 4 je prijavil policiji, da so mu neznanci poškodovali 30 metrov mreže za ribolov, ki jo je bil spustil v morje pred nabrežinskim por-tičem. Škoda zr.aša 20.000 lir. sta mojstrsko podala Rado in Leli Nukrsiova in njuna starejša hčerka Ruth je bila v kreaciji Štefke Drolčeve res vredna ljubezni mladega eksplozivnega poročnika Wil-liama Seaivrighta, ki ga je zelo dobro podal Miha Baloh. Jožko Lukeš nam je s svojim Albertom Cummerjem podal še eno v vrsti svojih nadvse uspešnih kreacij v letošnji sezoni, prav tako pa tudi Ema Starčeva, ki je bodisi v mimiki kot z glasom dobro pogodila zamorsko služkinjo. Prikupna sta bila Zlata Kodoškova in Stane Starešinič, posrečen pa pojav mornarja Simonsa v osebi Danila j Turka. I Delo je odlično režiral Jože Gale kot gost iz Ljubljane, I Dal mu je pravilen ritem in I dinamiko, kar je posebno pri takih delih zelo važno. Danes jo v vlogi Mirjam obakrat nastopila kot gost Nada Bavdaževa iz Kranja, pri večerni predstavi pa bosta Baloh in Starešinič zamenjala vlogi. Precej številno občinstvo je igralce, ki so prejeli obilo epetja, nagradilo z obilnim ploskanjem, tudi pri odprti sceni. Poskus samomora Včeraj dopoldne je 43-letna Carla Ambrosi vd. Dell’Acqua hotela skočiti v morje, pa sta jo zapazila dva delavca, ki sta takrat bila na pomolu Audace in jo pravočasno izvlekla iz vode. Vso premra-ženo so jo peljali v glavno bolnico, kjer bo ostala 2 dni. PRED UVEDBO NOVE TEHNIČNO UPRAVNE ORGANIZACIJE ŠTETJE ZAVAROVANCEV bolniške blagajne INAM Te dni pošilja Bolniška blagajna (INAM) raznim podjetjem navodila za izvedbo štetja delavcev in njihovih svojcev, ki imajo pravico do zavarovanja proti boleznim. Pri tem bodo sodelovale tudi sindikalne organizacije. To štetje je potrebno zato, da bo lahko Bolniška blagajna sestavila posebne sezname vseh zavarovancev, kar bo služilo za osnovo novi tehnično-upravni organizaciji, ki je bodo v kratkem uvedli in ki bo delovala po najbolj modernih kriterijih, tako da bo zdravstvena in upravna služba kar najbolj preprosto delovala. Na podlagi tega štetja bo Bolniška blagajna tudi lahko bolje določila zdravniške okraje ter bolj pravično dodelila zavarovance raznim zdravnikom. Sedanje izkaznice bodo nadomestili z novo knjižico, s katero bo zavarovanec dokazal pravico do zdravniških uslug zase in za svojce, ne da bi moral prej opraviti številne u-pravne formalnosti. Na ta način se bo lahko tudi bolje uveljavila decentralizacija zdravstvene in upravne službe na teritorialne odseke. U,-stanovitev takih odsekov bo omogočila tudi boljšo zdravniško pomoč zavarovancem Vsem podjetjem so v ta namen razdelili okrožnico, ki pojasnjuje potrebo štetja. Prav tako so razdelila spomenico, ki vsebuje podrobna navodila za sestavo razpredelnic, potrebnih za štetje. Te razpredelnice je treba vrniti, izpolnjene v dvojnem izvodu sedežu INAM v Ul. Farneto 1; podjetja ki se niso prejela okrožnice, navodil in razpredelnic, naj obvestijo urad za štetje v Ul. Farneto št. 1. Podjetja morajo šteti delavce in uslužbence in nameščence, ki so zaposleni 1. aprila 1954. Za navzoče se smatrajo tudi uslužbenci, ki so odsotni zaradi dopustov, bolezni ali nezgod. Podjetja, ki bi L aprila ne imela nobenega uslužbenca, pa bi jih najela kasneje, naj zahtevajo na pokrajinskem sedežu INAM v Ul. Taraboc-chia 3 posebne obrazce. Na podlagi teh obrazcev bo INAM poskrbel za izdajo novih knjižic. Štetje se ne tiče osebja, ki je zaposleno v gespodin-stvih. SKSZ. Za njegovo pisanje so | pisati spomenice ki jo je pod i odgovorne izključno osebe k> pisalo 640 Opencev? Včeraj sta se v Trstu poročila tovariša MAJDA STEPANČIČ in BOGO SAMSA Našemu delovnemu tovarišu in njegovi ženki želimo obilo sreče in zadovoljstva v zakonu. Uredniški kolektiv »Primorskega dnevnika« Lonjerci. kakor smo slišali iz poročila in pozneje v diskusiji, že večkrat prosili, da bi jih obiskali in razveselili z našo lepo slovensko in umetno besedo. Gledalci bi prav gotovo prišli tudi iz bližnjih vasi, stolov in klopi pa ima prosvetno družtvo več kot za 350 ljudi. Po končanih poročilih tajni, ka in blagajnika so člani volili nov odbor. Ponovno je bil izvoljen skoraj ves stari odbor, zraven pa še trije mladinci; najstarejše odbornike pa so razrešili, tako da so v novi odbor lahko prišle mlade sile « DRAGA RUTH » Komedija v dveh dejanjih (6 slikah) Spisal: Norman Krasna Prevedel: Rade Pregare Režiser: Jože Gale k. g. Scenograf: Milan Butina k. g. Danes ob 16. uri gostuje v vlogi Mirjam Nada Bavdaževa iz Kranja, v vlogi Williama Seaivrighta nastopa Miha Baloh, v vlogi Chucka Vincenta Stane Starešinič. Danes ob 20.30 nastopa zopet Nada Bavdaževa, v vlpgi Williama Seaivrighta Stane Starešinič, v vlogi Cucka Vincenta Miha Baloh. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/IL, tel. 31-119: danes od 11. do 13. in od 14. do 20.30. ( GLEDALIŠČE VEjžH. TRETJI NEDELJSKI K0NC[,t Simfonični nedeljski ^ orkestra tržaške filharm1 vodstvom dirigenta Nin*• ^ ■ ja, s sodelovanjem kla dua Rotter, ki bo ds .. Cii«? Program obsj*1^ 11. uri binijevo uverturo |# 40 razbojnikov«. Mozart'J ■ „ cert Kv. 365 za dva klavlk orkester, Medicusovo ^ |< ljudski beneški pesmi iz ^ petih variacijah), ie suito «Divertimento» iA «Bolero». -Ki m - Rossetti. 14.30: »Vedno j 4; ljubila«, J. Sernas, L J5. Htt, Excelsior. 14.00: »Pon05"*’ L Morgan, G. PhihPe- ngvtf*; . Feoice. 14.00: «Kraljica P § Jean’ Simmons. ri(®W Nazionale. 14.00: «VeliK De Sica, L. Padovani. ^ ** Filodrammatico. 14.30. »»j ropar sedmih morij«, J- j D. Reed. n Arcobaleno. 14.00: »Neva nja», J. Crain. . Auditorium. 14.00: «Pon°S» Morgan, G. Philipe. , j, Astra Rojan. 14.30: «P ' ^iš N srni, pesmi.r , lig A. Lualdi. gino): $ Cristallo. (Trg Perus;*'--^ c. Welb,_B1S»y Nato je starejši član zaključil občni zbor z željo, da bi odbor še naprej tako agilno deloval in dosegel nove u-spehe. Proslava Srečka Kosovela Sinoči sta prosvetni društvi «Rojan» in «Simon Gregorčič« priredili v Ul. Roggero Manna lepo uspelo in dobro obiskano proslavo Srečka Kosovela ob 50-letnici njegovega rojstva. Prof. Kosovel je v svojem govoru prikazal lik našega prerano umrlega pesnika, govoril o pesnikovem delu in njegovih nazorih ter je zaključil svoj govor s priporočilom mladini, naj spoznava vedno bolj pesnikovo delo in naj ji bo Srečko za vzor. Sledile so recitacije in deklamacije Srečkovih pesmi, ki so jih podale razne dijakinje in dijaki iz slovenskih srednjih šol v Trstu. Med njimi so se odlikovali zlasti Silva Pavlica, Nerina Drašič, Vojko Miot, Dragec Jerina in Sirca Dragica. Ob zaključku je nastopila skupina dijakinj in dijakov iz Dijaškega doma z zborno recitacijo. V drugem delu sporeda so nastopili nekateri gojenci Glasbene Matice; na klavir A-driana Černigoj, Tatjana Godina, na violino Nevenko Va-letič ob spremljavi Mire Vrabec, prav lepo je zaigrala na klavirju Schubertov »Scher-zo» Tatjana Uršič; nato pa je oktet s Proseka zapel pod vodstvom tov. prof. Boštjančiča nekaj narodnih pesmi. Občni zbor prosvetnega društva «Lonjer-Katmara» V četrtek 25. t. m. je bil na sedežu prosvetnega društva ob številni udeležbi članov redni občni zbor lonjer-sko-katinarskega prosvetnega društva. Ob otvoritvi se je predsednik zahvalil vsem članom za njih požrtvovalno delo za dvig naše slovenske kulture na vasi, nato pa je tajniku urečital poročilo iz katerega je razvidno, da je društvo nastopilo po zadnjem občnem zboru do sedaj kar petinštiridesetkrat. Dramska Žeparji na delu Včeraj ob 10.30 je neki žepar vzel na pokritem trgu 39-letni Antoniji Podrecca por. Guštin iz Ul. Veltro 4 denarnico, v kateri je imela 1800 lir Ob isti uri, verjetno isti žepar, je vzel v neki trgovini pred omenjenim trgom 29-letni Margheriti Lacchi por. Simšič od Spodnje Magdalene 962 denarnico ter 18.700 lir in osebne dokumente. Pod vojaški avto Včeraj dopoldne je neki angleški vojaški avto povozil v Ul. Flavia 45-letnega težaka Stanislava Senabora iz Ul. Tartini 14, ki je prečkal omenjeno ulico. Odpeljali so ga takoj v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek, ker se je pobil po obrazu, desni roki in nogi. Ozdravel bo Verjetno V 10 dneh. Os v obodi!na fronta Krajevna skupščina OF v Nabrežini. Vsi člani OF in somišljeniki so vabljen; na krajevno skupščino OF v Nabrežini, ki bo v torek 30. t. m. ob 20. uri v «1. Grudnovi« dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. Politični položaj; 2. organizacijski in občinski problemi; 3. diskusija; 4. volitve novega odbora; 5, sklepi in razno. Ljudska prosveta SHPZ V nedeljo 4. aprila t. I. bo ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. Koma 15 seja glavnega odbora Vabimo odbornike, da se Je udeležijo polnoštevilno. Glasbena Matica v Trstu. Odbor bo imel svojo 16, redno sejo v sredo, 31. marca t. 1, ob 20.30 uri na sedežu v Ul. R, Manna 29. Vabljeni tudi člani nadzornega odbora. PROSVETNO DRUŠTVO SKEDENJ priredi danes 28. t. m. ob 10.30 uri v škedenjski kino dvorani za pob. Marica Grefiorič Vljudno vabljeni vsi ! MLADINA Z OPČIN vabi na mladinsko prireditev ki bo v petek 2. aprila ob 20.30 uri v kino dvorani na OPČINAH Pester spored ! Obiščite danes v nedeljo od 9. do 18. ure razstavo slovenske knjige pri prosvetnem društvu v Barkovljah. OBVESTILO Delegacija Jugoslovanskega Rdečega križa v Trstu obvešča, da bo odslej uradovala v ponedeljkih in torkih od 10. do 11., v sredah od 15. do 16., v četrtkih in petkih od 10. do 11. in v sobotah od 15. do 16. ure. «Titaoic», Grattaclelo. 14.00: podov«, E. VVilUams, mf V. Mature. . k po(P Alabarca. 14.00: »Rimske ce», Gregory Pečk in hj. Hepburn. Ariston" 14.00: «Rajska Ptic2>' Jourdan, D. Payet. Armonja. 14.15: «Masc krinka», J D^rek. A. P- ji**1 K ; Ut, *eii Aurora. 14.00: Hudson. Garibaldi. 14.00: »Odet«-5-23», A. Neagle. . Mt'. Ideale. 14.30: «Jetniki k sti», G. Garson. . jjf* Iniptro. 14.15: »Lili«, M. Ferrer, -nčitni*! Italia 14.00: «Rimske Viale. 14.30: »Lar.dski k vec», R, Cummings (Ct1.1" Kino ob morju. 14. mož«, J, Payne. , v " Maesimo. 14.30: «Dvob01 Q'Argento«, A. MurphJ. v;jol' Moderno. 14.00: «CesarsK ce«. L. Mariano. , ,i,j Sv. Marko. 14.00: «Cirkusl1 r.a», E. VVilliams. .jijC11* Savona, 13.30: »Konjenik doline«, A. Ladd. J? Secolo. 14.00: »Moloh. ščevanja«, V Heflin. .p-ept'? Vittorio Venelo. 13.45: < dane ženske«. L. Dorfl* Ljfrt Azzurro. 14.00: »Napad R. Young. ., Eelvedere. 14.00: »Sin T. Curtis. Marconi. 14.30: »Mora* Barbanera«, R. Ne«n® ■s[i, * Novo cine. 14.00: «cutn .. Nazzari. ju'9" Odeon. 14.00: »Poročni« M. Vitale. wuiitfn Radio. 14.00: «Zaklad C. VVilde g.P** Venezia, 13.30: «Srnica#r nedelja, 28. marca 4 C O A A 'i' It® 254.6 m ali 1178 KC jjjt Poročila v slov ob 8- 1 j | M R? 19.00 in 23.30. 8.15 Slovenske Za naše kmetovalce; rodne in zabavne i«,. Mladinski tednik; 13-4r„-of0|75 . • po željah; 15.00 Z ^ po Primorski: Nova G0 -«rr '! Obiskali smo pevske Primorskem; 16.30 pr0ryc4 koko temo; 16.00 Mala rt malo zares; 17.00 Koncl4ji jrfi. * p skt" Korsakov: “Šehtfg Koncert tenorista RU(WMa na naslov: Franc * gospodarstvo CelJe* K dnevnik 2«. mysa 199* 3 n° uredništvo »•morskega DNEVNIKA •"*« Oktet iz Ljubija. CI"”n ‘udi ««iim zz:~ ;n o!ta(e«« pr<- š!j Sodstvu, se že * ZvTV Holanm >»l Z , U5peSn° pre-rsnjfce in e in jugoslo-to . . nar°dne pesmi.. bcert? absolvii-al devet ^ ie bU Iliri, JSI od drugega, fai "J.*1* fc‘ s° spremnih Pnali o kon- «C“ uarteuali , su-fcojj.' 0 50 govorili o Miti* mateT'alu. ubra- ?,« S!« «”• 'Ie bilo so priznali, 'er ,t0 Petje, za si-Hnd,,, pe9“ navajene liitej, lriprav° doživetje in pa morejo nuditi hei ki ,rhunski 1,1 konci umetniki. Po ■ertu v Amster- sta petja popolna, fui;. kritik takole na-mi ie' k0t Vi donske Kozake. i« **i tehnika , Peticeu ,ma poleO si-isLj. ^uha tudi smisel *,Jtar _Ja na skupno pet-^a.« Td Pevc'fl-s°listih ni »Lil °s^bno je kritik ®P*rt r 30 sta ljubljanske Vrt deza Lipuščka in **Jrrnoto' v Bredl• ^iiuL holandskem zgo-% taJco,„ mesfu, pa je kri-.[ »eslovil spoj čla-'•lo u ,U0oslovanski pevci Ptiz« Zvon°vi». Prav ta-? Mie . jJ.a P°ine kritike 'rdam * Groningenu, •dtli j, u’ Hertogenbo- J* jeeT^nu in povsod, ur koncertiral. ,iTISl°uen!l.,C0!?Cert pa je l kleli 1 oktet Pri «<* Jeli adl,5e itoje Heerlenu, pTijazno spre-"^finj J^._ro9a^ce p novi do- le»et|m, IC“mor so pred tri-" ‘etl Prišli 2a kru- H tist„1),!ste bi lahko pre-> ki Um „ i •*rin 03,10 ««!, ]ini oko ni po- nnijei)i'” °b prelepi Ven-Mj, p0-, CoJ po, oh, 710-N dom "* ° rute’ Triglav »4, pe0c’ ,n Ptav veseli so lin. > da so jih segava 'PraJJ1 druge vesele ^eitjj u odlično raz-S Mi ni prenehalo t •b»?0e\ Nikdar ne bo-JVi Goc' _ Pozabili teh V, ^ lu Čudovitih tre-V , ed svojimi rojaki. Xr«n*fcemu VjVhario nnrti tUono podjetje Phi- I Slovenski oktet pri prihodu v Hertogenbosch; stoje od leve proti desni: Gašper Dermota, Roman Petrovčič, Artur Sulc, Marij Kogoj, dr. Igor Andrejčič, Tone Petrovčič, čepe: Janez Lipušček, Tone Kozlevčar in Božo Grošelj. kakšnem kraju v prelepi o-kolici Trsta. Vsem prijateljem in poslušalcem Slovenskega okteta pošiljajo njegovi člani prav lepe pozdrave. Prav tako pa pozdravljajo vse bralce in kolektiv Primorskega dnevnika. BOZO GROŠELJ -J ^ SPOMINU SLOVENSKEGA SLOVNIČARJA SLOVNIČAR. KI HI UČIL SLOVNICE Jeseni leta 1943. leta sem prišel za nekaj dni v Ljubljano, da obiščem domače. Tudi k profesorju Brezniku me je zaneslo. Ko sem potrkal na vrata njegovega novega stanovanja v eni izmed hrupnih ulic v središču mesta, mi je odprl visok, eleganten, še mladosten gospod. Tak je bil, kakor sem ga poznal že vrsto let. Povabil me je in sedla sva, da bi se razgovorila, a beseda se mi je zataknila, ko sem ga pogledal od blizu v oči: udrte so bile in trudne, vročično so se bleščale za naočniki... — Celo hrast se posuši, če ga presadiš, — sem si dejal, ko sem se poslavljal od njega. — Izgubil je vse: dom, knjige, rokopise, prijatelje, učence. Kaj bi? Tujec je v tem okolju, vzelo ga bo. — Postal sem za trenutek na stopnicah, ki so bobnele pod mojimi koraki. Kmalu potem sem kot italijanski interniranec zvedel, da je umrl veliki slovenski slovarnik in slovničar. Slovničar. Ali nima ta GOSTOVANJE KOPRSKEGA GLEDALIŠČA V ANKARANSKEM SANATORIJU OBREPERTOARJU STVARNlh MOŽNOSTI Real - Ferner, Trije vaški svetniki Posnelo 30 minut jugoslovanskega j'» prji,2a tnikro ploščo, jj*11. Q4}a na trg letošnjo .. Ih t et ima pred seboj %>Gerte’ ki iih b0 27. marca, ko itijJ?* in najbolj repre-oricert pred iz--Mt;?0sl^alci in izbirč-kolandske pre- ■ No, oktet to upa. da zadnjo preizkus- il %l°J!restol 28.' marca i!°»' diretf. Ba premija na j t8^ice koncertne po- 12 Ljugljane tov. ^udrejčič, zapustil \ w Zse sko:i MUn' »I a L ' u» imel dva kon-•l u jS,lenianje v radiu, n r. Ornovino. Po priho-•jan° b0 oktet te-t n Podival, potem pa “"im; i močmi popn- Nšen C*°* Majti, kot smo W '• bo konec maja Popolnoma novim .'Su^ o .tržaškem Av-tuj) 'n vsai oktet tako 1 ® Nabrežini in še Vil 3 VNm Vselej je bilo tako: kompleksnost neke publike in ozračje, ki ga le-ta poustvarja, sledeč dogajanju na odru, je večkrat dalo resnično intonacijo te ali one predstave. Zlasti še, kadar gre za publikum, ki je zaradi obremenjene malomeščanske miselnosti postal žrtev manjvrednostnega občutka zavoljo svoje «j etičnosti«. Skozi take vrzeli na žalost še vedno lahko sledimo srednjeveški farsi, ko so na grmadah gorele čarovnice in hudiči. Koprsko gledališče je v zadnjih letih že večkrat gostovalo pred bolniki anka" ranskega zdravilišča za tuberkulozo (kamor so doslej kapljale ganljivo skromne drobtinice s kulturne mize tudi sicer ne prebogatega Kopra!), tokrat pa sem si ogledal to poniglavo kmečko šalo med zares hvaležnim občinstvom. Igra je menda zaradi svojstvenega ambijenta kar dobro uspela. Real-Fernerja, ki je avtor te zanimive variacije na izlizano temo, žal ne poznam. Izbira repertoarja tokrat ni bila napačna. Vsebina in namen tega gledališča nista bili zanemarjeni. Zaledje je ugodno reagiralo in v — menda — četrtem letu svojega delovanja je dosežen ugoden kontakt. Ne dvomim, da bralec to kmečko šalo pozna. Avstroogrska krajcba-taljonska komedija brez hudih pretresov, črnobela slikanica s še kar zmernimi domislicami. Brez zanesljive poante (z njo je namreč Cankar napisal svojo pohujšljivo farso, pravzaprav na isto temo), brez oprijemljivih korektnosti v gradnji in brez prioritete v osebju. Salo pač: trije vaški svetniki, župan — rejena in še kar slovesna tre-bušnost, kolarski in pekov- ski mojster so v mladih letih paberkovali na istem zeljniku. Cez dvajset let pride zadeva z nekimi pismi na dan. Ugled vaških svetnikov je v nevarnosti. Učitelj Štempihar, nekakšen svojstveni «Figaro» pa zadevo uredi tako, da je srenja zadovoljna, on pa v srečnem zakonu. Režija; Janez Klasinc in hkrati tudi oseba Tineta Štempiharja, učitelja. Oboje je še kar srečno rešil. Enotna, v premnogih podobnih kmečkih zadevah prekaljena« in po svoje stilizirana scena ni delala preglavic. V zdraviliški «dvorani», ki pa si le z bujno domišljijo in slovesno odpovedjo zasluži ta naziv, je scena prišla do neke realne veljave. To pa zlasti zaradi nizkega stropa, ki je zamenjal utvaro z zavesami. Izbira oseb je bila veljavna in* posrečena. Veliko pozornosti in gromke intervalne aplavze je doživel real-fernerski Krjavelj Jakec v osebi Iva Puš~ nar ja. Niti ni «glumil», a vendar vzbujal videz simpatičnega debeloglavca, ki s svojo «dalenjščino» zna odlično jezikovati. Dobri trije vaški svetniki so bili Ernest Z ega, Tugo Klasinc in Oskar Venturini. Od teh gre poudariti zlasti v županskem karakterju zadetega Ernesta Zego. V ostalih vlogah so nastopali še Stana Mlakarjeva kot županja, Breda Urbičeva, njena hči Fani (s podtonom neke komaj opazne recitativne lirike), Dušica Urbičeva kot Marjanca, Majda Škrbin-škova kot Jakčeva mati, Zdravko Gašperlin, izredno precizna figura župnika, Igor Pelan kot zdravnik ter Antonija Mori kot Micka. Gostovanje koprskega gledališča je tokrat lepo uspelo. Morda se ob drugi priliki vrnemo k razčiščevanju pojmov o pravici in ,dej-stvitvi Ljudskega gledališča v Kopru. Pred kratkim je dobilo novega u-pravnika v osebi Oskarja Venturinija, ki je v nevezanem razgovoru namignil na skorajšnjo reorganizacijo v mnogih, zlasti še kadrovskem pogledu. Kot naslednjo premiero napoveduje Moliera (Sola za može), za zaključek pa (verjetno v režiji Francčta Jamnika) Desetega brata. Gledališče v Kopru si z gostovanji krepi ozadje in utrjuje ugled. S tem pa opravičuje smisel svojega obstoja. L. M. Tugo Klasinc, Ernest Zega vaški svetniki Oskar Venturini — trije beseda pri nas že prizvoka, da bi se popraskal za ušesom in zamrmral: oj, od očeta Trubarja sčm smo vsi Slovenci - slovničarji. Kar spreleti te, ko pomisliš na paragrafe in zakone v za-špehani slovnici, na izjeme in dolgočasne ure, ko premlevaš interpunkcijo in a-nalizo in aspekt in figure in hiate in metatete, medtem ko skozi zaprto okno poslušaš škrjanca visoko pod nebom. bo samo z vztrajnostjo u-spel, torej; nulla dies sine linea. Ze od sedemnajstega leta, ko je kot petošolec začel zbirati narodne pesmi za Štrekljevo zbirko, pa do svoje smrti, 26. marca 1944, je delal, garal polnih štirideset let. Prebrskal je vse naše slovstvo. Stavek za stavkom, besedo za besedo. Malo je Slovencev, ki bi pregledali toliko knjig, kot jih je on: biblije, vse starejše časnike, naše klasike, OB DESETLETNICI DR. ANTONA Vsega tega rod dijakov, ki je šel skozi Breznikove roke, ni čutil. Slovničar Breznik nas nikoli ni učil slovnice! Paradoks, a vendarle resnica. Slovnice se nismo gulili, ali bilo je samo ob sebi razumljivo, da jo moraš znati. Kako bi sicer drugače? Užalil bi ga, in to bi bilo nerodno. Padel pri njem tako nikoli nihče ni, vsaj v višji šoli ne. Ko danes razmišljam, kako je bilo, ko skušam obnoviti v spominu njegovo osebnost in njegovo učno uro se mi preteklost megli. Čutim samo, kako je prijetno misliti na leta, ki smo jih preživeli z njim v razredu. pogovarjali smo se, brali, se smejali; včasih je predaval sam, tako sproščeno, ognjevito, da si mu moral slediti. Vse^ je prišlo na vrsto: domače in tuje slovstvo, zgodovinski drobci, filozofija, politika. O vsem smo govorili, le o gramatiki ne. Pač, ko je izdal četrtič Slovensko slovnico, nas je zanimalo, kolikor je zaslužil z njo. Dejal je, da za dva prašiča. «Madona!» se je začudil Janez v zadnji klopi. Tedaj se je ujezil: «Ne preklinjaj! Ce pa že moraš, potem reči vsaj —hudič!« Zdaj smo bili spet doma: zakaj hudič, kaj je lepše «smotka» ali «ci-gara», kako da ni prav. «smodka», kje pravijo vodni gladini «vršina», kako je dobil Tavčar priimek in na koncu še tisto: ovaj šešir, što ga ja nosim... taj šešir... onaj šešir... Ponavljali smo drug za drugim, se zabavali na profesorjev račun — in se naučili. Tako je znal Breznik oživljati mrtvo črko in o pravem času zbuditi čut za pravilnost in lepoto, tako je enolično šolsko delo belil z ocvrki, ki jih je odbiral od nas pri svojem težaštvu. Vse je od dijakov lahko dosegel, le enega ne; da bi šli po njegovi poti. Pesnike je vzgojil in pisatelje, kiparje in slikarje, glasbenike, zdravnike in arhitekte, vojake in politike, slovničarja nobenega. Večkrat je to z drobno zagrenjenostjo ugotavljal, vedel pa ni, da za njim ne more nihče, ki ga pozna, ker se zaveda prevelikega razločka med u-čeneem in učiteljem. Breznik je bil povprečno nadarjen. V gimnaziji ni kazal nobenih izrazitih sposobnosti, celo v slovenščini je dobival srednje ocene. Veliko pa je bilo njegovo veselje za domačo besedo, brezmejna je bila njegova volja. Pa tudi odličen spomin je imel. To ga je pripravilo do tega, da se je vrgel v znanstveno delo, čeprav je univ. prof. dr. Fran Ramovš z bistrostjo in razgledanostjo tako prekašal vse sodobnike, da si razen Breznika nihče ni upal v areno. Zavedal se je, da Razvoj glasbenega •Tdsiuj M/RK.0 v-------------- jenja na Primorskem petje ha podeželju hodilo svojo sta- V,?9t>tMekratka bila d0" 1 v e glasbene delav- aj tnamestih, da bi poteg-v,.'', »A Podeželske pevske V* irr Prve svetovne .X ‘Pijanski napad je \0 c' vsako nadaljnje dei0 *i ^ žlo V. i|t Avstro-Ogrske je lA j.a žačeti znova. Dru- ht Vi en^e je oživel° in ve!° na glasbenem V..9 v Narodnem gleda- seveda ni bilo 0 operetah in ope- kot se je zd3 Nevsko in g^^w V' V 1() (biVjGlinist Avgust fvan •CVasir g0;ienecc nJene i0' »N» ?lt] Mirk l.9* h,,Pa ie tržaška Glas- ?tlca v. šla . — z novim ela- elo. Poleg Sonca sta in Srečko k časa tudi dru- v Ho °2n' učitelji. Tudi glasbeno društvo v, r Vel° Je šlo pogumno na ?ih. hj, pod Komelovim Povsod smo videli in krepko voljo ps L S« j°v° kulturnega h' ^Sb ,Prehinila dolga voj- dela, jH* j H kazalo, da se bo !ih ie *epo kulturno v svo-obljubljal novi kraljevina Italija, je tudi slovenski c’alistične stranke v splošno kulturno delo in je prav ta razveseljiv pojav vzbujal nezaupanje v vladnih krogih, ki so se bali tega slavo-komunistič-nega odbora, kakor so ga imenovali. Toda zaradi velikih kulturnih in socialnih krivic so se ljudje začeli trumoma izseljevati v Jugoslavijo. Nesložnost v italijanski socialistični stranki je opogumila bojevniško zvezo (fa-scio di combattimento), da se je s pomočjo svojih odredov spravila naj.prej na neoborožene primorske Slovane. Ražen tega so fašisti v letih 1920-1924 požgali vse naše kulturne domove začenši z Narodnim domom v Trstu i . odredili postopno ukinjanje osnovnih šol, razpuščanje društev in odpravo slovenskega tiska (konec «Edinosti» 1929). Tako je bila cJulijska krajina« »rešena«. Tržaška Glasbena Matica je s požigom Narodnega doma zgubila vse in vendar ni obupala. Se je migala in si znala pomagati, tako da je lahko delovala še do leta 1927, ko je število učencev padlo že pod minimum. Tedaj je sklonila svoj razpust, že prej se je Sonc izselil v Jugoslavijo (zdaj deiuje v Ljubljani na glasbeni šoli), leto za njim je moral oditi profesor Mirk, nato še Ivančič, ki je bil nameščen na ljubljanski matični Soli. Podružnica tržaške Glasbene Matice v Idriji, po-1 ših klavirskih skladb in Kla-verjena violinistu Karlu Pa- virski album za mladino, si- horju, zaradi fašističnega nasilja ni trajala dolgo. Prav v letu največje narodne nesreče za Primorje, v letu 1920, polnem bridkosti in trpkosti, se je naselil v Trstu Srečko Kumar, doma iz Goriških Brd (Kojsko), ki je prvi dve leti vodil lastno glasbeno šolo v Skednju, nato pa prevzel klavirski pouk pri Matici, Na njegovo pobudo je Učiteljsko društvo u-stanovilo svoj mešan zbor, čigar vodstvo je poverilo Kumarju. Pevski zbor je gojil najnovejšo pevsko literaturo ter dal nekaj uspelih koncertov. Nastopil je tudi v Benetkah :n Bologni. Kljub veliki požrtvovalnosti učiteljstva pa se je moral zbor raziti, kei je bilo učiteljev vedno manj. Učiteljsko društvo je pokazalo svojo podjetnost tudi z raznimi glasbenimi publikacijami (zbirka Otroških pesmi, zbirka zborov «Prvi plameni« in dr.). Tudi Glasbena Matica v Trstu je izdala zbirko 15 lažjih moških in mešanih zborov. Na Goriškem je Katoliška knjigarna založila nekoliko zborovskih zbirk, Vinko Vodopivec pa je -am zalagal zborovske skladbe cerkvene in posvetne vsebine. V samozaložbi je izdal Vasilij Mirk zbirko zahtevnej- cer pa je sodeloval pri ljubljanskih glasbenih revijah. Delavnosti je bilo torej dovolj; podoba je, da se sveže sile primorskega slovenstva niso dale tako vklepati kot je fašizem želel, preveč je bilo v njem ognja in neustavljive volje. Ko pa je povsod zavladalo kontrolirano zatišje, so snovali nove načrte za svojo bodočnost in s tem tudi za glasbeno kulturo. Tudi na to dobo lahko zremo s ponosom nazaj. Pomislimo samo to, da so iz tržaške Glasbene Matice izšli in se potem na konservatorijih spo. polnili violinist in skladatelj Ubald Vrabec, violinist in skladatelj Stanko Malič, pianistka Ema Gombač-Vrabče-va, pianist Dušan Stular, skladatelj in profesor glasbe v Osijeku, pinistke Ana in Angela Lampe v Trstu ter Božena Sirok-Dekleva, zdaj v Ljubljani. Tudi ne bo odveč, če omenim, da je naš glavni violinist Karlo Rupel, profesor Akademije za glasbo v Ljubljani, prejel svoj prvi violinski pouk ravno na tržaški matični šoli. VI. ,Ko je zasijalo sonce svobode in je tujce pobrala noč, je prišel naš živelj spet do besede, do tiste besede, ki jo je navdušeno spregovoril po zaslugi Osvobodilne fronte in zmagah Jugoslovanske arma-ed. Odslej se je res lahko razvijalo kulturno delo v novem resnično demokratičnem duhu. Malone vsa prejšnja pevska društva so spet oživela deloma kot prej deloma v novi obliki prosvetnih društev in se lotila dela z redko ljubeznijo. Sprva je bilo težavno, predvsem je bilo treba naše ljudstvo usmeriti v njegove lastne kudturne vode, potem privaditi pevce na zborovsko petje (z italijanskim gospodstvom je bila kontinuiteta pevske tradicije prekinjena); jezik jim je delal težave, ker se ga prej niso mogli učiti itd. Ampak delo je bilo smotrno začrtano in zdaj že teče vse bolje. V Trstu so 1945. leta obudili ij življenju Glasbeno Matico, ki za enkrat vzdržuje samo glasbeno šolo in se pripravlja tudi na izdajo muzikalij. Obnovo so izvršili tudi v Gorici; tam je Kumar vodil tudi prvi zborovski tečaj. Veliko je prispela tudi slovenska radijska služba. Kaj več pa o tem ne bom govoril, ker smo prišli v sedanjost, ki jo doživljamo sami; želim pa le opozoriti na delo, ki ga vršijo vidnejši glasbeniki, oziroma na tiste naše može, ki so ga opravljali prej ali vsaj do nedavnega. Po kronološkem redu si sledijo skladatelji takole; (Nadaljevanje sledi). slovnice in besednjake, poleg tega pa še mnoga tuja dela, ki so mu pomagala spoznavati naš jezikovni razvoj. Plod njegovih raziskovanj so številne razprave. Vse se odlikujejo po znanstveni dognanosti, strnjenosti in poljudnosti. Kdo ne pozna člankov, kot so: Jezik naših pripovednikov, O časnikarski slovenščini. Jezik kmetskih povesti, Slovenski slovarji? Kdo ne ve za njegove zanimive razlage rodbinskih imen, kdo še ni imel v rokah Slovenskega pravopisa? Življenjskega cilja pa tudi on ni dosegel: novega besednjaka. Koliko časa mu je žrtvoval, ni znano, a opombe in dostavki, raztreseni po vseh straneh Ple-teršnikovega slovarja, ki si ga je omislil kmalu po izidu s prvimi prihranki, kažejo sledove večdesetletnega dela. Breznikovi pripisi v ple-teršniku so dragoceni. Zal so po večini neuporabni, ker so premalo dokumentirani. Prepogosto si je pomagal s podčrtavanji, puščicami, okvirčki in klicaji, ki so sicer zgovorne priče znan-svetnikovih naporov, vklesati si v spomin, kar zaupajo drugi rajši zvezkom in kartotekam; nam ne povedo nič več. Breznik je zaoral na preobsežnem polju, zato delu ni bil kos. Postal je žrtev stare individualistične šole. Čeprav je natanko poznal zgodovinsko rast slovenskega jezika, se je zavedal, da mu kot slovničar ne sme in ne more predpisovati razvoja. V besedišču in skladnji je odkril marsikatero napako, a jo je pogumno zapisal tudi sam, če je ugotovil, da jo je ljudska raba uzakonila. Zaradi te širine pri znanstvenem delu ni nikoli zapadel v dlakocepstvo, ki so ga uganjali ostali šolniki med obema vojnama. Znanstveno delo ga je oblikovalo tudi kot človeka, da, celo kot duhovnika, v nepristranskega presojevalca okolice. V vsakem človeku je videl najprej osebnost, ki jo je treba spoštovati kljub morebitnim svetovnonazorskim razlikam, zato je imel povsod občudovalce in prijatelje, tudi nasprotnike, a menda nobenega resnega sovražnika. Bilo je tiste dni, ko so podgane zapuščale barko. Po naročilu prosvetnega ministra smo morali tudi osmošolci pisati o domovini, o njeni svobodoljubnosti in vojaški moči, o pravičnosti in trajnosti tedanjega družbenega reda. Ne spominjam se več, kaj sem pisal a še vedno čutim, kako me je objelo nekaj nagonskega, mračnega, silnega, da sem trepetal in čečkal, čečkal. Kar so mi govorili osem let, sem postavil na glavo, obtožil vse po vrsti hinavščine, izdajstva, laži, pljunil na to, kar mi je bilo prej sveto, kot more samo mlad človek. Pisali smo zadnjo šolsko nalogo pred maturo... Kot navadno je sedel profesor Breznik za katedrom in čakal. Brž ko so prvi oddali zvezke, se jih je lotil. Držal se je kot sveča ter se zdaj pa zdaj razhudil nad posameznikom: «Cežana, pa datum! — Hm, dobro. — In vejico si pozabil! — Prav, prav«. Popravljal je ter vračal zvezke. Jaz sem pisal. Sele popoldne me je poiskal v učilnici. Takrat sem prvič in zadnjič videl njegovo delavnico. Ozka in mrzla je bila, miza sredi nje, stoli, nekaj preprostih podob, knjige, pole papirja in v kotu pult, ob katerem-je stoje delal. Ko sva sedla, je poiskal moj zvezek in ga molče odprl. Potem je iztrgal zadnja dva lista in mi ju izročil. «Pozabiva!» je rekel, mi podal roko in dodal: «Se vse bo prav, če bomo dočakali«. *** Tak je bil profesor Breznik kot človek in znanstvenik. Cas je že marsikatero njegovo trditev popravil, nekatere morda še bo. A kljub temu ga lahko štejemo med naše največje jezikoslovce, med oblikovalce sodobnega slovenskega jezika. Vsem pišočim ljubem bo še dolgo zanesljiv mentor, znanstvenikom vzor hladnokrvnega raziskovalca, mladini pa primer nesebičnega delavca STANE SUHADOLNIK GRAFIKA V DEKORACIJI Naš tede pregled Začelo se je z alarmantni- kaj besede pri nuklearnih rosni i vestmi iz Japonske o ra- u ‘ v dioaktivnih ribičih in ribah, ki so zečele vsak dan bolj polniti stolpce svetovnega časopisja. Vsi so postali žrtev radioaktivnega izžarevanja pri eksploziji ameriške vodikove bombe na Bikinih I. marca letos, čeprav so bili takrat priblimo 100 km oddaljeni od kraja eksplozije. Tudi pri drugih ribiških ladjah, ki so kasneje plule skozi nevarno področje, so nato ugotovili u-činke radioaktivnosti in ribe izločili iz prodaje, saj poročajo o hudih obolenjin zaradi uživanja okuženih rib. Prvi protesti so se pojavili na Japonskem in sicer zato, ker japonske oblasti niso bile obveščene o dejariskem obsegu nevarnega področja. Pozneje, ko so vesti o zdravstvenem stanju prizadetih ribičev že dodobra razburile javno mnenje in mu tudi bolje pred-očile posledice atomske eksplozije, so postali tudi protesti obsežnejši in so se končno zlili v zahtevo, naj ZDA s takšnimi nevarnimi poskusi prenehajo. Kaj se je pravzaprav zgodilo na Bikinih, je težko reči. Morda niti sami znanstveniki, ki so eksplozijo pripravili, še ne morejo dati dokončnega odgovora. Sam predsednik Eisenhower je izjavil, da se je 1. marca na Bikinih očitno zgodilo ime kaj, kar je presenetilo same znanstveniken. Vsekakor drži, da podvzeti varnostni ukrepi niso zadostovali za učinke eksplozije. Morda niti ne same eksplozije, kajti pretresa, vala zračnega pritiska itd, ni čutil izven nevarnega območja nihče. Učinki radioaktivnega' izžarevanja, ki ga je povzročila eksplozija, pa so očitno ušli nadzorstvu znanstvenikov, in morda jih še danes ni mogoče do konca pregledati. Ze se pojavljajo zaskrbljeni glasovi, kaj bo z ribami v Tihem o-ceanu. Na Japonskem so približno izračunali, da je bila sila eksplozije vodikove bombe na Bikinih prav takšna, kot da bi hkrati eksplodiralo 140 milijonov ton trinitrotoluola; toliko razstreliva ni ilo za uničevanje ljudi in sveta v vsej drugi svetovni vojni. Seveda ni rečeno, da bi morala ena sama vodikova bomba narediti toliko škode kot vse bombe in granate, ki so se razpočile v zadnji vojni, ker je njen učinek pač krajevno omejen in bj šlo zlasti v središču eksplozije mnogo energije v izgubo, namreč za rušenje ruševin. Tem bolj nevarno pa je razširjanje radioaktivnega prahu zlasti ker se da kot trdijo, še povečati, če se bombi dodajo večje količine radioaktivnih snovi. Vendar gre pri vsem bolj ali manj za ugibanja. Pravijo, da po Japonskem sovjetski agenti kupujejo kose lesa radio-aktiviziranih ladij in dele oblačil nesrečnih ribičev, da bi na podlagi tega v sovjetskih laboratorijih laže. ugotovili kaj se je pravzaprav zgodilo 1. marca. Dogodek pa je napravil na svetovno javnost globok ntis, saj je nudil majhen vpogled v grozote atomske vojne, proti katerim bi bila tragedija Hirošime igrača. Ljudje so odkrili čudovit nov vir energije — in se igrajo z njim kot otrok z ognjem. To pravi večina svetovnih listov in mnogokrat izvaja iz tega zahtevo po mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo in zahtevo, naj gredo milijarde, ki jih velesile mečejo v atomska raziskovanja rajši za prizadevanje, kako bi atomsko energijo uporabili v miroljubne namene in z njo olajšali življenje človeštvu. Churchillu pripisujejo namen da izkoristi ta dogodek za uresničenje svojega starega načrta o sestanku najvišjih predstavnikov velesil. Pri tem govore nekateri o sestanku treh, drugi pa tudi o sodelovanju Francije in Kanade — dveh držav, ki imata tudi ne- V Ljubljani je v hiši poleg prostora, kjer je stala bivša gostilna ■Pri Figovcu«, nastal nov lokal, ki ga tudi imenujejo «Figovec». Univ. prof. ing. arh. Edo Mihevc je pri notranji opremi zelo posrečeno uporabil za dekoracijo povečane Spacalove grafike, s katerimi je nekatere stene popolnoma prevlekel. Na ostalih stenah pa vise gratike istega umetnika. iskovanjih. Tehnično bi b% sposobni za resnejša atomska raziskovanja še Nemci in Japonci, ki pa jim je to zaenkrat onemogočeno. Toda vprašanje nadzorstva nad atomsko energijo in njenega uporabljanja v miroljubne namene postavlja vrsto problemov, ki niso samo tehničnega značaja in tudi na izhajajo samo iz sedanjih političnih nasprotij v svetu. A-tomska energija v mnogočem razbija tudi osnove sedanje družbene ureditve v velikem delu sveta: vsote, ki so potrebne za raziskovanja, daleč presegajo zmožnosti katere koli zasebne gospodarska skupine in prevzame jih lahko samo država, in še to samo nekatere ne le tehničntj, temveč tudi finančno najmočnejše države. Mnogokrat pa presega okvire posameznih držav in postavlja tudi samo Čisto tehnična vprašanja mednarodnega značaja. (Tako se na primer Amerikancem že zdaj maščuje, da so izključili Anglijo od sodelovanja pm svojem atomskem raziskovanju in jo prisilili, da sima išče svoja pota). Zaenkrat so v Waahingtorvu sklenili, da ne bodo nadaljevali nevarnih poskusov na Bikini h, dokler podrobno rie razčistijo vseh posledic zadnje eksplozije. Povedali vedp,, da je za prejšnji četrtek bilg. v načrtu nova raztrelitev, da so jo pa odložili. Seveda tat odložitev na vsem vprašanju ne spreminja mnogo: mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo in nevarna igra čarovniškega vajenca, kot pravi neki angleški list, bosta ostali prav tako daleč od rešitve kot doslej. m * * In še ena atomska. To pot gre za gospo Clairo Booth Luče, veleposlanika ZDA v Rimu, in na njen govor v elegantnem washingtonskcm hotelu, ki sliši na romantično ime <(Mayflouier» (ali «majski cvetu); ta govor je imela že 5. januarja, pa so njegovo besedilo z neko sumljivo ljubosumnostjo do nedavnega prikrivali. Večji ameriški listi so svoj čas objavili samo kratke izvlečke, ki niso vsebovali takšnih «atomskihs trditev, kot je recimo ta: «Z4aj pa nekaj, kar naj ostane med nami: zdi se mi, da se bol}« kot kdor koli razumem z Italijani, ker sem pač ženska...t In za hvaležnost je trideset italijanskih opozicijskih senatorjev, ki tega pomembnega dejstva gotovo ne znajo dostojno upoštevati, vprašali vlado, kdaj namerava sporočiti Washingtonu, da je Cia-ra Luče «persona nem gratav. O samem govoru smo ie pisali in tudi komentirali. Dodali bi le še, da je vztrajanje ameriškega državnega tajništva, da drži v Rimu takšno diplomatsko predstavnico, ki predvsem ne zna krotiti prirojene brbljavosti in ki ima poleg tega čisto svojske poglede na politiko, pravzaprav značilno za resnost, s katero v ZDA včasih obravnavajo evropska vprašanja. In če pomislimo, da gre odločanje o tržaškem vprašanju v Washingtonu tudi skozi takšne roke... Clara Luce se bo v ponedeljek vrnila v Rim in kot je napovedala, odgovorila na zahtevo opozicije, naj vlada zahteva njen odpoklic. Ce ji ne bo kdo pošteno stopil na jezik, lahko pričakujemo spet eno izmed onih izjav, ki so italijanskim vladnim krogom povzročile že nemalo preglavic, tudi v predvolilnem času. Kar se Trsta tiče, pa je gospa Luce povedala, še, da je 8. oktobra zvečer, opolnoči, «tulila», ker je bil sprejet ans gleški načrt namesto ameriškega. Postavlja se vprašan je, zakaj pravzaprav ta burni čustveni izliv? Gre Clari toliko za formo — ali pa je šlo morda za prvo spoznanje, da z vsem lepim načrtom, prinesti Trst Italiji na krožniku, ne bo nič. ((Tulila« bi namreč lahko gospa Luce že vsaj popoldne, ko so vsi navadni zemljani, ne le ameriški veleposlanik v Rimu, vedeli za modri angloameriški sklep — pa se je tega glasnega opravila lotila šele opolnoči, ko je morala že zvedeti za prvo, odločno jugoslovansko reakcijo, zlasti pa za dogodke po beograjskih ulicah. Res, v Italiji bi ji morali biti vsaj za to globoko čustvo hvaležni, ne pa da zahtevajo njen odpoklic... Te dni je v Rimu zahodno-nemški kancler Adenauer. Po. ročilo, ki je bilo v petek opolnoči izdano o razgovorih med njim, Scelbo in kompromitiranim in «ex offon rehabilitiranim Piccionijem, je praktično enako zatrdilu, da bo Italija čimprej poskrbela za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. To je bil verjetno tudi namen Adenauerjevega biuanja v Rimu, ki se je po prizadevanju palače Chigi spremenil iz navadnega postanka na poti iz Turčije domov o pravi pravcati obisk. Zdi se, da se je tak obisk zdel palači (Nadaljevanje na 6. strani) r ANGEL KOŠUTA MIROSLAV: V._____________J SPOMLADI (Prispevek k mladinskemu literarnemu natečaju) Miro se je ustavil. Edina zvezka, ki ju je imel, je zvil in vtaknil v Sep, nato je vzel glavnik, se počesal in nadaljeval pot. Počasi se je bližal Korzu.Srce mu je vedno hitreje bilo in čeprav se je skušal delati povsem mirnega, je čutil, da mu zaliva obraz rahla rdečica in da postaja vedno nestrpnejši. Na vogalu Liliče Roma ga je čakala Sonja. Ze od daleč jo je zagledal. Počasi se je sprehajala pred nekim barom iti gledala mimoidoče. Zaradi velike gruče ljudi, ki je takrat prečkala cesto, se ji je lahko približal, ne da bi ga opazila, in ko se je obrnila, ji je prišel za hrbet, ter ji položil roko na ramo. eDober dan.'» «Oh!...» se je začudila. Mogoče mu je še tiho dahnila pozdrav, toda Miro ga ni sli- i) je i, ki samo njene sinje oci, ki so se mu ljubeznivo smehljale, nato pa se je hitro zavedel in vprašal: «Cakaš že dolgo?* «Q, ne! Prišla sem skoraj ravno sedaj*. «No, recimo.* je rekel Miro bolj iz nagajivosti kot nevernosti. «Zares.n se je branila s skoraj užaljenim■ glasom Sonja. «Sem mar rekel, da ti ne verjamem?» in jo je prijel za roko. Z roko v roki sta počasi korakala proti Goldonijevemu trgu. Govorila sta o vseh mogočih stvareh: o šoli, o profesorjih, o njeni teti, pri kateri je bila že nekaj dni in še o marsičem drugem. Tako sta prišla do Goldonijevega trga in zavila na desno proti stopnicam, ki peljejo nad predorom proti gradu. Ko sta bila nad predorom sta se ustavila in se ozrla na trg. Tramvaji in filobusi so drug za drugim prihajali in odhajali, majhna telesa ljudi pa'so hitto prečkala ceste in se pazljivo izogibala avtomobilov. ki so drveli na vse strani. V predoru je šumelo kot v panju. Miro jo je pogledal: «Ti ugaja?* Prikimala je in ga ljubeče pogledala. Bilo je prvič da je to videla. Navadno, ko je prišla v mesto, je večinoma sla samo obiskat teto ali pa v kino. Včasih se je pri teti ustavila tudi po več dni in si je v njeni družbi ali pa sama o-gledala mesto; toda tukaj je bila danes prvič. Miro jo je gledal in pil njeno lepoto. Njeni lepi temno-kostanjevi lasje so se zibal j v lahkem, komaj občutnem ve-tričku, njene sinje oči so požirale lepoto mesta in zdelo se mu je, da vpijejo njene lepe, pravilne ustnice po poljubih. Začutil se je neizmerno bogatega, ko je pomislil, da je vse •to sedaj njegove, tnbenem pa je občutil velik strah ob misli, da bi mogel to kdaj izgubiti, Temna senca mu je prešinila obraz, ko je. pomislil, da si ravno tega želijo njegovi starši. Sonja se je obrnila. Njune oči so se srečale in nekaj trenutkov sta tiho zrla drug v drugega, nakar je ona svoje umaknila in vprašala: «Ti ugaja ta bluza?» in ;e z očmi pokazala svojo novo, svileno, spredaj široko odprto belo bluzo, ki jo je nosila prvič. Miru je bilo žal. da ni tega prej opazil. Morda jo je danes celo nalašč oblekla le zaradi njega, a on je niti ni opazil. Kdo ve, kako bi jo veselilo, ako bi jo sam že prej pohvalil. — No, kar je, pač je. Nasmehnil se je in prikimal. uToda gotovo nisi bila v nedeljo pri maši...« «0, motiš se» ga je prekinila. «No, pa nisi poslušala — kar je skoraj isto —, ker bi drugače vedela, kaj je rekel gospod župnik glede takihle bluz.* *Pa če tebi ugaja, kaj mi mar gospod župnik!?* Miro jo je stisnil tesno k sebi. Hodila sta, dokler nista prišla do nekih klopi pod bori in se tam usedla. Nekaj korakov od njiju, se je igrala mala plavolasa deklica, ki je zdaj pa zdaj nesla pokazat kak kamen svoji babici, ki je pletla, sedeč na klopi nekoliko pred njima, in ji vedno rahlo prikimala. Ko ju je sliša-la, se je babica ozrla in ju pogledala iznad očal: nato se je spet obrnila in Miru se je Zazdelo, da je globoko zavzdihnila. Mogoče se je spomnila svojih mladih let in morda že pokojnega moža... Nad njima so tiho šumeli bori in se nalahko priklanjali drug drugemu, kot bi se hoteli tudi oni objeti, «Ali se spominjaš?... Tudi takrat so bori tako sladko šumeli .» je tiho dahnila Sonja, kot bi se bala pretrgati njihovo poezijo. «Da, draga.* Miro jo je še tesneje privil k prsim m jo poljubil na čelo. »Tudi takrat.* je še ponovil v kratkem molku. # Ri »J Bori so otožno šumeli svojo večno pesem, kot bi pomilovali ostalo drevje, ki se je moralo ločiti od svojega listja in golo počakati pomladi. Vsepovsod okoli njiju je bila jesen, pusta, mrka jesen, le o-nadva sta živela nekje drugje, nekje daleč, daleč izven tega sveta polnega sovraštva, izven tega sveta večne jeseni tn. zime. Njune besede so bile V tem pustem kraju kot dih poezije, dih nečesa novega, kar je bilo v nasprotju z o-tožnim šumenjem borov. Toda za njiju bori niso šumeli otožno, nasprotno: zdelo se jima je celo da nista še nikoli slišala tako sladke, tako lepe melodije. Sonce je stalo visoko na nebu in se s svojimi poslednjimi toplimi žarki poslavljalo od majhnih, skoraj praznih pgrtičev, od na pol zapuščenih vinogradov, od revnih malih kraških gričev. Zarek se je prikradel skozi goste borove veje in osvetlil list lesni- ke, ki ga je lahen piš vetra odtrgal od veje. Nekaj časa je plaval po zraku, nato je v majhnem vrtincu padel na tla: še nekoliko se je zazibal, tedaj pa so padli nanj drugi listi in ga pokrili. «Tako bo tudi z nami.* bi ob tem prizorčku pomislil navadno Miro. Toda sedaj leži pred njim Sonja, tista Sonja, zaradi katere odganja spanec, samo da bi lahko več časa mislil nanjo, tista, katero je tolikokrat spravljal v zadrego s svojimi pogledi, dokler nista oba spoznala tistega, kar si morata sedaj povedati, da, dokler nista oba spoznala, da sc ljubita. Spoznala sta in sedaj je čas, da si to priznata, čeprav bi to sploh ne vilo potrebno. Mar ne povedo že njun i pogledi vsega?... Sedaj je čas in oba vesta, oba si tega želita. Cernu bi ga drugače danes povabila s seboj? In čemu je tako oblečena? Miro je dobro vedel čemu. In sedaj naj bi razmišljal o listu, ki ga je odnesel lahen piš vetra? — Kaj mu mar, četudi odnese ves grm! Sonja je ležala vznak v travi in lomila med prsti na pol suho travnato bilko. Opazovala ga je s svojimi nebeško modrimi očmi z ne povsem p osrečeno brezbrižnostjo in je z zanimanjem sledila njegovemu pripovedovanju. Govoril ji je o sebi, o svojih študijah, o načrtih za bodočnost, in veselilo ga je, da jo to zanima, da ga razume. Govoril ji je in jo gledal. Konci njenih dolgih temnokostanjevih lus so s c mešali s svetlobelimi včasih rumenkastimi bilkami trave, v njenih očeh, ki so bile stalno uprte nanj, je večkrat zapazil neki nenavaden kratkotrajen blesk, iz katerega je lahko čital skrito željo, željo, ki se je gotovo izražala z istim bleskom v njegovih očeh. Miro je umolknil. Veter je med bori ostreje zažvižgal m pripodil izpod c/rmov kup listja, ki se je nato, iščoč zavetja, s šumenjem pognalo naprej. Od nekod se je pripodil tak majhen, suh list in se zagnal Sonji v lase. Nasmehnila se je in s j hotela z roko seči ponj, toda Miro jo je ustavil. Ko jo je nehote malo močneje stisnil, je opazil, kako je v njenih prsih zastal dih, in tudi njen pogled se je mahoma izpremenil: postal je tako proseč in tako zapeljiv kot še nikdar prej. Toda Miro ni imel moči, da bi se odločil; izpustil je njeno mehko belo ročico in ji vzel list iz las. «1 n potem?* ga je čez čas, medtem ko je še med prsti drobil list, vprašala Sonja s skoraj žalostnim glasom. Koteč, da bi nadaljeval svoje pripovedovanje. , Sedaj pa se je Miro odločil. Videl je, da ga ne prbsi, naj nadaljuje svoje pripouedova-nje, o ne. prosi ga vse nekaj drugega, prosi ga to, kar je ravnokar zamudil. Da, to je spoznal iz njenega glasu. Nasmehnil se je. »Alj te res tako zanima?* je tiho vprašal in ji z desno roko nekoliko privzdignil glavo. »Povej raje. česa si sedaj najbolj želiš.* je še tiho dostavil. Sonja je vztrepetala, prsi so se ji začele sunkoma in ne enakomerno dvigati, ustnice drgetati. V njenin očeh se je pojavil tisti nenavaden blesk, takoj nato pa solza. Da, solza, toda solza sreče, solza veselja. Gledala je, kot ne bi hotela verjeti, kot ne bi razumela. Todu samo za trenutek ali dva: k oj nato se mu je vrgla okoli vratu in ustnice so se jima združile v dolg strasten poljub. Bori so šumeli svojo večno pesem, zdaj ostro in kratko, zdaj dolgo in zateglo. Z grma lesnike je odpadel zadnji list: ,dolgo se je upiral vetru, nazadnje pa je- le omagal tn sledil usodi svojih bratov. Prišla bo pomlad z novimi zelenimi listi, nato pa bo smrtna kosa jeseni vse to zopet uničila... «Pa me res ljubiš?« Odgovoril ji je s strastnim poljubom. Nekaj časa sta tako molče uživala svojo tiho srečo, nato je ona zopet vprašala: »in potem pojdeš zopet proč?* uTorej te to res zanima?* jc namesto odgovora vprašal smeje Miro. »Ko pa te ne bom potem več videla.* je dejala Sonja in se še bolj tesno privila k njemu. «Pa saj se bom o počitnicah vrnil, ne?* »Toda do takrat bo tako dolgo tu brez tebe.* «Saj bo tudi meni.» «Da, če se ne boš zaljubil v kakšno Ljubljančanko.* Toda. ko je videla njegov temen obraz, ji je bilo takoj žal, da je to sploh zinila. Zato se je hitro popravila: «Saj ne mislim resno, Miro.* «Upam.» je dejal kratko on. In potem sta ostala tam -se dolgo. Bori nad njima so tiho šumeli, kot bi se hoteli pogovarjati o svoji mladosti in ljubezni, ter so pozabili na kruto jesen, ki je vladala vsepovsod okoli njiju. Da povsod... Miro je to občutil; povsod razen v njunih srcih. Tam je zagospodovala pomlad. »:«>š Sonja, ki je s polzaprtim i očmi gledala tja preko mesta, je tiho zavzdihnila. eMiro! Ali se ne kesaš, da si takrat tako ravnal?* sNeumnica!» je dejal ljubeznivo on. nMar bi se kesala ti, če bi našla zaklad, kot sem ga našel jaz v tebi?« «Da, če bi mi ta prinašal toliko trpljenja, kot ga jaz tebi.* iiToda kaj je to v primeri z najino srečo?« Umolknila sta. Božal ji jo lase tn tiho užival. Pogledala ga je, se mu nasmehnila, nato mu je zopet položila glavo na prsi in sanjala. Cez čas pa je zopet vprašala: «Pa zakaj so nama tvoji ta- ko nasprotni? Ne, ker sva premlada?* Miro je odkinial. Videti je bilo, da ne govori rad o tem. Toda Sonja jc kar naprej silila: «Ko bi vsaj vedela, kaj sem zakrivila. Miro, prosim te! Nekoč sj rekel, da med nama ne sme biti nobenih skrivnosti. Zakaj torej sedaj ne govoriš?» «Cemu bi te žalil, draga.* «Ako me ljubiš...« «Ker je tvoja mati... tvoja mati.* «Ker je moja mati.,.* Sonja je prebledela. Dve veliki solzi sta ji stopilj v °či *n ji spolzeli po licih. za ta primer w \Vinterton. Z ra- „ tramo ta dva P * kot nejasna P.^ Iz čas; naj pih ne pre mu! in kaj •' ; dar '■nia ta lateliste, ki se če ju primerja« t problemi v nasi « pa iz majhnega d Za vse izdaje j* I daj v coni A I' * edali «" La pr jih napove«--- «,» zadostni kolic>n J na poštah. ZaW« la nerodnost za.jr£| stino 1953» in ki nis° bi'eaj”!L so bile na prod« p no. ni količini sa«« pošti?! in klical; »Odkril sem« Ko je namreč legel v so-palno kad. je opazil, da ,ie njegovo telo izpodrinilo vodo čez rob. To mu je dalo pravo misel. Prostornina po topljenega telesa je enaka prostornini izpodrinjene vode. Doma se je takoj spravil na delo. V poln lonec je potopil venec, vodo, ki je stekla J Prvi primer je bil obravnavan v vseh večjih filatelističnih čez rob, pa je prestregel v votlo kocko. Izmeril je njeno stranico in višino nabrane vode. Tako je zlahka izračunal prostornino. Zdaj mu je bila natančno znana tudi prostornina venca. Nato je spet do vrha napolnil lonec in potopil v vodo toliko zlata in srebra. kolikor je dobil zlatar teh kovin za izdelavo venca. Izkazalo se je, da je bila prostornina venca večja. Zlatarju so sneli glavo... revijah raznih držav in ga sa ma uprava pošt v coni B ne priznava za svojega. Drugi primer je ostal doma in kako bo z njim nam bo znano, kadar se bo izjavil sam gen. Winterton ali njegov pooblaščenec. No, in ker smo ravno tu, bo prav, da omenimo te portovno znamko za tri lire, ki je bila izdana v coni A 24. NENA-- „ Nad pet let Je V* Dunajčaka od zdr«t zdravnika. Toži ,, li vse telo, ^ izpadajo lasje-.jenejš'# dajali najra*11^ ze. poskušali operacija«' so jo na slepiču. J{;, toda v njem ® jti? kor ni hotelo A Po dolgotrajni'V n * .st fš* končno le odkf1^; bolečin: s'!!jie P so n-ih s katero stene v njene« Ugotovili so, da »a iW, L li vin Ra ie lij o rai 20.C Rei ki, ske ter lik Ra dol šel kri Pr; up Ris val sla '•e glt 'o kd ko sti mi Rli Pr Pr te: Vo Ije sicer ni svinca, j, ji je. kar Je no. v kosteh..^, da ima ta D' . ;d‘ lesu dvakrat v delavec, ki d°b •*' pot' da je zbo:el za leznijo. Narne^aii!ii cij bodo D0" e, prebelili stanov UNESCO NEVZGOJEN se la vi ci st ki Pl N, in Rl Vi g: v; d Mitološki *nad ' nastopa v ne. stripih pone; kod p°: naletel na os«® UNESCO <°db°r Q1> ,n ‘liost, kulturo - ^ organizacija Je p' s dnevi sporočil®' • > ((nadčloveka« c ,,„11“ ma junakov jtra •;f pa. vsebino ..atiti1 vit«1 bogatiti z duh0'1 tipi. s’ Poročilo se °P ke iz več deiC,3elf''!, ge' čije. Francije. Turčije, Jap0"5žgaPe' de otroške m .■ I a« tako prenatrp—^ je >j skimi tegobami ^ traPv poročilu —' fle?. z nenormalnim jjjd’ na° dalje pravi p(%0 pi ((divjega z H ^ škodU1' v). rod11 so tako ob njih Pora^f neptfi- dobe otroci. kl no' ro o Indijanc1,.^1 nih ljudeh. P® do vseh l)ud’ polti«. pmiiiljici!. resnice m uenime zn noše nmnmi Nekega dne se je napotil zeleni žabjak od mlake do mlake, da bi obvestil vse svoje sorodnike in prijatelje da se njegov sin Kreke-tac ženi z 2abico Krasta-člco. «Kre, kre! Ali si doma oo-ter?« «Kre, kre! Kaj pa je novega boter?* «Kre-ke-ke! Sin se mi ženi. Pridi, boter, s celo družino zvečer k meni. To bo veselje, jedača in godba. Sedaj pa srečno boter. Mudi se mj dalje. Kre. kre, kre- In tako je žabjak šel od soseda do soseda, od sorodnika do sorodnika in obvestil vse mlake. In sedaj se je počasi vračal domov z veliko skrbjo in nejevoljo. Vedel je, zvečer bo dovolj zabij ih slaščic, tudi veselja bo dovolj in petja. Toda, kdo bo igral? Tako razmišljajoč je prišel do domače mlake in prav, ko je hotel skočiti vanjo, da bi se v svoji postelji malo odpočil, je zaklical rumenokljuni vrabec z veje: »Civ. čav! Zdravo prijatelj Kreketač, kaj si pa tako slabe volje? Mar ne vidiš, kako lep dan je? Glej. kako sonce lepo sije. ti pa bežiš v to mračno mlako. Chr. čiv!» Na to pa mu je žabjak odgovoril: «Si me našel, starca, da se mi posmehuješ Sram te bodi. Ves dan tekam. Jutri se mi bo ženil sin. pa nimamo glasbe. Pusti me sedaj, delo imam.* Z.4BE IN VRABCI Mali vrabček zaprhuta s krili, pa se šfele tedaj spomni. kaj mu je žabjak pripovedoval. Sin se mu ženi. Ej, dragi moji, to bi pa lahko bilo nekaj tud! za vrabce. «Civ, čav!> se je razlegalo ves dan vrabčevo čivkanje. Od vseh strani so prileteli še drugi vrabci, da bi slišali, zajcaj jih rumenokljun-ček klice. «Oj, poslušajte me! Stari žabjak mi je povedal novico. Njegov sin se ženi. Nima godbe in mislim, da bi mu lahko mi z našo glasbo razveseljevali goste*. «Cjv. čiv, stari žabjak. pridi iz mlake. Na tvoji gosti- ji ti bomo igrali. Civ, čiv!« Prišel je stari Kreketač ves srečen. «Kre-ke-ke-ke! Tedaj pridite jutri zvečer. Sedaj ml pa oprostite dragi prijatelji, še veliko dela imam. Mudi se mi. Kre-kre-kre!» Ko je sel naslednji dan h kraju, so se zbrali vrabci, zbrale so se žabe, da bi pro-slavilj svatbo mladega Kre-ketaea. 2abe so se posedale za dolgo mizo, na častnem mestu sta sedela mladoporočenca. Vrabci pa so se razmestili po bližnjih vejah in uglaševali svoje glasove. Zabe so pele. vrabci so jih A ftl V- r-; • f s: , pa spremljali z godbo. Toda ta žabja pesem in vrabčja glasba je prebudila mačka Marka, ki je bil prav danes zelo lačen, in štorkljo Dolgonogo, ki je pravkar premišljala kakšno slaščico bi dala svoji lačni de-ci. Pretegnil se je Marko, se obliznil in se napotil na ’ov. Sel je naravnost proti mlaki. Medpotoma je srečal štorkljo Dolgonogo in ker mu je bilo dolgčas, da bi hodil sam, se ji je pridružil. Toda vrabci navihanci so takoj opazili svoje sovražnike pa so na ves glas zagnali krik: «Civ, čiv, čiv! Bežite žabe. bežite! Dolgonoga gre.* Preden bi kdo utegnil ploskniti z roko. ni bilo nikjer več niti ene žabe. Listala je mlaka pusta m prazna. Zamislila se je Dolgonoga štorklja in je hotela s svojo zvliačnostjo ulovili vsaj eno žabo. In je pričela klicati: «2abe, žabice, pridite ven. Prinesla sem vam polno slaščic. Vem, da imate svatbo, pa sem si dejala, čemu bi si bili prav danes sovražniki. Pridite, spoprijateljimo se, da bomo živeli odslej v slogi.« «Draga štorklja Dolgonoga, naj bo. Bodimo prijate- lji. Toda priti moraš k meni v stanovanje. Saj veš. kakšna je navada. Kadar nekdo sklepa prijateljstvo, mora priti v prijateljeve stanovanje. Čakam te. Kre-fcre, kre.» Maček Marko pa je ta čas barantal z vrabci. Prosil jih je, naj vsaj eden zleti z veje. da bi mu nekaj povedal. Vrabci so se mu pa samo smejah in čivkali. Poznali so mačka Marka. Zamijavkal je maček Marko od jeze. Namršll se je in stekel za štorkljo Dolgonogo, ki je — prav tako jezna - šla počasi domov. VESNA DEMAJO KAPITAN INNJEGOV?} ZVONČEK ; Cin, cin iz logov vam pomlad zvonim, sestrice vijolice in marjetice budim. Trobentice prve vstanite, zatrobite. veselo pomlad nam oznanite! II Cin,cin, vršički so svoje popke razpeli. in njih drevje in vsi grmiči razcveti, ptički veseli pesmice žgolijo. pomladi se srečne veselijo. III Cin,cin, v človeških srcih pomlad zvonim, priroda s svojo zeleno preprogo je hrib in dol pokrila, v človeških srcih na novo pomlad zbudila, cin, cin, v človeških srcih pomlad zvonim. Neki kapitan sc odpravi s svojo ladjo v svet. Daleč na morju ga dobi nevihta. Komaj se je rešil na neki neznan otok. Kralj tega otoka ga je lepo sprejel in mu priredil veliko slavje. Ko je kapitan sedel k mizi, se je takoj za njim postavil mož z dolgim krepelom. Užaljen, ker je mislil, da ga stražijo in mu ne zaupajo, je vprašal kralja: «Kaj pomenijo ti ljudje s krepeli?« «0, dragi gost, vidi se. da si tujec. To so posebni stražarji, ki nas varujejo pred mišmi. Kar poglej!« je žalostno odgovoril kralj. In res. Komaj so prinesli na mizo hrano, so se od vseh strani ussule miši. Stražarji s palicami so imeli veliko dela in še vedno so se miši sprehajale med krožniki. «Ali nimate pri hiši mačk?« je vprašal kapitan. Toda pokazalo se je, da sploh ne vedo. kaj je to. Zato jim ie kapitan podaril par mačk. ki ju je imel na ladji. Cez nekaj dni ni bilo več treba spati v jeklenih mrežah in se bati, da ti miši ne odtrgajo ušesa ali nosa. Tudi mož s krepelci ni btlo več treba. Kralj pa je kapitana bogato obdaril in ta se je vrnil domov. Doma se je kmalu zvedelo, na kak nat'1' 8. tan do t3n v imel je gatega 'in f je takole t°° ds!,jl’ <n otok. pfi tj K°je sredVv. sel kralju d> ;; bil darov ^ , K x ie preuči: oddolži za jj, J mislil 1,1 \ tisto. kar * P V njegover^^, , so to PaC .. nč i 1 so to I'— h flC \ 'Š njlh b' ttc )*, V:, miru Zato Kot mu sosedu ga 1,. J.šeV P* .zt mladičev PrV#oSe(1 ra. Tako Je vsega. UG » Na *[e' /r, zvečer pa - GOSPODARSKI PRORLEHI HAVIJ IN P1AVČAN0V rt. - cn° razdeljevanje podpor za škodo po neurju - Nezadostna skrb občinske uprave 20 cestn • S tujim kapitalom (opekarna pri Orehu) prodira tuji element • Pomanf-an,e Melioracijskih del ■ V dveh letih nobenega strokovnega tečaju za kmetovalce česa n' bRo ze nekai mi’ kl pridejo v poštev za nai ,n°“ene8a glasu, zato pa ■ bližnji mestni trg, je edini nih - danes nekaj več. Le- nl'1 „nov‘c s|cer nimamo, ker 6ie vse kakor bi moralo, n-,,. ““nul ui IllUlUlU, mith vremc. k' je zelo i» a3.10' Zima je bila huda trsi-? - i pa da bi vsaj zdaj izhod za našega človeka in edina možnost, da gospodarsko napreduje in ostane gospodar na svoji zemlji. V zadnjih letih se je pri nas zelo razvilo vrtnarstvo, katerim se je opemogel kletni; Y*B,we- romiau | s katerim se je opemogel dar sn n.i -i? zamudo, ven- j marsikateri kmet, To je bila toamn °P , *ep' dnev' *n 1 prava sreča, sicer bi bilo z is „_i; 1 polne roke dela! marsikatero kmetijo zdaj bolj pri Polju in v vinogradu. Unska TOČA IN krivice Razdeljevanju od- I SKODNINE 1, a.fV,nam ie toča napravi-vinn»e j-° škodo posebno v Is J,Ladlh, na oljkah in tudi 'e iv 'etini. Računajo, da liion °da, znašala nad 30 mi-v lir. Pred meseci so iti *$n “izvoljeni«, tudi ta-; predevanj. Za te bi moralo škori niso utrpeli nobene | preskrbeti Kmetijsko nadzor-'trim' medtem ko drugi, ka-!ništvo Ugotoviti pa moramo, Itk in to®a uničila pride-j da lani 2a,la3 l'i ničesar. žalostno. V pravem času smo krenili na pravo pot. Toda to ni še vse. Predvsem potrebujemo več strokovnega znanja, da bomo lahko napredovali, da nam ne bo treba zgubljati zlatega časa in se učiti samo iz lastnih izkušenj, napak in uspehov. V DVEH LETIH NOBENEGA TEČAJA Vsi si želimo strokovnih 20.00(1,. nekaj podpore (po H(wL_,lr) .a dobili so jo le »izvoljeni«, tudi ta- . škod” niso utrpeli nobene j preskrbeti Kmetijsko nadzo ___________ pride-1 da lani in letos ni bilo no- n. i " se je o tem komisija, benega takega predavanja ali . . . n* la*!«. ..j ... tečaj! v Piavjah bi nujno | gospodinje k. mleko posne- nntrebovali nredvsem tečaj zaI majo, je to seveda drugače-; '!k in LJa»tne^oči prepričala, niso nopol. Da bo imel g. Marzot-to pri tem vso podporo oblasti, je več kot gotovo. Ce imamo v vidu to dejstvo, nam ne preostane drugo, kot da se kmetje — živinorejci včlanimo v ustanovo, ki bi mogla zastopati naše interese. Ta naša organizacija je Kmečka zveza. To je naša prva dolžnost. Je pa še drugo vprašanje ln sicer to le; Menda smo se že mogli prepričati, da moramo biti prj vnovčenju mleka skrajno pošteni — tako kot je bilo to globoko in nepretrgano ukoreninjeno nri vseh kraških kmetih. Naš človek je na kakovost svojega proizvoda pa bilo vina, mleka, sadja itd. ponosen in vedno ga je prodajal pristnega. Tudi naše mleko je cenjeno, ker je — kot vsi naši kmetijski proizvodi — dobro in okusno ter ima maščobo nad predpisanim odstotkom (3) pretežno vsebuje celo nad 31/2 odst. če pa se dobe nekatere Pogled na Plavje s Trstom v ozadju šel '* “*tcsar. Marsikdo je C protestirat zaradi take Pravit v1?3 °^čino v Milje, u-Uprav 31 mi’iske občinske niso sami Priznali, da Valj n, ravnali, opravice slabo Pa. so se, češ da so bili potrebovali predvsem tečaj za vrtnarstvo, pa tudi za sadjarstvo in živinorejo, Čudno, da pri Kmetijskem nadzor-ništvu pozabljajo na kmetijske tečaje v Plavjalu ki je na vsem našem področju ver- intormirani. O čem,' jetno prva glede kmetijstva Sledil Sai i® komisija pre- Pripomniti pa moramo, da i0 .. opustošene vinograde morajo biti predavanja v slo-bdo Rve .'n lahko ugotovila, | venščini. iiJe bd oškodovan in za koliko _ strehi'• se vrabcern na roisti -s- znar\P. da kominfor-macii. drugačne infor- Prav •- nimajo s škodo Prizadl’5 ppravka. Zato delajo tem n ,tako krivico. Po- vorov t 'š.čei° jalovih izgo-Ijep ,ie denar že razde- *° ti je poštenje! R SLABE CESTE "Pravi Sm? ze pr‘ občinski še ce« na^ omenimo tudi na-lj ,za katere bi mora- viln;m občina. Kljub šte- rilam protestom in interven-staniu Si° 8e vedno v slabem klkor^fjill ne popravijo, Po 01 bilo treba posebno Na ob®sk*m času in nalivih, i*,., c'ni se opravičujejo, da "tiaj rnaio Slcer gramoz, a da ni-'tda ?rev°znih sredstev. Šegi ' ce Jo to, pa ni druge- % cP«0 ^a nam ne p0pra' iodeu. • Dva cestarja, ki sta Skofiifna za okoliš Plavje -bidej*’ pa ne moreta delati gram* ce nimata niti dovolj da -Za- Zdaj je skrajni čas, bo Plavijo ceste, ker jih aVp2ara(t' dela na polju in Prei ,Zj 3 mestom od zdaj na-P,J vedno bolj rabili. Poleti 'i Ce . da tako popravlja-* * jn nasipati gramož>ko h^uesta suha in je polno KD° JE ZAPOSLEN v V NOVI OPEKARNI l,v„,Plav-'ah je veliko neza-JsWo zaradi nove ODe- Za boljše obdelovanje zemlje potrebujemo tudi stroje, a kako jih dobiti? Oblasti sicer obljubljajo razno pomoč, odbijajo pa prošnje. Redek je kmet, ki bi si lahko samo s svojimi sredstvi nabavil potrebne stroje. Neki domačin je pred časom kupil traktor- marsikateremu je že zoral njive, toda rabili bi še nekaj traktorjev in drugih strojev. Isto velja tudi za u-metna gnojila. Rabili bi jih v mnogo večji količini a kako jih kupiti, ko so tako draga, denarja pa ni dovolj? Omenili smo nekatere probleme naše vasi, a ne vseh. Prav bi bilo, da bi na merodajnem mestu o vsem tem malo premislili, si položili roko na srce in napravili svojo dolžnost. 5»n ■varn* ‘■oiaui Iiuvc ki ; p(Jd vasjo pri Orehu, j*tje zgradilo neko pod- !'®kii„lz Florence Kadar so Izvali zemljišča so ob-t»I>o«i* . da bodo imeli pri -"Mitvi v opekarni pred-ačini, predvsem ti- nost *li, .... P°tnaiu *° Prodali zemljišče. dom ,i- Clti so deiaii ie v za-, 0 ie bilo treba pri- k»ma „'®r,en. Zdaj je ope- 'i, Zanzac®la redno obratova-?«»VcPB*lenih ie približno 30 doml-’ °d teh Pa so samo ci, Br6aln’’ vs' ostali so tuj-nVs5?»fem Furlani, ki so stu i.bli v Miljah in v Tr- ***>lii»i ^)ci’ ki si na naai ttr obl. ttijo žepe, znajo si- tžijo i? ia,i' obljub pa ne vrh č. omačini so prizadeti. *dobr0.e®a Pa imamo še to y*ilno v'- da ie med nami ‘d tuia * tujcev. Tuj kapital °dliče delovna sila pa sta s.kim n Pripomoček italijan-.iahčevaClonEd'stom za poita-• ahje naše zemlje. Mar-!t pr«*- ,zdai spoznal, da sc ',(č Ism? ln d* i® bil pre- ?al 5Voi„ercn' ko ie pr0' za J zemljišče in to ce-Prehizko ceno. K, ,EvANJE ITALIJANOV '4 tie0--s-e 'udi v na^ krai cen primer. Takšne mlekarice naj si zapomnijo, da kdor želi imeti mnogo, se kaj rado zgodi, da ne dobi ničesar: Ker pa s svojim nepoštenim ravnanjem, škodijo celotno našemu mlekarstvu, imamo pravico in dolžnost, da jih v našem skupnem in njihovem osebnem interesu pravočasno na to opozorimo. V mesto gre dnevno s Krasa akrog 30 hi mleka, kar pomeni okrog 1/5 milijona. Kakšen udarec bi pomenila prepoved prodaje v mestu po krivdi brezvestnih mlekaric, lahko izračuna vsakdo som. Prizadevanje za napredek oljčne proizvodnje na Koprskem M Danes je rodnih ne Koprskem okrog 100.000 ol/k ki dajo letno 15 do 20 vagonov olja - Nagrade za kmetef ki bodo vzorno urejevali svoje oljčne nasade Zadnja leta si vse države 1 ko je večina dreves pomrzni-prizadevajo zagotoviti si čim-'la in propadla. Danes je rod- Lmesten opomin Kolu- drovčanov in Zgoničanov kratkim mlekaricam Ko smo 28. februarja čitali v ((Primorskem dnevniku« dopis iz Repentabora, nas je najbolj zanimala vest o bojazni tamkajšnjih vaščanov zaradi Marzotto.vcga mlekarskega podjetja v Trstu. Mnogo razlogov govori o upravičenosti tega strahu. Kot vsako privatno kapitalistično podjetje, bo nedvomno skušalo tudi to izriniti s trga konkurenta in obdržati mo- ti vodovodu na Gročani Tudi pri nas se že čuti pomlad, čeprav ne tako kot ob morju. Kjer so mandeljni že razcveteli. Mi smo bolj na visokem in tudi mandeljnov ni pri nas. zato ni še nobenega cvetja dokler ne bodo začele cveteti češnje. Pomlad nam je prinesla že nekaj lepih dni, zdaj garamo na njivah in travnikih, ker smo precej zamudili z delom. Zimo smo zelo občutili; takega mraza in pa burje ni bilo že mnogo let. Zaradi hudega mraza so počile v več krajih vodne cevi po Gročani in na Pesku, tako da od novega vodovoda nismo imeli vso zimo nobene koristi. Zdaj so cevi popravili in upamo, da nam poleti ne bo primanjkovalo vode kot prejšnja leta. Marsikdo bi si rad napeljal zdaj .vodo v hišo, pa je treba še_ njepej denarja. Prav bi bilo, da bi občina nekoliko prispevala, saj bi imela od tega koristi, ker bi pač moral vsakdo plačati vodo. "“-v Zalivanje radiča na plavski mandrji peč rastlinskih maščob za prehrano prebivalstva. Te maščobe so namreč človeškemu zdravju mnogo bolj koristne kot živalske. V nekaterih državah, predvsem na Holandskem, kjer imajo obilo živalskih maščob, poskušajo celo z njimi krmiti prašiče, za prehrano prebivalstva pa šele porabiti le njihovo meso. Poleg tega pa vzgajajo rastline za proizvodnjo olja. Med rastlinskimi maščobami je daleč najboljše oljčno olje, ki je po svojem sestavu podobno človeški tolšči tn je zato zelo lahko prebavljivo in zdravo. Vse države pa nimajo možnosti gojenja oljk, ker te uspevajo le v krajih z blago klimo. V zadnjem času se aktivno peča s problemom proizvodnje rastlinskih maščob tudi ustanova Združenih narodov FAO. Največji producent oljčnega olja je še pedno stari svet * 85 odst. svetovne proizvodnje. Na Afriko odpade 9 odst. na Azijo pa 6 odst. V novem svetu se šele kratek čas ba-vijo z gojenjem oljk. V Evropi je po proizvodnji oljčnega olja na prvem mestu Španija, sledijo ji Francija, Italija, Grčija, Portugalska, Jugoslavija in Albanija, S tem smo našteli že skoraj vse države v Evropi, ki gojijo oljke. V Jugoslaviji so oljerodna področja predvsem v Dalmaciji, na jadranskih otokih in v Istri. Zadnja leta so se povsod resno lotili obnove oljčnih nasadov, ki je tu ena najstarejših kultur sploh. Na Slovenskem so za oljke ugodna tla le ob obali. Pri Črnem Kalu se oljčni gaji končajo. Čeprav so bili v koprskem okraju oljčni gaji nekdaj izredno močno razširjeni, je stanje danes razmeroma slabo, ker je oljke močno prizadela huda zima leta 1929, nih le še okrog 100.000 oljk ki dajejo letno od 15 do 20 vagonov olja. Seveda te količine ne krijejo potreb, saj je tu velik potrošnik — ribja konservna industrija. Pred kratkim so se v Kopru sestali kmetje, praktiki in strokovnjaki za gojenje oljk skupaj z agronomi Zavoda za pospeševanje gospodarstva, ki so ugotovili, da se zelo izplača obnoviti oljčne gaje. Katastrofalne zime kot leta 1929 se pojavljajo komaj vsakih 200 let. Poleg tega je koprski okraj zelo ugoden za oljke, ker je tu klima hladnejša kot v drugih oljerod-nih področjih in 2ato le-te niso tako izpostavljene zaje-dalcem kot južnejši kraji. Najhujši zajedale c je oljčna mušica, ki objeda plodove in kvari kvaliteto olja. Vsekakor je gojenje oljk zelo rentabilno kar nam pokaže tudi ta-le. račun. Na. hektar pridela lahko kmet v Istri 500 litrov olja in tudC več. Ce računamo liter po 300 din, dobimo 150.000 dinarjev. Trte pa dajo na istem področju okrog 30 hektolitrov vina, kar da približno isto vrednost. Razlika je le v tem, da za gojenje oljk skoraj ni stroškov, medtem ko je treba trte škropiti, obrezovati, vezati, rahljati zemljišče in podobno. Trte rodijo le 30 let, oljka pa rodi povprečno 200 let. Vse te okoliščine in nagrade, ki jih je okrajni ljudski odbor nakazal za kmete, ki bodo vzorno uredili svoje oljčne nasade, so dale pobudo za intenzivno obnovo. Zavod za pospeševanje gospodarstva je na osnovi posvetovanja s kmeti in študija že dal nekaj navodil, kako naj kmetje goje oljke, poleg tega pa pripravlja načrt za posaditev novih 1000 hektarov oljčnih dreves, s čemer bi se proizvodnja olja povečala za okrog trikrat. Gojenje oljk ima veliko bodočnost, ker so potrebe zelo velike in je oljčno olje tudi izredno cenjen izuo2ni artikel. Tudi ni skrbi, da bi bil trg kdaj zasičen, kajti potrebe po oljčnem olju bodo vedno večje kot bo znašala proizvodnja. T. B. K novi cerkvici na Peiku Na Pesku zidajo zdaj ob glavni cesti blizu šole novo cerkvico za Gročano, Pesek in Drago. Domačini so le težaki, podjetnik, mojstri in zidarji pa so iz Furlanije. Cerkev bo dograjena že do poletja, potem pa bodo morali opraviti notranja dela. Dosedaj niso še nabirali prispevkov pri domačinih, govori se pa, da bodo začeli z nabiralno akcijo za notranjo opremo, oltarje itd. Ne vemo, kakšen uspeh bi ta nabiralna akcija imela, ker ni bilo prevelikega navdušenja, ko so nas nagovarjali za prostovoljno delo pri gradnji cerkve. Zlasti oni iz Drage pravijo, da jim je vseeno, če gredo v cerkev na Pesek ali v Bazovico. V ANGLIJI V večini dežel zahodne Evrope, v Severni Ameriki, v Avstraliji in v Novi Zelandiji je kmetovalcem uspelo po koncu vojne povečati pridelovanje hrane, bodisi da so povečali poljski pridelek bodisi da so povečali živinorejo. Kot dokazujejo številke za leto 1953, tudi Anglija ne zaostaja v tem pogledu. Pridelki leta 195(3 so bili deloma mnogo večji kot. leta 1952; pridelali so več mleka, več Žitaric, več sladkorne pese. več krompirja in več krme za živino. Leto 1953 pomeni odlično letino v ve-getabilnem pogledu, ni pa bilo posebno dobro glede pšenice in za nekatere druge kulture v vzhodnih predelih Anglije. Povečanje pridelkov v letu 1953 je pripisati boljšemu obdelovanju, večiji količini uporabljenih gnojil, boljšemu izboru rastlin, boljšemu načinu živinoreje in večjemu številu kmetijskih strojev, zlasti strojev, ki zmanjšujejo izgube pri pospravljanju pridelkov. Pridelek mleka je bil leta 1953 vrhunski. Angleške krave mlekarice so dale povprečno 2.9Č0 litrov mleka, pred 10 leti samo 2.340 1 in pred vojno še celo manj. Med leti 1929 in 1939 je bil povprečni pridelek krompirja na hektar 15.8 ton, v desetletju 1943-1953 se je to povprečje povečalo na 17.7 ton. leta 1953 pa na 20.4 ton. V angleškem kmetijstvu doseženi uspehi so še tem bolj zanimivi, ker je pred vojno bilo kmetijstvo dezorganizira-no in zanemarjeno. V deželi je bilo le malo genialnih kmetovalcev. eden najbolj znanih je bil pač Hosier, katerega tehniko molže pod milim nebom posnemajo v mnogih tujih deželah in kateremu gre zasluga za to, da danes iščejo po vsem svetu angleško živino. Angleška zemlja proizvaja danes več kot 5Q potrebnih živil, vendar je samo 51 odst. orne površine posejane s travo in prehrambenimi kulturami. Agrarna industrija zaposluje 600.000 oseb medtem ko je skupno socialno zavarovanih 23,524.000 ljudi. To ogromno povečanje živilske proizvodnje pomeni znaten napredek v pretežno industrijski deželi, ki si ne more dovoliti, da bi zaščitila svoje kmetijstvo na račun pomorske industrije in tujih tržišč. Na svetovni lestici enotnega odnosa žitaric je danes Velika Britanija takoj za Holandsko, Švedsko in Dansko. Povprečni angleški pridelek pšenice v letu 1953 ie bil o-koli 28.8 stotov na hektar, to je skoraj trikrat toliko kot v Severni Ameriki. Res pa gojijo severnoameriški kmetje večinoma trdo pšenico, ki je primernejša za kruh. ki je pa mnogo manj rodovitna. Ta manjši pridelek izvira tudi iz ekstenzivnega ameriškega poljedelstva brez živinskega gnojenja. fiio t' rlri't ST A18«!! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v S’ \ Pl 31 \ I <1 - TIS 8i A K X I U. BKRNAKD1 •Trst, Ul. Mazzini 44 TEL. 93-667 dobi r dar 'v eno dobro nalivno pero vse za Solo po zmernih cenah NALIVNO PLKO BEKNLM JL NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR - 1 LETO JAMSTVA STARA IN ZNANA TVRDKA r % j®° ,k obali nad Tl-1 * ®ljui» v'nom ve. 'mam° t«’ 31iU*?er pri melioraciji (ja a Pri Orehu. Name-?sieih to zemljo dali v točili „ , "hbnom, so jo iz- • io n v °V' “’rre Venezie«. J0 že ?,S' 'iohje dobro pozna-ieda j Preteklih časov. Se- Ij« * i Ustanova postavi->«. o, neko družino iz Itali-E oči V1'gli nekaj peska ri,L.5<“ Ponudili prej )asnini,°ma®lriom’ toda pod Pogoj, ln nesprejemljivi- . Na ^eKDANJI PORT1C ,°ih j!01 zemljišču med Ore-h'®5lli tn,??0rlem so Plavčani 5* v°ine ° do prve svetov-te ftekuteJ>a tud‘ pod lilijo ,krtn0 -L doniačini dobili OB NOVI KNJIŽICI RK SLOVENIJE «ZA ZDRAVO PREHRANO)) OD .(ZDRAVE« HRANE JE ODVISNO ZDRAVJE LJUDI Moški potrebuje navdan hrane v vrednosti 2400 do 6000 kalorij, glede na starost m delo, ženske pa od 2000 do 3000 kalorij - Važnost pravilne sestave hrane kl!ll0racii,Za svoi° živino. O . tega zemljišča, |J.Prej hoteli napra-f*. kar pa se ni i « že dosti go- MimCi denal?* dole° ln tudl 4a °*rede .so (uabin#. Oh* *la mn. . se omenimo, it ’na ‘meli * ln dolinska s0 'bMo or: tu svoj čas svo-,l:’Jlni ri!ian'š®e, pristajali VJ°d preval*,V ‘n so celo zča», ka- aiularj. zahajala doma-*A r. ‘ ni več. ^aCekKpMETUSTVA Hi a .Povem! zPa Je potreb-NamHietii s® nekaj o na-iC“ P°udar,r Predvsem kJSiš-prav zi p1“ kmc’ Sti a stvar v Je na)' A»lm Vu V naPrednem *hju Intenzivnem Od primerne, »zdrave« hrane je predvsem odvisno zaravje ljudi. Na zdravje sicer vplivajo razni činitelji, vendar je hrana najpomembnejši med njimi. Kmečko pre. bivalstvo pa se marsikje nepravilno hrani, toda ne vselej zaradi pomanjkanja, marveč tudi zaradi škodjivih navad, predsodkov in neznanja. V zdravstveno vzgojo nujno spada osnovna izobrazba o hrani hranilnih snoveh in o praviinem ravnanju z živili. To znanje nudi precej zgoščeno vendar dovolj pregledno zdravstvena knjižica dr. Damijane Beblerjeve »Za sdravo prehrano!« Knjižico je izdal Rdeči križ Slovenije ob začetku tega leta. Knjižica je namenjena predvsem predavateljem na raznih gospodinjskih in kuharskih tečajih, pa tudi na nadaljevalnih šolah. Vendar je koristna tudi za vsakega preprostega bralca. Kaj vemo o zdravi prehrani’ Tudi mnogi izobraženi stavljeno in kako deluje kot Soma določene potrebbe in *aHran« mora ustrezati ne le 00 količini, marveč predvsem K sestavi. Hranilno vrednost hrane merimo v kalorijah. Moški potrebuje na dan toli- 1 hrane da znaša njena hra- nflna vrednost 2400 do 6000 . i ril (clede na starost človeka n njegovo delo). Zenska Potrebuje nekoliko manj hra: P znaša 2000 do 3000 kalorij dan. Najboljšo hrano mo-r (meti doječa žena. Kalorič-n vrednost hrane pa moramo nizračunati iz teze po-znati Tako ima ne na „ vrednost" hrane pa moramo 00 ^ izračunati iz teze po-“ nih vrst živil. Tako ima inn cramov mleka 65 kalorij. K g/ mesa 210 kal., 100 g m^sla 800. kal.. 100 g rib 100 , , 9 iajci 165 kal., in 100 mnv masti 900 kalorij. Ali: gramo , ima 3 kalorije, es £^1 kruha ima 3 Kalorij mesa L5- mleka 0,6, masti mesa * , krompirja 0(o, *^°r& in zelenjave 0.33 sadja kav°Jivečiega pomena je, ljudje vedo premalo o pome- NaJI hrano pravilno »=-nu in vplivu prehrane na člo- znamo vešk0 telo potre- veško zdravje Človeško telo stavljati. lojenem razmerju da se' sestavlja 17 glavnih prvin, ki so zastopane najbolj. Prvine so na različne načine vezane v kemične spojine. Gradivo za telo prejemamo predvsem s hrano, pa tudi iz zraka in z vodo. Hrana mora biti kar najbolj prilagojena . —>..uTu,u, posebnim potrebam telesa, mlJ* s kultura- glede na to, kako je telo se- bUjevrVste' hranilnih snovi, od vse vrste “ .. . (n pr. ogljikovih do maščob in sladkor, s k .uJii.kovine vse- bel!a,oOVmeso mlek°o sir, so- bujejo. mesu, # mora čivje). Raz® ti tudi rudnin-hrananovi to »o soli, dalje vodom vitamine. Vitamini pa so še zmeraj več ali manj skrivnostne sestavine hrane, čeprav dandanes nekatere vrste vitaminov že tovarniško pridobivajo. Vsi vitamini še niso znani ali ne dovolj raziskani. Toda precej dobro je znano, katere vrste doslej odkritih in raziskanih vitaminov mora vsebovati hrana, da o-stane človek zdrav. Ugotovljeno je tudi. koliko raznih živil bi naj uživali, da bi telo prejemalo vse nujno potrebne hranilne snovi iz hrane. Človek, ki opravlja sred-njetežko delo, bi moral pojesti v skupni hrani na dan povprečno 100 gramov mesa, 25 gramov rib, 50 gramov sočivja (teža brez vode), 350 cm3 mleka, 40 gramov sira, 35 g masla, 4{j g razne maščobe, 475 g kruha, 25 gramov testenin, 50 g presne zelenjave in 200 g sadja ter 300 g kuhane zelenjave, 5Q0 g krompirja, 50 g sladkorja (medu ali čokolade) in 30 g marmelade (suhega sadja). To pa so povprečne količine .živil, kar ne pomeni, da bi posamezniki ne potrebovali krepkejše hrane ali da bi je toliko za druge ne bilo preveč. Naštete so tiste vrste živil, ki skupaj dajo dovolj veliko kalorično vrednost hrane in ki tudi vsebujejo vse vrste vitaminov. Sestava pa bi bila lahko tudi drugačna. Nujno potrebne snovi v hrani so tudi rudnine. Teh snovi telo potrebuje razmero- ma malo, toda v hrani jih večkrat primanjkuje, kar velja predvsem za kalcij, železo, losfor, baker in jod. Največ kalcija je skupaj s fo-forom v kosteh in zobovju. Telo ga prejema zlasti mnogo iz mleka in mlečnih izdelkov: v litru mleka je en gram kalcija. Ze zaradi lega je tako pomembno, da otroci uživajo dovolj dobrega mleka. Tudi fosfora potrebuje telo toliko kakor kalcija za kosti in zobovje. S hrano ga dobivamo iz obisti, iz mleka, jajc in fižola. Železa potrebuje telo zelo malo, vendar ga ne more pogrešati. Največ ga je v barvilu rdečih krvnic — v sestavini krvi. Rdeče krvničke prenašajo po vsem telesu kisik iz pljuč. Ce telo ne vsebuje dovolj železa, nastopi slabokrvnost. Telo najlaže izkoristi železo iz jajčnega rumenjaka in Jz jeter. Za tvorbo samo rdečih krvničk pa je nujno v_ ISekdanje in sedanje joiefovanje v Scsljtmu Pri nas je na zemljišču graščine Turn Taxis cerkvica — neKdanja grajsica kapelica izza dobe cesarice Marije Tere-zjje — posvečena sv. Jožefu. Semkaj so do prve svetovne vojne pohiteli jožefovat Jožeti in Jožice nele iz vseh vasi sedanje devinsko-nabrežinske občine, ampak tudi iz bolj oddaljenih vasi. Torej nekakšne Ricmanje v manjšem merilu. V posebnem prazničnem razpoloženju so slavljenci z nalašč za ta dan odštetimi kronami (prej goldinarji) slavili svoj god in obdarili otroke s «favo» (kuhanim bobom) in pečenimi kraškimi štruklji, ki so jih orodajale Pliskovčanke. Izredno skromna, a takrat prav tako cenjena darila. In danes? Hudomušneži pravijo, da jedo danes fave Furlani štruklje same Pliskovčanke, nam pa je ostalo moderno jo-žefovanje, se pravi: spomin na nekdanje sicer skromne, a prijetne čase in sedanje rastoče skrbi ter bojazen pred bodočnostjo. Vendar pa nas ne smete napačno razumeti, češ da smo preplašeni obupanci Ne! Pretežna večina razsodnih domačinov je prepričana. da bo Trst prej ali slej zaživel svoje nekdanje krepko gospodarsko življenje in nam nudil oni način življenja kot ga zahtevajo tukajšnje demokratične množice, zvesta čuvarka naših inte-iaov — Jugoslavija in sam zgodovinski razvoj, ne pa gnila italijan-sk-i gospoda. Mavhinjske novice Nismo si nr>islili, da nas bo Anton Trampuž za vedno zo-pustil že v svojem 48. letu. Kot ie tiho in mirno živel, tako je tudi preminil. Težko ga bo pogrešala njegova žena kot dobrega in skrbnega moža. trije otroci kot ljubečega očeta vaščani pa kot poštenjaka z razvito socialno in narodno zavestjo, kar je izpri- T no potreben baker Pomen |čal » svojim sodelovanjem v joda je bolje znan. Ce ščitna narodnoosvobojlihii borb, kot žleza (na sprednji strani vra-LarDzan. Tud1 po vojni je o-tu) ne izloča dovolj primer- staI zvest načelom te borbe nega soka v kri, nastopi gol- šavost, včasih tudi v zvezi z duševno zaostalostjo. Sok te žleze mora vsebovati jod. S hrano pa prejemamo malo joda. V krajih, kjer voda ne vsebuje dovolj joda. dajejo ponekod prebivalstvu jodirano sol, da tako preprečijo nastanek golše. Precej joda vsebujejo morske ribe. Lahka mu domača zemlja. Pred tednom dni je podjetje Makuc začelo popravljati «zafušano» prvo obnovo naših po fašistični drhali upepeljenih domov. To podjetje je prevzelo le zidarska dela (menda za 12 milijonov) ali napravo stropov, popravo streh in zunanjih sten, dočim se z mizarskimi deli (vrata, okna, podokna) ni še začelo. Upamo in pričakujemo, da se tokrat dela ne bodo izvršila tako »na debelo« in brezvestno kot prvič. Naše šolsko poslopje predstavlja verno sliko razumevanja in nerazumevanja poklica, mn organov za šolsko prosveto. Sola in njena okolica (vrt) sta prava puščoba, spremenjena ob količkaj večjem dežju v mlako, ker se nima voda kam odtekati. Občina vidi le potrebe po glavnih cestah in se za nas ne zanima, v vasi po ni izza bolezni Trčona nikogar. ki bi opozoril občinski upravni odbor na naše potrebe. In vendar so med nami nekateri bolj razgledani vaščani in en izobraženec z akademsko diplomo. Za Avstralijo se je odločil samo eden. Baje pojde dvojica ali trojica z naslednjim parnikom. Večina domačinov je mnenja, da je izselitev tvegana zadeva. Kdaj bodo dobili Lonjerci javno pralnico Zaradi dolge zime in slabega vremena smo zelo zamudili z delom na polju. Ob lepih dnevih imamo dela vrh glave, ker je vsaka ura dragocena. Posebnih novic pri nas m. Prav je pa, da ponovno prinesemo na dan neko staro zadevo, ki nam je zelo pri srcu. Večkrat smo že pisali o pralnici, ki jo naša vas potrebuje. Za stvar so se «zanimali» tudi nekateri občinski svetovalci, ki so 0-sebno prišli v vas in obljubili svojo intervencijo. Toda vse pisanje in razne intervencije niso še nič zalegle. O pralnici ni duha ne sluha in nihče ne ve, če jo bo cb-čina napravila in kdaj. Vas je velika in nujno potrebuje pralnico. Na Krasu imajo svoje pralnice mnogo manjše vasi, ker se podeželske občinske uprave nekoliko bolj zanimajo za potrebe svojih občanov kot tržaška občina, ki ima gluha ušesa za vse, kar se tiče zlasti okoliških vasi, ki so pod njeno upravo. Nekaj nerazumljivega je tudi kai se dogaja pri nas z javno razsvetljavo po vasi. Večkrat zagorijo žarnice že ob 4. ali 5 uri popoldne, ko še lepo sveti sonce, zvečer pa luči ugasnejo in je po va si tema. Delavci podjetja ACEGAT pridejo večkrat popravljat napeljavo, a ni nikdar popravljena kakor bi bilo treba. R0D0LF0 ki se je preselila v Ul. della Guardia 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pri trje vanje gumbov tn čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po SO lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gilem" MOSCHION & FRISORI TRST. Dl Valdirivo 34 tel. 23-475 KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Tr«!:, Ul. Uologna 4S - tel. 52*32 Tovorni prevozi A Tel. št. 1)1)1111 4 Osebni avtobusni prevrni AVTOGARAŽA z MEHANCIi\O DDLAVNICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN (itiVUli duln'« in poceni dobite zb velike in male v trgovini /oAifj Ttvvlbnni TRST, Ulica lanari III lol. H!!B61 Ivan Kibarie Uvoz Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega In mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih ploSč itd. Prevtomerao prevoze vsokovrsloego blago t lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST Ul. Crlspl št. 14 — Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna Seme najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridel ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in orgi ska gnojiila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velik« V REJI E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme s padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10.8 stopinje; najnižja pa 7.8 stopinje. TRST, nedelja 28. marcu 1051 PRIMORSKI DNEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ocna Trsta: 16.00: Obiskali smo pevske zbore na Primorskem. Trst Uj. 17.00: Koncert, zbora »Slovenec« iz Boršta. Trst I.: 1' F. Guida izvaja Beethovnovo glasbo. Slovenija: 19.«”-Dr. D. Švara: Slovo od mladosti (Prešeren) op.v3dej. »BOI ZBOR KMEČKI-: POSOJILNICI! V DOBERDOBUi Ustanova vsestransko pomaga delovnemu kraškemu človeku Ob klavirskem GABRIJELA Ob koocu leta 1953 je bilo 107 članov - Vloženih je bilo nad 5 milijonov lir - Posodili pa so nad 1 600.000 lir - Zaslužek i izposojanjem kmečkega orodja - Izvolitev novega odbora Ob zelo velikem številu članov in drugih občanov (žal pa so manjkali Jameljci in Doljani) je bil v nedeljo 21. t. m. v Doberdobu redni letni občni zbor Kmečke posojilnice, ki že več let uspešno deluje in pomaga kraškemu človeku bodisi finančno kakor tudi z raznimi kmečkimi orodji, ki jih je nabavila za svoje članstvo. Občnemu zboru je prisostvoval tudi delegat tržaške hranilnice, 'V poročilu, ki ga je podal tajnik posojilnice tov. Karlo Ferletič, je bil podan poleg podrobnega finančnega delovanja tudi poročilo o stanju članstva, ki je znašalo konec leta 1953 skupno 107 članov, vendar pa bi kraški kmetje lahko v .večjem številu stopili v članstvu posojilnice; delnica vsakega novega člana znaša komaj 10 lir, vpisnina pa ‘190 lir. skupno torej borih 200 lir. Vsak član ima pravico poleg vlaganja denarja in vrednostnih papirjev zaprositi za posojilo 500.000 lir. TEŽAŠKA KRONIKA SESTANEK OF V SLIVNEM V Slivnera se jezijo nad živinozdravnikom in vodovodom Predvčerajšnjim je bil v Slivnem sestanek Osvobodilne fronte, katerega so se udeležili skoro vri člani. Po razpravi o političnem položaju se je razvila živahna diskusija o raznih občinskih vprašanjih, predvsem pa o vprašanju konzoreialnega živino-zdravmka in o kraškem vodovodu. Vaščani so namreč poudarjali in na raznih primerih dokazovali, da imajo s sedanjim občinskim živinozdravnikom saipo preglavice. Konzorcial-rtega živinozdravnika morajo namreč klicati takrat, ko je treba izdati kakšna uradna potrdila, medtem ko kličejo za zdravljenje živine raje strokovno bolj sposobnega domačina. Zahtevali so, da je treba to vprašanje enkrat za vselej rešiti. Glede kražkega vodovoda je kljub raznim obljubam še vedno vse po starem. Vaščani se že sedaj bojijo, kaj bo po-jeti. Lani ni bilo vode niti ža ljudi niti za živino. Zato bi bilo treba v tej zadevi nujno intervenirati! | Zanj ni potrebno številnih procedur, ki so značilne za druge denarne zavode, niti niso potrebne priče, temveč le najnujnejše formalnosti. V lanskem letu je bilo danih v posojilnico 91 vlog, in sicer v skupnem znesku 5.356.386. Posojilnica je zatem posodila denar 24 članom za 1.664.300 lir. vrnjenega pa je bilo posojila v znesku 1.479.000 lir. Finančno stanje zadnji dan leta je pokazalo, da je posojilnica imela 33.902 lir čistega dobička. Poleg tega pa je za potrebe svojega članstva posojilnica nabavila tudi več kmečkega orodja, kakor mastilko za grozdje, sejalnico za koruzo ter pisalni in računski stroj za pisarno. Popravljenih je bilo več kmetijskih strojev. Kmečkega orodja se je poslužilo 110 kmetovalcev ter za uslugo plačalo 25.400 lir, popravilo in vzdr-ževalnina orodja je stala posojilnico 20.200 lir, tako da je bilo čistega dobička pri tem 5.200 lir. Po poročilu tajnika je bil stari odbor razrešen dolžnosti in članstvo je prešlo k izvolitvi novega odbora. Volilo je 52 članov, od tega je bilo 50 volilnic veljavnih. V novi odbor kmečke posojilnice v Doberdobu so bili izvoljeni; za predsednika Jožef Ger-golet, člani: Jožef Colja, Ivan Gergolet, Jožef Peric, Mihael Ferletič ter Rado Lakovič". V nadzorni odbor so izvolili Franca Jarca, Franca Jurana ter Antona Gergoleta. Diskusija je bila precej živahna. Predvsem so se člani posojilnice zanimali za nabavo novih kmetijskih strojev; Vsekakor je Kmečka posojilnica v Doberdobu dokazala, kako potrebna je takšna u-stanova našim kmetovalcem. Brez vmešavanja velikih denarnih zavodov, so v Doberdobu uspeli dokazati, da je zadovoljive delovanje posojilnice odvisno od dobre volje članstva in požrtvovalnega dela upravnega odbora, kar lahko služi za primer ostalim slovenskim vasem na Goriškem. Nesreča v predilnici Pred štiridesetimi leti in še prej smo bili Slovenci v Gorici v pogledu glasbene reprodukcije na vodečem mestu. Delovanje Glasbene Matice z društvenim pevskim zborom, potem gostovanja instrumentalnih skupin, pevcev in pomembnih umetnikov c okviru ustanove, so dvignila koncertno življenje Gorice na evropsko raven. Posebno dobro so nam ostali v spominu nastop, Praške filharmonije, Jana Kubelika, Fr. Andr i-čeka Jar. Kociana, Josipa Rijavca pa tudi drugih u-metnikov. Nadaljnji razvoj je preprečila prva svetovna vojna in obtičali smo pri zborovskem petju. Prav zaradi tega je bil Devetakov klavirski koncert 18. t. m. za Gorico še posebno razveseljiv dogodek. Pianist se nam je predstavil kot zrel umetnik. Svoj program je izvedel z dobro tehniko, mirno, zbrano na svojstven način poglobljeno. Goriško občinstvo pa je pokazalo s svojim številni m obiskom in vzorno disciplino veliko razumevanje za glasbo in nagradilo umetnika z iskrenim priznanjem. Naj bi bil ta uspeli koncert v spodbudo za nadaljnje instrumentalne nastope v Gorici. —er. nu za leto 1953 in o uporabi čistega dobička ter slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo zadostnega števila članov, bo sklican drugi občni zbor v nedeljo 11. aprila ob isti uri in na istem kraju ter bo sklepčen ne glede na število prisotnih članov. Kdor se ne more udeležiti osebno, lahko da pooblastilo kakšnemu sočlanu. Računske knjige in obračun so članom na vpogled na sedežu zadruge. DEŽURNA LEKARNA: Danes posuje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti. Travnik 14 - tel. 29-72; od 8. dc 12.30 pa je dežurna lekarna I Urbani-Albanese, Ul. Rossini 4. aprila občni zbor Goriške zadruge Goriška nabavna in prodajna zadruga bo imela v nedeljo 4. aprila z začetkom ob 9.30 uri svoj redni letni občni zbor v kinodvorani v Stan-drežu. Na dnevnem redu bo med drugim poročilo upravnega odbora, glasovanje o obraču- Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) IZPRED KAZENSKEGA SODLSCA Zapit lenjen aparat zastavila iz nevednosti S prekinitvijo kazenskega postoptca zaradi aplikacije a-mnestije proti 37-letm Nilci Dainese por. Lotti in 47-letni Mariji Benedettj por. Seba-stianutti ter z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov 70-letne Antonie Bonifacio vd. Benedetti, stanujoče kot prvi dve v Ul. Donadoni 13, se je končala pred okrajnim sodiščem razprava, na kateri se je morala prva zagovarjati, da je zastavila od sodišča zaplenjen radijski aparat, ki je bil njena last, druga pa. da je dovolila zastavitev, kljub temu, da jo ’e sodišče imenovalo za varuhinjo zaplenjenega aparata. Benedettijeva pa se je morala zagovarjati zaradi obtožbe, d ni 9. 11. 1053. leta prinesla oziroma dala pripeljati, na mesto sodne licitacije pohiitvo, ki je bilo sodno zaplenjeno Lottijevi. Vse tri so se srečno rešile iz zagate, kajti sodišče je uvidelo, da so pravzaprav ne- dolžne in da je treba pripisati prekršek bodisi nesporazumu bodisi nevednosti. Lotti-ieva je namreč pojasnila, da Je zastavila radijski aparat, ker ni vedela, da je na spisku zaplenjenih stvari in to zaradi tega. ker je bila 11. 11. 1952 ob zaplembi z doma. Benedettijeva in Sebustianut-tijeva sta sicer priznali, da sta bili imenovani za varuhinji, prva za pohištvo dnevne sobe, druga pa za radijski aparat. Toda tega sta se zavedli šele kasneje, kajti ob zaplembi sta podpisali neko izjavo, ki je nista razumeli. Isto se je dogodilo tudi ob obvestilu o licitaciji. Sodnik — Cossu, tož. — De Senibuh, zapisn. — Schelzo, obramba — odv. Coen. Včeraj ob 9.15 uri se je v predilnici v Podgori ponesrečila pri delu delavka Leopolda Gabrovec iz Moše, Ul. Sta-zione 16. Zaradi padca si je poškodovala levo sence, toda poškodba je bila lažja in so delavko odpeljali z rešilnim avtom na sedež zavarovalnice proti nezgodam na delu v Ul. Roma. Po prejeti pomoči je Gnbrovčeva odšla domov. Kosovelova proslava v Dijaškem domu Včeraj zvečer ob 19.30 je bila v Dijaškem domu v Gorici' svečana proslava 50. ob-leinfce rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela. Gojenci in gojenke so se že več dni skrbno pripravljali na pri. reditev, ki je lepo uspela; podrobno bomo o njenem poteku pisali v prihodnji številki. Prijava dohodkov Kot je znano, je potrebno tudi letos prijaviti do 31. marca dohodke, ki jih imajo posamezne osebe ali pa podjetja, ki niso obdavčena na osnovi proračuna. Za lažje ravnanje je bilo objavljeno že pred časom, da se prijave izpolnjujejo na isti način kot lansko leto, poleg tega pa ni potrebno posameznikom, ki so zaposleni. oddati posebej še izjavo delodajalca o skupnem znesku mezde. Vsekakor pa morajo delodajalci oddati potrebna pojasnila glede prijav vsem svojim uslužbencem. V primeru, da s*a oba zakonca zaposlena, prijavo izpolni samo mož, ki pa seveda mora navesti tudi dohodek za ženo. Davčni urad v Gorici je sporočil, naj ljudje pohitijo s prijavami. Na osem tisoč prijav, ki bi morale v Gorici biti oddane, jih je urad sprejel kemaj 2.600. Urad bo ostal odprt tudi danes od 9. do 12. ure, kar bodo lahko izkoristili zainteresirani, da ne bi izgubljali v naslednjih dneh nepo-tiebnega časa. Davčni urad je v Ul. Vittorio Veneto (sodnij-ska palača). Chigi potreben v čudnem položaju, v katerem se je znašla italijanska diplomacija po kozlih, ki jih je zaletavo streljal Pella, in po škandalih, ki so resno kompromitirali ime sedanjega zunanjega ministra. Pri tem je Adenauer gotovo pomagal rehabilitirati Picciom nija pred italijanskim javnim mnenjem. Sicer pa je Adenauerjevo potovanje s postankom v Rimu vred vzbudilo nezaupanje v Franciji, kjer so zaskrbljeni predvsem zaradi dveh stvari: prvič zaradi širjenja nemških gospodarskih zvez z jugo-vzhodno Evropo kjer je Francija včasih igrala kar čedno vlogo, danes pa ne more cč konKunrati, drugič pa zaradi Adenauer jeve prizadevnosti za ratifikacijo pogodbe o evropski vojski, Ze leta 1952 so namreč zahodne velesile obljubile Bonnu, da mu bodo dale skoraj docela suveren statut (ki bi najbrž vključeval tudi tako imenovano *vo-jaško suverenost«), če pogodba o evropski vojski ne bo ratificirana, a ne po krivdi Nemčije. In Adenauerju res ni kaj očitati. V Nemčiji sta se medtem zgodila dva dogodka, ki bosta nedvomno še bolj oddaljila združitev dežele. V Bonnu je predsednik Heuss podpisal zakon o ustavnih spremembah, ki so ga tudi zahodni visoki komisarji deloma odobrili (zadnjo ustavno spremembo, ki omogoča bonnski republiki uvedbo vojaške obveznosti, so odobrili le pogojno in bo začela veljati šele, ko se bo začela ustvarjati evropska vojska), Moskva pa je podelila Vzhodni Nemčiji ((popolno suverenost«. Oba dogodka sta bila skoraj istočasna in gotovo ni slučajno, da je Moskva za objavo svojega nepričakovanega sklepa izbrala prav ta čas. Praktične posledice ((vrnjene suverenosti» v Vzhodni Nemčiji bodo seveda minimalne: Pankom se iz neposredno nadzorovanega režima spreminja v satelita. Obenem pa omogoča ta ukrep Kremlju večjo svobodo akcije: za dejanja, ki jih bo ukazal Groteu>ohlu, bo odslej formalno nosila vso odgovornost Vzhodna Nemčija. št 1 - tel. 24-43. KINO CORSO. 14: ((Magdalena«, barvni film, M. Toren in G. Cervi. VERDI. 14.30: »Povest o treh ljubeznih«, J. Mason in Pierangeli. CENTRALE. 13: «Crn oblak«, barvni film, B. Hale. V1TTORIA. 14.30: »Kadar ženske ljubijo«,. M Carol in A. Lualdi. MODERNO. 15: »Naskok na poštni vlak«, barvni film. A. Smith. KINO STANDREZ. 18.30 in 21.30: ((Svitanje na vzhodu«, D. Kerr in A. Ladd. IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 Ki I NAROČA SE V UKAPNAHI «TREPHO» UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730 Mizarji I »mr, podjetniki kove, mace- kmetovalci!—lntraih lesov in tra- me »md: tiaivoodneje msi rt talino 24 lil. 911441 Najnovejsi 9cooter MACCHI125U je zmagal pri natečaju Craglia v eleganci, je edini seooter z visokimi kolesi in ga nudimo po nizki ceni 137.500 L, Velik uspeh prodaje normalnega lipa /a LIMO.* lipa Soorl Nov poltovornik Mačehi s prestavami na krmilu po znižani ceni POVERJEMI H Ganneie raarteiianl TAST. III. Iimeis 4 - Til. jtmBmammk predvaja danes z začetkom ob 16. in jutri ob 18. uri film: Za nakup nove obleke se boste laže odločili sedaj, ko ima ptdeKUfU Ji. nov oddelek kjer je velika izbira dobrega in modernega blaga za moške obleke po zelo ugodnih cenah BLAGU U VSAK OKUS - CEHA ZA VSAK ŽEP 'Jodetouni «o4. TRST, Ul. Ginnastica 22, Tel. 95 998 Izredna priložnost za delo in zanesljiv zaslužek Išče se družabnik ali oseba, ki lahko vloži 10 milijonov. Kritje in gotovost! — Zajamčen zaslužek s tekstilnim blagom posebne vrste. Družabnik ali deuarnik mora biti Slovenec. Možnost delovanja v Trstu in velike možnosti delovanja z Jugoslavijo. Ponudbe pod e AVTORIZIRAN mali obrtnik IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU. BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič S EM POL A J ŠT. 4 (Nabrežini) € B M E Z N E K K C OLAJŠAVE PRI IT.idl.l’ Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu < Dr. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna ulica št I2A OGLASI i«. OGLAŠANJA »OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NA' ROCA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, K SAM NE OGLASA*. . (Herbert Casson) f^CadcA fivtkeluiete štedilnike, ladijdke bate, Hladilnike, likalnike ali čUtiice futbkelw> I elidčUe ftod(et(e ml RADIO - ELEKTRIKO - TELEVIZIJO m. sosic-sossi OPČINE, Trg Monte Re št. h - Tel. 21-155 in 21-15*1 (poleg šole) 7fnaftu}.vA^ŠTEDiLN1KOV na svetilni in tekoči plin, na drva ali premog za majhna gospodinjstva ali za . • » '* (i i Ari. 315 na tek. plin Sji Ari. 313 na svetilni plin Plinski štedilnik s pečko in jjiu>iuruiu i-a ujjrc»aiijc jc dil, obešalnik za zajemalke. CENA 29.000 LIR Edino zastopstvo znamke »ZOPPAS* za gornjo okolico. Se tako izbirčen ljubitelj glasbe bo dobil pri nas RADIJSKI APARAT. — V zalo*’ imamo radijske aparate vseh največjih svetovnih znamk: »Telefunken«, «Minerv*»’ »Siemens*. «Phonola», »Marelli*, »Unda*. — Popravila radijskih aparatov izvršuj*®0 točno in natančno. — Zaupajte našim 31-Ietnim izkušnjam, strokovnemu osebju lE našemu laboratoriju, ki je opremljen z najmodernejšimi in preciznimi ameriški®' instrumenti za radio in televizijo. Pri nas dobite vse vrste električnih potrebščin. — Izvršujemo vse večje in manjše električne napeljave. — Pri večjih delih nudimo večji popust. Imamo zastopstvo najmodernejših švedskih aparatov znamke ELECTROLUX za gospodinjstvo. .UsMI J«*« Prodajamo hladilnike po 45. 90, 140 in 200 litrov s 5-Ietnim jamstvom. ZASTOPSTVO za gornjo okolic0 Prodajamo tudi ua obroke po 2.000 lir mesečno mri ne pakete pri tvrdki nas ■i TRST • UL. TORREBIMCA 19. - TEL. 23587 Miomoma ODDAJA U DAJflU ga prevoz potnik0* str« na STO in v inoz*10 FRANC LIPOVEC TRST • UL. TIMEUS Št TeL 90296 - urad Tel. 33113 • dom OENE UGODJI LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE za vse vrste poti, po sebno hribovite, lepo izoblikovan, primeren za vse osebe MORINI id MINARELLl BOLOGMi Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega materi0^ 125 cc cena L 164.000- // GABBIANO" EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKA JOŽEF LUTMAN pooblaščen ludi za nadomestne dele r,M O T O ™ GORICA, UL. MARGON' * SarecniliiJ Kupujte pri peiljeijilu lisiu! Odgovorni urednik bTANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH! St. b lil. nad. - Telefon Številka 93- predal 503. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St, 30 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do U.30 93-808 In 94-63B. — Poštni predal 503 — UPRAVA: ULICA sv. tiumvioivn bu ao — reieronska številka JI-JJO — oouooi. uu o. »o iz.JO In od 15 • 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov Za vsak mm višine v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni lOO, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolp.s> za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podruln Gorica Ul. S. Pel liro 1-11 Tei. 33-82 — Rokopisi se n* vračajo. NAROČNINA: Cona At mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 hr. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.3374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozera. tiska. Drž. zalo*03 nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 • t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.