tgljjB HoehlObl. K.k. Hofbibliothek, Wicn St. 55. V Gorici, v cetvrtek 23. decembra 1875. Tefeaj .'V.; „8oia" izhaja vaak Setvrtek in velja • poito preiemana ali t Gorici na dom poiilja, * vie l«to Pol leta vettrt lata , 1.2 ,,Km«toTalecf' va narocnike Soce Vse 1. f. 2—Pol leta f. l.Za nenaroSnike: \rse ltto'f. 8.~ P«»l letftf. i60 Frf oznanilih in ravno tako pri „po- ilamiah" se platnje za navadno tristopno wt*: 8 far. 4* se tfeka 1 krat 7 9 ,. „ » 2 krat 6 „ „ „ „ 2 krat Za vece frke po prostoru. SOČA Posamezne itevilke m dobiraje po 19 eoldov t Gorici pri PftUrooilijnj.vymfc, r tobakarnicah tVia dell* caserma 8' ^ Narofainain dopisi naj se blago-^Bno poiiljajo pod DMloTom: Vik tor Doleueo v Gorici. — Rokopii •e ne vrofojo j dopiai naj to blagovoljni frankujejo. - Dehlcem Id draghn at* remoinim m narotaina zniia ako n otfaie pri uredniitvtt, Glasilo slovenskega politiCnega drujtyagoriSkega za brambo narodnih pravic. Fcderalizcm s posebiilm ozirom na Avstrijo. (Nadaljevaoje iz stor. 51. t. 1.) In konec. 'TO. Podlaga vse te centralne ustave bi pa bile posa-mezue austrijske dezele a!i drzave, ktere so vedno ime-le in imajo tudi zdaj razlitme ustave, katero so pa v nekaterih kronovinah zelo omejene. Zato in ker bi po pravi federalni centralni ustavi posamnim dezelam pri-padlo mnogo opravil glede postavodaje in izverSevanja postav; morale bi se razuim kronovinam dati nove ustavo primerne ieljani, notrebam in zgodovini. Ustave nekatorih do&el pa bi so morale saj nekaj pronare-diti z ozirom na centralni) ustavo, da bi se z njo vjo-mak Vsaka kronovina naj bi se pa s krono pogodiln in I njo vrod vpeljala to ustavo ali prenarodbo, kakor je odloSeno Be v sedanjih deftelnih ustavah. Ker bi pa dek-lni zbori jako LirLi delokrog imeli, in bi dezele pro-vzele mnogo javnih opravil in vso administracijo, kate-ra ni centralnim oblastnijam zaupana, razvidno je, da bi se mogle majhne kronoviue zediniti v voci grupo. JJaj so ne reee, da to se ne more alt ne sme storiti; Svajoa je lep izgled, ker seje tam prmelikoStevilo majb-nih kautonov dvakrat zmanjSalo, kakor smo videli v du-ticni razpravi. Naj se ne ugovori, da bi bremena obgirne autono-mije prevelika bila za nasa kraljestva in nove grupe. TakoSni ugovori zginejo, ce se ozremo na autonoinne kantone v Svajci in na manjse driavne zaveze v sever-ni Ameriki. Gotovo bi se morala opravila bolj prosto vrediti, potem Stovilo nradnikov zmanjgati, in nektera opravila bi ntorali zmozni diiavljani brezplacno prevze-ti le proti neki odskodbi. Kak bi imel biti dozelni zbor in odbor, kak voliv-ni red, kedo bi imenoval deielne uradniko. koliko bi bi-li ti odgovorni ne samo cesarju, ampak tudi deLelnomu zborn, kako bi se dezolni davki nabirali, ali po la&tnih, LISTEK. (Poleg Smile s-a.) Bodite popolni. kakor je popoln oteo ' tai nebelkL Mat. pogl. V. mta 4a Izgled, 6e prav je nem, je vendarle skoraj naj-mogo6np ofiitelj, kar jih imamo na svetu. On je prak-tiSna Sola Sloveikemu rodo> ki udi le z dejanji, ktera so vedno aplivnejga od besede. Zapoved nam zamore sieer kazati iivenja pot, ali pri vsem tern je le nenetlji vi in mol^eSi, po navadah v nas vkoreninjeni i z na-mi ziveci izgled, ki nas v zivenja poti poganja naprej. Dobri sveti imajo svojo korist; ee pa doori sveti nejso zdruzeni z dobrim izgledom, pripomogo le malo. Po skusnjah prakti^nega zivenja je toraj soditi, da je ovr-ieno 2odno nafielo: Storite to, kar vam pravim a ne delajte tega, kar jaz delam." ' Osebe sploh nan6e se ve& od tega, kar vide, nego od tega, kar sli§e; in vse to, kar se dejanski vidi, uti-sne se Sloveku bolje v glavo, nego to, kar bere. ali kar feuje. Vse to velja posebno v mladosti, ko je oko nai-veSa pripomofi do znanja. Vse, kar otroci vide, posnemajo nevede; in tako postajajo polagoma podobni onim, s kterimi prihajajo ? dotiko, kakor ggenei (insekti,) ki zadobivajo mast (bar-vo) listja, od kterega ae live. Velevalna je toraj doma-{a izreja; kajti, naj Sola kar se dade pripomore, izgle-di doma5i bodo imeli vedno mogocen upljiv na znaSaj naSiii priUodnjih moi in prihodnjih naSih ien. Hi§a all po davkavjih centralne oblasti; vso to in So druge zadevne reft bi odlo&evale dotiine dez voliko ^namonitnosti po-polnoma neodvisna drzavna sodnija, ton»j jo mora Mid' AiiBtrija Imeti /a prepire in pravdfl mod drxavami za tirjntvo proti njim. in pri mis bi ini-la ta sodnija tudi kompetoninti ali dostojna biti za tozbe zoper ministry di'zelne in drXnvne uradnike, kodar bi jih zatozili zbori, katorim so po ustavi odgovorni. Konoeno naj nam bode pripuSccnn go ena opazka. Glede na materjalno razmero nekterih naSih de-zed bi svetovali, dA bi se v zavezui ustavi naStcU slu* vaji, v kuterili bi posamna zave/.na dezela ali grupa imela pravico od skupnega zastopa lirjati dnarno pod-poro. ker jo tudi celoti v gkodo, 6e so nekatcri deli tako ubogi, da si ne morejo smni po>ivigati. Gbulc drnwga vpn-aSanja, kaif» },i so dalo to te-iavno delo izverSiti in vstava prenarediti po postavni poti; premisljevali so mnogo v Avstriji to zadevo, mi pa hocemo omeniti dvn nacina, po kterih bi bilo to nio-goCe, Naj bolj naravna pot je ta, da bi krona po mini-strih predloiila obema zbornicema dotifini nafiert. In ko bi ga sprejele obe zbornici, da bi ga potem dala v po-terdbo vsem dezelnim zborom. Ali obe zbornici, posebno zbornica poslancev, sto tako sestavljoni, da se ni nadjati vspeha. Centralisti si hocejo po sedajnera volivnem redn in pocentralizmuohraniti prva§tvo in ne bi hotoli^po nikakem dovoliti prenaredbe v federnlnim zmislu. Druga pot, bi men-da bila ta : Krona naj proglasi, da ho5e vstavo prena- domaca je golot (kristal) Sloveskega drufitva, ona j(3 jedro narodnega znaCaja, in iz tega stndonca domafio hi§e, fiistega ali blodnega, izvirajo navade, pravila in nafjela, ki vladajojavno in privatuo zivenjo. Narod izhaja iz drniine; isto javno mnenje zaraja se veeinoma pod streho dosaSo, in najplemenitnej^o clovekoljublje za-genja se na domaeem ognji§6i. „V ljubezni do male druline, ktere smo udje", pravi Burke, „je zaSetek jav-ne dobrohotnosti. Iz tega malega sredi§6a zaraogo se giriti vsa SloveSka soSutja v ve6i kolobar, ki se polagoma §iri, dokler vsega sveta ne objame.*1 Izgled tedaj, tudi v navidezno navadnih redoh, na kolikor se vrine v zhrenje ljudi, veliko izda,kajti on pri-pomaga siloma stvariti njili dobri ali slabi zuacaj. Tako vidimo, da se znaSaj roditeljev navadno na njih otro-ke presadi. Zastran tega je tudi rekel nek imeniten mo2, da so njegovi otroci njegovo prihodnje zivuiijo, Tudi nemo dejanje i navaden pogled roditeljev zamoreta vtisnoti zna-6aju tako podobo, ki se ve6 ne more izbrisati; in kedo bi zamogel navesti, koliko nefiastnih dejanj je ubranila sa-momisel na kacega dobrega otca, kterega spomin nejso hotel! sinovi okaljati z, nepoStenimi dejanji in nedostojnimi mislimi? NajnevaznejSe malenkosti pripomagajo Jtedaj k stvaranju mo§kega zna^aja. Moralno zdravje zavisi v resnici od moralnega ozrafi-ja, ktero di§emo; in vsakdenji iipljiv, kteri imajo ro-ditelji se iivenjem svojim do svoje dece, je tako mogo-den, da se najboljii naein oclnske izreje zamore posneti iz teh besed: „Roditelji, pobolj§ajte sami sebe." Nekaj slovesnega, pa tudi nekaj gcoznega je v tem, ko se poraisli, da nej dejanja, da nej inisli v zivenji dlo-ve§&ega bitja, ki ne bi provzrocila celo vrsto posledie, kterih konca ne morerao nikedar predvidoti i ki ne bi nevidno delovala in upljivala na ljudi z narai iivefie. Dobra rai-sel, dobro dejanje zarodi vselej svoj plod. To se pa rediti in naj prlpbSi doticni fedoraai nafiert. Ker so volitve v deielno zboro pred durmi, naj lopfia je prlli* ka za tako pofiotje. Volilci bi, dobro podufteni o pre-vaznem vpraSanji, svoje mnenje izreklf po izvoli'enih poslancih v dezelne zbore. Ti naj potem iz svoje trade stevilu prebivaleov primerno itevilo poslancov posljejo v posobm ad hoc sklicani zbor. V tem bi bilo vie krono-vine, vse nurodnosti, fie no cele Avstrije, vender pa nje-ne polovice tnlrrnj Litave, urimerno zaitopane, in njih "aloga bi bila mod seboj in s krono vred porazameti «e o skupni ustavi, oziromao nafiortu od krune predlo-zenem. Od vseh slrani, ali od vefiine sprejeti, nacert naj bi se potem predlozil derzavnemu zboru na Dunaji v poterditov. To uasvotovaje, ozirali smo se na pragma-tifino sankcifo, oktoberski patent in nekaj na ievorne AmerikunGo, kedar so prvo ilabo ustavo popravljali. l)a so pa ta potrditov dosezo, bi se morala fludatjja zbornica derzavnih poslancev razpustiti in nove volitve naj bi se razpisale. V gosposko zbornico pa naj bi se imenoval i novi udjo v primernem Stevilu in dvomiti nij, da bi ti gospodjc v veliki vecini se udali kroni, dezelam ir narodom takraj Litave. Leta 1877 mora se ponoviti pogodba z Ogdrsko, oziroma Hrvatsko in' SedmograSko. Evo tedaj priiike porazumeti se s temi deielami glede skupnega zastopa in centralne mogi avstrijske velevlasti. Ne moreaio si misliti, da ni mogofie vzajemno poruzumljenjo, saj je Avstrija potrebna vsem svojim narodom in Kvropi, saj so zgodovina, gmotni interesi in skupna dinastija tako zedinile te narodnosti, da m o r a j o skupej ziveti. Misliti je, da je glude na vt>e to in s posebnim ozirom na sku$njo od leta 1648 naprej, to porazumljenje mogofie, da je zastran skupne dmastije colo loze, nego je bilo v sevcrni Ameriki in v Svajci, ko so ustavo prenarodili na podiagi prave svobode, v zajemne pravicnosti in dr-hmus modrosti. Naj Ogri ne govorijo o sami personalni zvezi, ka-koryna jo med Norvegijo in Svedijo, ktere imate istega kralja, pa ni& druzega skupnega, kajli kar je mogooe na konca swta, mogoSe ni in Se manj je modro sredi Ivrope. Nadjati se je, da tudi pri nas konecno vendar le zinagajo pravicuost, zdravi urn in gmotni interesi. dogaja tudi se slabo mislijo in se slabim dejanjem; i zivetije nikogar nej tako neznano in tako neznatno, da ne bi na dobro ali na zlo dejanstvovalo, in reel se mora v resnici, da se nahaja tudi v tem fcivenji cloveSkem neko nesnirtno bitje. Nobeden elovek nej na svetu osam-Ijen, on je ud sostavljenih nemih pripadkov in se svo-jimi dejanji pomnozuje skupnost cloveSkega blagostanja. Kakor je sedanjest vkorinena na minolosti in baS takd. kakor zivenje in izgledi naslh prednikov na nas mo-godno upljivajo, pripomagamo mi se svojimi vsakdenji-mi dejanji, da se stvara poloiaj iivenja in znafiaj prihodnjih pokolenj. Rodovi, kterih nej mogoce presteti i kterih poreklo skriva se v gesttisucletnej nofii, stoje za nami, in sedanji narastaj prijema in prenasa na svoje potomke magnetifini tok dejanj in izgledov, kteremu je sojeno, da veze naj daljgo preteklost z naj oddajjenejgo prihodnostjo. Lepo se izraia v tej zadevi imenitni ta-Ijanski pisoc Nikolaj Tomaswo, rodom Srbin iz Dalma-cije v svojih svojemu narodu v svojem matci oem jeziku spisanili iskrieah. Ker je zadevna petnajsta iskrica kaj lepa, postavimo jo sem: „0d kolena do kolena razpro-stira se milost bozja in pokriva naSe drufcine, kakor gotor v pu§5avi. —Kaj je na§e zivenje v iivenji sveta? Mi smo kakor kaplje v velicem morji, po kterera brod cloveskega naroda sedaj jadra, sedaj se yozi mesajofii znojenje svoje z nemirnimi vodami, sedaj ostane, kakor priklenen, sedaj pa zopet leti kakor udarjen. De-lajrao za najdeljne unuke svoje, kajti ako za-nje delamo, delamo tudi za-se. Nadeja, kakor tudi oko, mora vse objeti, planine i doline, in ne sme se ozirati samo na ono, kar nam pade pred noge. Zival tako iivi, ljubezen pa ima peruti: toliko v preteklost, kolikor v bodoin osti. Stoletja so ure. Oni, ki pride zatisufi let, on je iste naSe krvi na§, pravi bliznji. Dvigai Slovek, o6i ^vo-je nad sabo in razSiri stuljeno duLo svojo. >&3 BKBBS ' la* se Pa vse to zgodi, treba e, da skocijsa opp- Mi&S ftpomoS, da se zedini v glavnih svojih $ ?T % tL namen morajo posebno vsi Slovani se dSovanie 7n to jLi moramo tudi *l»j gorko priporode-(BHB Pwtdoll vzvisena -**1 in*lftvnl *°SL Ako se bode Avstriia vsem svojim narodom prav.Sna rtwZ t*o ae S im» v konst fcderalno osnovala; SMvomlii, da razeveti t vsakem obz.ru, «y so nam SoUjSne mprave o federalize dokaz do da » tJjj Seriavni obliki napredovale in ,obogateK da so upbud-SaSliiBslavosi pridobile &«U«\ Ktaojemaka id te-L»W«. KakorSna je drz m seda.b taka no more obstati, in ce se narodi ne spravijo, cakajo Avstn-iTIfabi S Zgo^vina poprejlnih vekov m posebno iala diba nam fe dokazala> take n.naravne name-w nyso trajno » da drzavi preti. ™^**>fi: tranji sili, ili pa po kaki zunanji strasm moci. Ako bi k pa Axstrija^doralno osnovala na podlagi prauc-nosti in enakopravnosti vs.h narodov, pomisUi je, iia bi to mikalo in tako vabilo druge, da bi tej zavez. svo-bodnih dcrzavic iahko se pridruzile in nasi dmastiji je podlozile dezelo od spodnje Donav,; do Balkaua. lo b bili sicer kasni, pa najlepsi nasledki nekdanjih knawn Boje? in slavnih zmag Prinea Evgenija in generala Lau-dona, pa nekdanjo zdrave avstryske pohtike. V Ameriki so severni zvezi 13 drzav po&si pn-stopale se druge, v Svajci se je prvotnim kamooom po-east pridruzilo se veS, Avstrija sama je zdaj vee, zdaj manj derzav imela, kakor smo to vidli v zaeetku te rwprave. Pa tak prostovoljni pristop bi ue samo nam korisUl, avstrijskim Slovanom, ampak jako konstil bi tudi tern derzavicam, katere, Turkov oproseene, bi ne nikdar mogle biti velevlast, temuc bi bile ce tudi fede-ndno zvezane, izpostavljeno veiikim nevarnostiin. V le-deralni Avstriji bi pa vfcivale svobodo in dovolj saino-stalnosti,—-kajti Se misliti nij, da bi centralizem vpelja-li ti zdaj Tarski pasaliki, ko bi se osvobodih, ter tudi Srbija. Crnogora in Ruraenija no; prerazlieni elementi so v teh deielau in razne Sege imajo. Za vse to na-rode bil bi torej federalizem v Avstriji velika aktrak-tivna moc. • Nadjamo se, da smo svoj namen dosegli, da smo prafi pomen federalizma, njegove prednosti in njegov razvoj po zgodovini razlozili razumljiFO vsakemu bral-cn, ki se le nekoliko ptea z derzavuimi zadevarai in sploh z javniini opravili. SreSni bi pa bili, ce smo do-kazali, da je pravi federalizem Avstriji najprimernejsa derzavca oblika, v kateri l»i se vse narodnosti razvile, kolikor je vaaki mogooe sebi in sknpni derzavi v prid. Ker bi v tej obliki zmagale pravieuost in enakopravnost, klifiemo: Naj se pri nas ozivi pravi federalizem, Avstrija in hoc signo vinees. Dopisi. A ti vsemogoci oce zivih in mrtvih, ti, proti komu te8e cas, kakor megla proti solnen, ti nam pomagaj, da gledamo Ijudske koristi s tvojo visoko previdnostjo. da objemamo neznane, mrtve in neprijatelje z istim obje-manjem sebe§ke ljubezni.14 — Dejanja vsacega pojedi-nega Sloveka ne omro. in ce prav se njegovo telo raz-ide v prah in zrak, njegova dobra in slaba dejanja bodo rodiLi dobre aii slabe plodove ter bodo npljivala na prihodnja clove§ka pokolenja vseh Casov. V tej velevaznej in preiinenitnej resnici nahaja se velika nevarnost in velika odgovornost clovelkega zivenja. — Vsako dejanje toraj. ktero izvrgimo, ali kteremu smo svedoci, vsaka beseda, ktero izpregovorimo, ali ktero eujemo, je zdruzena z upljivons, kteri se ne samo razsirja na nase zivenje. ampak on prouira celo v celo sostavo 51o?e§kega dru§tva. Iz tega so razvidi vaznost dobrega izgleda, kteri zamore dati tudi najborbejsi clovek se syojim vsakdenjim zivenjem. Nej cloveka na sveta, kteri ne bi mogel tega nemega, prostega in rendar le to-l'^ko drazega tifienja drugim podati. Najsiromasnejsi stan ljndi zamore po tem tacem korisciti, kajti lu5. §e prav je na nizkem, razsvetljuje, kakor na visokera. Povsod tedaj in pod vsemi okolnostmi, in naj bi bile te se ta-k6 neugodne, v bajtah in hlevih, v malih vaseh, kakor t ljadnatih mestih, zamore vzrasti popolooma posten Slovek. Onaj, ki orje prostor zemlje, komaj malo veci od onega, vkterem bode enkrat veeoi senj senjal, zamore delati s taeim zanj-om in s tako dobrim namenom, kakor clovek, ki je velika bogastva podedovai. Najnavad-niSa stacuna- zamore biti Sola obrtnosti, ncenosti, nrav-BOsti, a tadi lenobe, nenmnosti in nedostojno&ti. Vse zavisi od ijudi in od tega, kako oni porabe priloznosti, . Jd se Jim ponude. Zivenje dobro uporabljeno in znaSaj yedno poSten ¦= n^sfeubogi volili (zapisa—legata), kateri se zamorete sapastiti otrokom in svetu; kajti oni dve ste najjasnej- V Gorid 20. decemb. (Predelska zelezniea.) Tisti dan, (1&. novemhra) ko je minister trgovstva dri. zbo-ru predlozil svoj zeleznicni program, v katerem je za-popadena tudi toliko zazeljena predelska $rta, je izSIa ˇ Trstu broSura nflcega eivilnega inzenirja (zove se Aloj-zi Buzzi), s kateio boce ta gospod dokazati, da je loi-ka zelezniea bodisi gled6 zidainih, bodisi gledfi vzdrie* valuih stroskov nasproti predelski t tako ngodnem raz-merju, da bi promet iz Trsta po loski firti v Tarviz 60°^ mauj stal, kakor pa po predelski 5rti v Tarviz. Da pride do tega rezultata, pisatelj prezira ne samo v preslem poletju po dri inzenirjih izdelano refor-mo predelske crte mej Boveem in Tarvizem, vsled ka-tere bode glavoi tanel skoz brib Predel 62 minut;kraj-si in so znizano tudi mnoge strmali mej Bovcem in Tarvizem, - ampak nastavlja za lozko crto popolnoma novo, fingiranu strmali, ki nijso v prav nobenem so-glasju z nienimi, latere ao izd* lull inzenirji, prvi &tro-koviijitki minisU'lvtva. Ker pa s tern k& nij zadosti, pri-nasa trza»ki nOittadinou vsak dan kak eiauek iz prar istega peresa; ti elanki m polni neresniunih Stevilk in drugih ihit ter so v njih §o celo gtevitke iz minister-skega porocila, oziroma pojasnila k zelezniskem progra-mu po svuje postavljeno in preobrnjene, in vse to z namenom, da bi se predelska zelezniea ? stran potisni-la in da bi so trzaSkemu magistratu §e nekoliko dena-ra izpulilo za agitacijo, kar se je tudi posrecilo omenje-nemu gospodu, kajti trzaski magistrat je zraven v ta namen uz>> zavrzenih 62000 gld. v seji 10. deeembra so drugib 6000 gld. devoid in sklenil Se eno poticijo za losko zeloznico na dri. zbor. V tem obziru je g. Buzzi zsvojobrosuro dosi>gl, kar je zelel; -obzalovanja vred* no pa je to, da se nij nasel nobeden, kateri bi se bil potrudii, mestne ocete opozoriti nazvija&no preobraeanje resnice v omenjeni brosuri; kajti Se le 14. deeembra je prisel v casniku rAdria" na svitlo nek cianek, v katerem pisec napodlagi zadnjega vladneganafirtain istinitih raer dokazuje, da so vso stovilke g. Buzzi-ja neresniene in vsi njegovi doka/.i popolnoma nicevi ter da po natanje-nem priinerjcnju enega profila z drugini postane vsakemu tudi nestrokovnjaku oSividno, da predelska zelfzni-ca ima prcdnost v vsakem obziru, to je glede drzavnih in dezelnih interesov in tudi giede sterm-ilnih razmer in stroSkov. Posebno je niscc onoga clanka ocital Buz-zi-ju, da so inozjo, ki slovo po Kvropi, kakor ^ordlin^, Pischof in Rziba ministerstvu svetovali, naj se odloci za predclsko crto, in da nasproti tem auktoritetam nij-ma mnenje enega samega piivatnega inzenirji, ie tudi bi si domiSljaval, da je tak velikan, kakor je bil ranjki Juri Stefanson, odvaznega pomena. Na ta fclanok odgovorii je slavni Buzzi, da on pozua pisatelja elaaka vnAdnjtu, da je on nek Lucames, hoce refii Lui?auns gt>n'5ki odvetnik, kateri kot jurist ne more sorliti o zelezniskib zadevah.— V ostalent pa g. Buzzi nij ovrgel le ene tocke one stras-ne zatozbe, ker tega nij zmozen; kajti manj obdarjeni Ijudje se bocejo navadno na tak na&in oprostiti postav-Ijeno jim zanjke. Mi pa trdimo in smo preprieani, da proti tdkem smelom' postopanji zamore le kak dober jurist, ali pa zdravnik z uspehom postopati; dostikrat se namrec zgodi, da mora preveliko pozeljivost brzdati kak „bavbav", kateri posebno rad slovenske zurnaliste strasi in jo tudi jurist, domisljijo ali prevroco fautazi- si nauk k 5cdnosti in najostrej&ia obsodha lenobe, k«-kor tudi neusahljivi studenee za pridobivanje pribod-njib bogastev. Sreeni so oni, ki zamogo zavrnoti, kakor je zavrnol Pope na zabavljico lorda*'Herf,."ig-a: „Ja/. sem zadovoljen, da nejsta moja roditelja z-iradi mene nikedar ni ene solzo prelila." Prav potrebno je tedaj, da isco mladenei drustva postenili in da se ozirajo vedno na uzore boljse od njih. Fran Horner govoreci o koristih. ktere zadobiva clovek v obcenji z ucenimi Ijudini, pravi: „Resnieo niorain iz-poredati, da sem vee dusne koristi iz njih izcrpil, ne-go iz vs«>h bukev, katere si-m prebral". Lord Sheibur-ne, poznejsi mejni grof Lansdorono je za mladih let bil pohodil velefiastuega Malesherbesa, in ta clovek je tak vtis na-nj napravil, da je pozneje sam rekel: nDo-kaj zemelj sem obhodil, ali nikedar nej ehnvk toliko na-me upljivai, kakor on; in ako napravim v svojem zivenji kaj dobrega, svest Siin si, da bode pri tem spo-min na Malesherbes-a sodeloval. Obfienje s po§tenirai itnadft vedno svoje dobre po-sledice. Od vseh onih, kateri so poblize poznali casti-vrednega duhovnika Ivana SUrling-a. nej nobenega, ki ne bi se spominjul dobrodejnega upljiva. kateri jo sle-herneuiu zapustil. Nerodki imajo se njemu zahvaliti, da so zaeeli dostojnise ziveti. Dokaj njih se je od nje-ga navadilo, kaj da so bili, in kaj da morajo biti. Trench pravi o njem: „Bilo je nemogoce, ko je pri§el clovek v dotiko z njegovo plemenito naravo, da se nej obeudil nekako opleinenieenega in vzdignenega v visi krog te-zenj in svrh." To napravi vselej pl«*menit znacaj; mi obfcutimo. da smo po njem uzviSeni. Yisok dull deluje vedno magieno na drugi duh. Isto tako Cute se umetnici uzviSene. ko prido v dotiko z umetniki, ki so ve^i od njih. Yeleum Hageln, na primer, vnelseje zaglasbo, ko je prvikrat culKranj- jo pa brzdajo zdravniki.— Kaj pa je Clovek, ki si sam prepisuje najveco avktoriteto in svojo godi neoziraje se ne na desno, ne na levo? Tz Nabrexine 8. deeembra. Snoci se je tukaj sfcras-na nesreLa zgodila. Neki sluzabnik pri vodouzdigvalni-ci na bregu jadr. morja vtaSal se je v temi po ozki stezi domu, a revez—Janez Tance mu je bilo ime—se prestopi, pade kacih 8-10° po rogljati steni proti morju se grozno pobije v glavo i nedolgo potem umrje. B^r je bil miren i poSten clovek, oblalcje tukaj vse njegovo smrt. Njegov pokop je bil za vas sijajni, tovarSi so ma zapoli ginljivo nadgrobnico. Nesreint je zapustjt mlado udovo i dete. !z doljnega Krasa, 20. dec. (Izv. dop.) 8. t, m. pri. liko sem imei slisati izvrstne komenske pevce v Nabre-zini, kar mi daje povod k denasnjemu dopisu. Omenje* ne pevce 5ul sem ze veckrat peti v komenskej in kot povabljene v Mavhinski cerkvi, pa tudi v Skopem prod nekimi leti v dittilnicni dvorani.' Bodisi pri veselicah ali v eerkvi, clovek moral se je zamakniti, sliSavSi vbra-ne akorde. Pri sluzbah bozjih bilo je kaj krasno, za-to sem veckrat, ko sem opravek imel v Komni, Sei ob 10. uri k mast veliki, kjer me je bozja sluzba s prele-pirn petjem povzdigovala. Omenim naj da komenski pev-ci so nekateri muzikanti, tenorist je bil pri vojaSki ban-di; sploh so izurjeni pevci in dasiravno ranogi ze oze-njeni, vendar veselega srea, pravi slovenski fantje. Kakor zo veckrat, tako sem gel tudi vceraj nedeljo 19. t. in. y cerkev, '2elec sligati slavcke, toda kaj zasligimt Najholjse, da mol6im.—PraSal sem po pevcih, a Ijudje nijso vedeii kaj povedati; vendar so mi, povedali da je ta organist domae, po iraenu „Abraham". Cudim se ljudstvu, in duhovScini, kako more pred navajeno vbranera petju, zdaj poslusati tako gkripanje v cerkvi. Oni dan je g. Abraham nttmree pel lepo pesem npred stolom," toda spoznal sem jo le po besedah, ne pa po napevu. Peva-la se je v duetu toda kako ?! To je res zalostno za Komen, za farno cerkev lit Se v podruvnicah se lepSi pojo, Oudim se, da je gosp. organist nasproten pevcera in lepim kvartetom, med tem ko so povsodi njegovi ko-legi prvi podpiralci petja i pevovodje. Ne zdihujejo brez uzroka Komenci po g. Pianotu, kteri je bil pred 2 leti v Koranu. Kako je on lepo poducoval pevce, do-ma in v cerkvi je bilo veselje sliSati jih, petje je res blazilo srea ljudem, nasprotno pa Abrahamov bariton vsacega, kedor nijma wlederne Ohren4*, podi iz cerkve. Toliko za danes. Z Bogom Abraham, z bogom s palco-vino prepreiene orgle! _________ M. V—g. S Krasa 24. novembra,— Burja zopet jezdari ja-dransko morje, kakor se je enako bil izrazil klasicni ocak Horacij, metafora, zarad katere mu pa razlaga-telji nic kaj prida nijso hvalezni. Toda Horacij, ali ne, burja ima tod se posebno veljavo, do si, kamor pritisne: je lom. beg, groza i trepet—o n a g o d e. Tu trobi groz-ni helikon, tarn se vzdigava milokrepek glas iz skrit6ga evfonija kakor do zvezdnih visav; zdaj se oglasi ter ljubko ziigra FIttgelhorn ; spet se zacuje trobenta, i „terribili sonitu taratantara dieit" ; na to zagodrnja stn'Sen bas vines; pctler pritisne veliki boben, da se ti ca Handel-a, prav za prav Petelina. Ko ga je namreft slisal gosti, obcutil je, da se je v njem zbudil nagib za muzikalne komposicije, in on sam je veroval, da brez te prilike, ne bi nikedar ne bil zlozil svojega „stvorje-nja".—Scarlatti, utemeljitelj muzikalne Sole neapeljske, je bit tudi Petelinov obeudovatelj. Spremljeval ga je po vsej Italiji, in ko je o njem zaeel govoriti, se je iz easti do njega vselej prekrizal. Pravi imenitnici ne brane se pripoznavati, da so drugi umetnici viSi od njih. Moeno je obeudoval Beethowen Cherubina; in on tudi je veselo pozdravljal Schubert-ov veleum rekofi: ..Iskriea bozja prebiva v Schubertu*.— Naj:jasnej§i dokaz o kreposti izgledov nam pouuja moc, katero pokazujo pogumnici, da osree straSljivce, in da js primorajo udeleziti se njih predrznosti. Temu se imajo prepisati cudesa hrabrosti, katera so veckrat izvrsili bojazljivei pod zapovednistvom svojih veljakov. Uze s>m spomin na hrabre junake pretrese Cloves ko krv, kakor glas bojne troblje. Ivan ^lizka je zapustil svojo iastno kozo Cehom »a boben, da bi je k hrabrosti spodbujal Ko je umerl Skenderbeg, vojvoda epirski, poga-guali so se Turci za njegove kosti, da bi vsaki njih koscieo si polozil v uedra, nadjaje se, da zadobe z njegovi mi ostaoki vsaj nekaj njegovega izrednega poguma. Vrl Donglas nesel je sabo v sveto dezelo Bruce-vo sree. Zagledavsi, da so enega njegovih vitezov obkolili v bo j. Saraceni, snel je z vrata ostanke skotskega junaka in vergsi je v vrste sovraznikov je vzkliknol: „Hodi prvi v boj, kakor si bil v zivenji navajen, Douglas pojde ?a tabo umret," in s tem besedami vrze se na sovraznike in boj bojevaje umre. — nakrat skrgijo vse duSevne tipalnice, i se za cas poza- j prd vsa duSevna uSesca. To nekaj potihne, i zdaj 83 ti pozdeva, da cujeS svetovne orgle z veliko tisofi i Se ve8 registri. Besna i gluSeca opera se pricenja z grozovi-tim korora. V skale i votline zapanani demoai i drugi I duhovi zagrme straSno autiStrofo. Tul, jok, vpitje, pra- I sketanje, zvizd, pisk i hrohot, vse to zedinjeno, odgo-?arja v strasni, godfievski razuzdanosti i divjosti. Cuti I menis begoca ljudstva i turSka kardela s pol razbitimi I bucami in : Allah! v netolafcljivem obupu tulefia; cujeS I plakaoje fcensk, otrok i sivcekov, dir i razgetanje spe-njajoclh se bojevilih konj, jek i lorn tisofi i tisoc kolas, sek i rozijanje i ivenket nevsmiljenih mecev. Po 6a* su se vse to pozgubi v neskonSno daljo; kar se zopet oglase rableje orgle ter zagrme opero: Sodnji dan. Godec, prid s<* les «5it!— Vendar pnstirao za danes to. AH bi ne smeli enkrat pogledati v Trst? Saj smo blizu. Kdo bo zmirom trobil od knya, kjer je; osobito ce kraj tega trobljenja ne razumeva. Veste dobro, da so v Trstu sezidali ogromno municipalno palafio. Vc6 100 tisot for. je stala. Noki ttemSki feljetonisti so jej frozno zabavljali, 6eS, da je strafino nerodno sezidana, I er se vdira i razpokava. 0 re vrabske glaviee, saj nij ona tega krivii! Da bi vendar ti smeSni humoristi, ker so blizu morja, svojo spies nekoliko marinirali, da bi bili tudi za po zimi. Vendar imajo nekaj prorofikega duha, ker so onej palaci izrekli nevsmiljeni prognosti-kom, da se kraalu pogrezne. Eos je nekaj na sme&no stran zasuknena. Ali je pa kaj popolnega na tern sve-tu ? Tako praSara jaz, toda fiujte: Necega dne zjutraj vstatie ves Trst, in—o grozal— nova mun. palace nij ve6 videti. Ubogi TrzaCanje si inanejo o6i, Nic\ Kedor je strmel in ugibaval, kara za vseh vragov voljo da je zginiia, to so bili trzafika gospoda in drugi. Ta to, ono oni izdore. Burja je res strasno mocna ; a da bi bila eelo palaSo, ki je se snoSi stala, broz sledi odnesla, to misliti bi bilo vendar prevec\ Morda jo je kak 6a* rovnik prenesel v Filadelfijo na ogled? Devetnajststo-letnikarji in pa ta misel; nak, to nij cempera vredno. Nazadnje se nek bartoldasti Bartoldo odreze guduausta laztegniv&i tija do uses; Jej, kako ste pac noumni 1 Po-grezuila se je.... Znano pa je, da norci in otroci vec-krat resnico povedo, ko nekateri filozofi in osrecevatolji. „BoLja oblust—znkriii Ijudstvo, pa roke vijo—prav je povedal." Joj, sla je! Vse vzdihuje i se railo jofio. Co-io marsikatera pusta Jera na sejmiSvi, ki se svoje zivo dni se nij zjokala, skremsi usta o tej novici, glo* boko vzdihne pa zazene tako glasen jok, da, stralno preauneni, stopi jo celo brona&ti kipi s avojih stal i ne-vsctilfcno plakati jamejo. Vesel nij, kdor je zalosten. Kaj pa Vam moram Se povedati. To, to! Sinoc je bila seja v novi mun. palaci. Ne vein pa, ali Vam je znano, da nekteri municipals se nic kaj ne potegujejo za slavjansko stvar; celo—tako pravi hu-uobni svet—bi nas, ako bi mogli, v zlici vode utopili. Pa kdo bo to verjel po ces ? §e med 12 jogri je bil Judei. Govoril je ta i ta. Nazadnje naperi {nek trzaSki John Bussel svojo govornisko sulico, ter poudari—zali-bog le z glasoui!— da Slovenci nijso nic, sploh Slova-ni, kakor je to menda storil q. Andrassy, dokler nij bil se na§ minister. Ko je govoril trzaski Ciceroa', stresne se zemlja, morje se vspeni, rekel bi, zavre; v dvorani zagori strasni fares, mame tekel; Slovenija z me&em se prikaze na vhodu, nekaterim odbornikom se zacno hla-6e tresti; zupan, vHevsi vse to i modro slute, kaj bi moglo Se prijti, zaukaze m«r besedij; cel6 Hermet, ki se nij nikdar ustra&l, ko samo takrat, ko je moral iti v novo municipalno palaco (dulee inori pro patria!), ob-uuti pri strasno psovainih besedah i pri tern, kar je vide! pa slisal, cudno mrzlico pri srei, sklene na fikriv-§em, ako prijde z.irav domu t deravno je progressist, zraoliti par krepkib Ocenasev; zacneverovati, dajeBcg tudi gospodar eez trzaske naprednjake, s kratka: naj-gore^nisi katolican postane naenkrat, samo da mun. pa-la5a ne poklekne. Ali ko govornik ne jenja, Slovence Srniti, pogrezne se m. palaea vkljub Hermetovim molit-rain in obljubam z dobrim i siabim, to je z dragimi zidovi i i^katerimi odborniki globoko dol, i sicer, stre-ljavka bozja, tako globoko, da prijdejo v kraje blizu Stige. Karon*) „coila barba unta e«l atra", zagledav-§i te gospode, zapali krajnsk turncek, poprime veslo in jo ureze takraj. Predno prijde, se prikazejo Hermetu Dante, Boccaceio i Petrarca Dante: „Pustite upe....." Boccaccio: ^m bil humorist, novelist.„ Pttrarca: wKratko vidite, ki menite, da daleS." Prikazni naprej, Hermet v moik pogreznen, skoro untfen. Tudi njegovi tovar§i tako. Toda Karon, ki so kaj malo raeni za po-liticne re6i, odpre usta: No, gospoda, vi ste moji! Po-prej §e nekaj, oglasi se Heimet—Aha, ko bi vas po-sluSal, rece Karon, porecete se nemara, da bom kralj italjanski, pa sai vidite, da bi bilo to prepozno. Toda —ugovarja Hermet—vi ste pameten ! Ali ne boste pri-trdii, da je tukaj kos Italije? Pri mojej starpj bradi— zagrozi se Karon — ta je pna, katero sli§im. Tu nij koseek od kosa Italije, pa tudi ne koscek od ko§6eka Itvilijo. S kratka: Nij nic! Je I zacepeta Hermet. Ne! krifii Karon. Jaz pa pravim, trdim, zaklinjam se, da je tukaj italjanska provincija. Ko da bi molfial, odvrne uze natakuen Karon in veslo se mu zacenja gibati v zulja-vih rokab: Preje porefiem, da je tukaj nekako slavjan-skega §e„ veliko. Ako bode Slavjanom tam gori kdaj *) Za menj ufene bralce: J&ron je bil po paganskej veri retesno, tukaj je §e dosti prostora. Slovane rad imam. er so jako talententiran rod. zlahtnih nagibov i--nesre6ni. S takimi pa jaz sofiustvujem, ako ne zamerite. „0 Dio della vendetta 1" zakrifii Hermet v grozovitem razgibu, se zgrudi na koloni, sklenjeni roki povzdigne, prose5e oko obrne proti vi&avam ter nadaljuje kakor zblaznen: 0 Boze zedinjene Italije! dej, tre§6i v tega strastnega panslavista bradafia, ki tako nevsmiljeno oskrunja mo-je uho. Iz njegovega pektenskega zrela se kadi stiupe-no fcveplo, katero plju6a mojega duha kvari i mori. Du-sa moja se je o njegovih psoykah posuSila kakor goba, vsak laj.ee na mojej glavi in vsaka kocina v mojej bradi je osivela in ostrmela Scetini enako.— Tako se je Hermet grozil, Karon pa Binehljal i rekel na to: VaSe uho, gospod, vefi slisi; vase oko ve6 vidi, ko je ravno treba. Za pravico pa nimate ni uSesa ni o&esa; ker celo ;njo, ki je samo edina, razglaSate i pripoznavate le za rojeno Italjanko. Pa koder solnce tefie, se kruh pe-6e, pravi Slovenee, in jaz; se pravica leskeBe. Zakaj— | K.iron se zdaj ustopi v 6olnu kakor kak govornik v dr-zavnih zborih—znknj, pravim, ako ste pravicui, zanica-vate i preganjato rodove, ki so z vami vred k enakim namenom poklicani ? Ali je Slovan menj clovek ko vi ? Ali menj pravicen i zmozen ? Preje ko vi, je bil v Ev- I ropi Slovan; Slovani so praljudstvo v tern zemeljskem delu, akoravno historija tega ne pravi; ainpak le globo-ke i natuneno preiskave tistih naudugenih uSenjakov, ki so mogli s posvefcuim ocesom pogledati v dno ftlovo-skih osod, dokazale so to za napotrcbo in v obilico. ; Kje ste bili vi, ko je slovanski jezik uze cvel kot dvor-j janski jezik v staro perzijanskej slclici, -kakor to neka-tero kameneni ostanki dokazujejo ? Kjer pero mo!6i, die-to glasno govori. Blana je minljiva, kamen i bron sta stanovitna. Skoda, da res skoda, da nimam svojega pan-tograma tukaj, v katerem 8 to jo i/niski iz najslavniSih doti6nih pisateljev; i pokazati bi vam hotel, da ste ravno nepraviuni, kakor neve'1 ' refieh, ki so slovansko. B • oviti Nemci i drugi so >. stvar udostojili, kedar ni strast vladala, vi pa toga se niste zmozni, ko je stra-stno primirje. Toda-—kaj govorim?—• Hermet sine pri teh besedah Lvi&ku, obstoji namestutrd ko obelisk, las-jo se mu stegnujo visoko, debelo pogleda, odpre i po-1 drzt usta na stezaj, prsto razprostre ko dva dnzobrana i tako no vo se fie prav, ali se jo boljo cudil Karonovoj ueunosti ali predrznosti. Karon, ki se ni fie nikdar sme-ial, zazeno pri tern ugledu glason hrohot, i zdajci za- I hrohoce desot tisoc skritih duhov z njiin. A Hermet se zbore iz osupa, ter zakriel ves boson: Izdajica, stari jezik ti odgnjil, ker lazes nesramno, kakor bi orehe tol-kel. Zapoljivec i pun tar grdi i Komaj, pa to izre6e, za-viliti Karon trdo veslo ter, kakor bi trenil cmokizmeri Hermetu tezko leseno klofuto po lici. Na, da bog ve-del, s kom si govoril, t nepotrobo! Zdaj pristopijo 4 crni delalci i zaden^jo vsaki en rob municipalne palace, pa jo porinejo zopet gor v Trst. I tako, ljubi bralec, zopi't tam stoji. Do les sporocilo, po tern pa Se nekaj. Mnogo popotnikov, ugledavsih trza^ko palaco, si glavo beli in ubija, cemu vendar je sezidana bila; ker je—po njih mnenju sicer!-—vec stra§ilu, ko poslopju podobna. Aga ni §u bilo, pa ga tudi ni, ki bi jo uganil. Oh, ko bi se vendar tisti dobil, to bi bilo kaj, to! Nic ve6 ? Lejte, jaz drznem si pri mojej koko&i to stvar pojasniti. samo prosim pozora, gospodje! Vsaka trda i netrda, to je vsaka obstojeca iu v mislih snujoSa se stvar, ima svoj logicni zakaj. Ker je pa mun. palaea tudi tida— akoravno zaliboze med nestanovitne stvari spada po svo-jej sestavi ima ona seveda tudi svoj zakaj. Tedaj, folg-lich in ergo ni tudi ona brez vzroka, da-si tudi ni bila v mislih osnovana. Ne v mislih? Mili Boz.) ne, ker je doticni arhitekt pred zidanjem mun. pala6e vse svoje doticne misli prodal zase i za svoje naslednike v ne-prekliu6?.;:vo last ofietom Jezuitom. Kak stragen argumen-tura ob tingulo od baculum, porecete. Tudi tukaj gospodje Je/.uitje? Ni druga; pa tudi s kratka. Spoznavgi oo, Jezuitje, da v Trstu progressisti cV dalje vec gresijo, sklonili so za nje strasno pokoro ter sezidati dali municipalno palaco. Najpoprod podkupijo arhitekta, naj na mestu dostojne mun. palaco postavi stvar, ki naj zuga vsak tienutek zibniti v mater zem-ljo. Ako to iee dozene, dobi §e poseben blagoslov, ka-terega se—mej nami refieno—slavni arhitekt uze veseli. Ker pa meckanje ni m^]ega opravila, naj povem, kar mi je znano, preje enkrat obuudoxavsi se visoki namen. Odslej ne bo treba v izkljutili, ker seje v Soli prav surovo proti enemu profesorju vedel; kerje j omenjeni profesor, rodoma Slovenee, mu je menda na obraz rekel: „mostro di sciavo". Stipendij se nijso vdobili, kar tudi prav teLkoca-kajo, kajti stanovanja je treba plafiati, kje pa denar? Vedinoma so pripravniki ubogi, pa saj je ze znano, da ima pripravnica nek castni naslov, katerega nij tezko vganiti. Nasi prihodnji odgojitelji mladine ne bodo po-I sebno zadostavali, razumi se z izjemami. Saj je, menda be vsacemu znano, da se mnogo uSe le za silo. I Jaz menim, da ce hocemo dobro ucitelje itneti treba je: L) da se plafie primerno povisajo, 2.) da bi se v pripravljenice za ucit. izobrazevaliSca ne sprejema-li ucenci, ki dovrSijo kako ljudsko golo samo, ampak nizo gimnazijo ah realko, ali pa vspj 2 gimnazijsko ali realko to zato, ker so n. pr. iz mej istih, ki so letos v I. razredu vstopili se mnogi zabitt in otrofiji, so se veda dovrsili ljudsko Solo in pri pravi jenico, 3.) sprejemni izpil moral bi tudi prav strog biti; kar pa nij; letos so m?nda pri sprejemanji izpitu Se precej skoz prste gledali. Da preidem h koncu: vse sploh bi morale bolje urgaiiizovano biti; potem bi se imeli dobrih ufiiteljev riadjati, ali dokler lega nij, so dobri ufiitelji. pri nas bole mu he. Se omeniti moram, da se letos na pripravnici, naravoslovje, naravopisje, pedagogika i poljedeljslvo v nemskem jeziku predava. Italjani so pa v nemSfiini taka slabi, da malo ali celo ni6 nerazume-jo, radi tega jo konferenca prosila dezeln. Solsko sveto' valstvo, da bi dovolilo, da bi se omenjeni predmeti imeli Italjanom v itaiijanskem jeziku predavati, in res del Solsk. svet. je tudi dovolii, Slovence je pa v tern obzi* ru popolnoma preziralo; namrec Slovencem se bode menda omenjene predmete ie uemSko predavalo, bodisi da razumejo ali ne. To je enakopravnostt Pa saj pravim, Slovenci so prepohlevni; Italyani, nijso ni6 odgo-voriti hoteli, ko jih je kak profesor po nemSko praSal. Za sedaj naj zadostuje to, ko prihpdnjic zopet kaj po I zvem, Vam 2c bofcm poroSal." Transmontanus. PoMcni pregled. Po mnegih debatah in po lradem boji doTolil je drf. zhor ministerst?a v tretjem branji proraftra a leto 1876, kateri kaie primaujkljaja 25 mflj. gold.; prav nialo so briaali gosp. ustavoverci, ki so se to!iko ustili. Vidi se* da ta stran\a vsak dan zgublja vec" mocl in da nij ve5 discipline in tudi organizacija pesa mej nstavoverci,—vsled tega je idaj prar verjetno in mogoce, da se rainisterstvo bliza krizi. Na Bunaji se §iri vest, da minister Lasaer in Pretis pojdeta in da sta nie bila prasa-na zupan dunajski, dr. Felder in pa mladi Plener, & bi hctela vstopiti t ministerstvo. Sicer pa krize nienda najbrie toliko casa ne bo, dokler se bo ce-sarju zadosti zdelo; kajti pri nas parlanientarna kri-za skoro mogoea nij. Vaino je to, da je gospodska zborniea zavr-gla Wildauerjev predlog zarad prenaredbe Solsko po-state. Bebata je bila barna; vdelezlle so se je pr-te parlamentarne k.ipncitete in minister Stremajer sain je govoril proti predlogn. Sa tern si minister-stto morda sopet pjidohi Poljake. Brlavni abor je prenehal 20. t. m. svoje se-je in poslanci so odSli na bo&Sne pofltnice; snide-jo se sopet po novem letu in, kakor se slisi, pride proti koncu januvarja tudi predelska Crta na vrsto.— Na zadevno interpelacyo Simonyijevo v ogr-fki zbornici je minister Tisza odgovoril, da avstrij-ska vojska ne bode marsirala r Bosno in Harcego-Tlno, dokler bo on minister. Glede* jntrovega pitanja je va2en tndi nek go-Tor anglezkega driavnega tajnika v Edinburghu; on je namrec" rokel, da to pitanje se ne bode reSi-lo pred novem letom (to ve vsakdojin da velevlasti so vie ediae v tern, da se nstaja pred ko mogoce po-miri ter tako ohrani evropski mir; izrazil se je nadalje da to pitanje se ne bode se zdaj resilo in da se bodo za zdaj rabila sama trenotna sredstva; koneS-no je rekel, da Avstrija in ttusija zeliti, da ne bi se upor razsJril in da je zeleti ivstrijskemu posre-dovanju dober uspeh.-- To so tedaj vazne diplomatique izjave, katerim pa mi malo vernjemo. Konzu-H velevlasti so izdelali spomenico na vse vlade, v kateri sklepajo, da Tartija nij zmozna zatreti nsta-je. 0 tej spomenici govorili bomo prihodnjic" bolj ob-§irno. Iz Hercegovine se ne slisi o ve&h bojih, male praske pa so pogostoma. Vodje bosenskih usta§ev so imeli v Jamici zbor, pri katerem so se popolnoma zedinili ter izvolili na-sega Enbmajerja za glavnega poveljnika vsili usta-§ev v severni Bosni. Pri shodn je bil tudi Petar Karadjodjevicj pretendent za srhski prestol; austa-§i so mu svetovali, da naj precej odide. kerne ma-rajo zmesnjav, in ker nocejo nie opraviti imeti s to druzino. Oba sklepa sta modra in odslej se smemo na-dejati, da bo vstaja v Bosni napredovala zinagenos-no. Hubmajer je dobil te dni tndi en kanon in ustasi bodo napadali voce kraje in se v Bosni, kder je prav male, slabo oborozenih tursfcih vojakav, popolnoma vujezdili do spvmladi; na spomlad pa bo gotovo drnga pela; Srbija in Crnagora morate na-povedati vojnc in jntrovo pitanje reSilo se bode z mecem predno, nego je vse5 diplomaciji, katera bo morala raLuniti z dogodki. Tndi je mogo^e, da bo Avstrija, vkljnb Tiszovi izjavi Bosno Tojasko posed-la, kajti vladni nasi fosniki so za^eli pisati iz drn-zega glasa; tako na priliko pravi wPolit. Corre-spoudenz", da vsi turski generali nijso ystann zatreti ustaje in da bodo to morale najbrze storiti drage relevlasti. Kuha se marsikaj, kar morda se avstr. ministri ne vedo TurSka vlada je uie sopet poslala drnzega ko-misarja t Hercegovino in tako na Tnrdkem podi minister ministra, poveljnik poveljnika. To je go-tovo znemnje nezmo2nosti, Razne vesti. («»Xlm ¦•ro^nlhun ta p«lj««eljem> TOS6imo ve-sele praznike in jih prosimo, da bi se te praznike tndi nas spouiiajali, ki delamo in pi§em«> za blagor na-roda.—V prijateljskem krogu naj na§; prijate^i nabira- jo dobrih narogoikov in ".aj nam poSljejo njih imena z dHsarom vred kot vezilo za doyo leto. Glede eene in drogih pogojer cstane pri staretn. Stevilo na-Sih naroSnikov se bo namreS % novem letom skriilo in ne pomnoiilo, ker mi bomo mnogim slabim platovaleem list vstavili in se le aa zanesljive naroSnike in napred-platalce oziral;. Z mirco restjo smemo refi, da smo tndi v tem letn storili svojo dolznost in da smemo ter-jati od slovenskih rodoljobov, da nas podpirajo.—Z novem Mora bode naS list vsled poravnave edini tednik na Primorskem in bode kot tak mirno razpraYljal vse zadevft, ki segaj) v na§o domaSo korist ter se trudii. da mir in edinost ohrani v domaeem tabora in da po-stane gibanje Sloveneeir iiveje in izdatnejse. —Za danes toliko, v prihodnjem listo pa bomo obsirnejSe goforili o naraerah in bodo^eran postopanji na^ga lista. UredniStfo. (i.«<»p«i««v red) je dobil za veiike zaslnge g. dvorni ^votovalec ingluvar gor&kega okraja, baron Been* bach. — 13 letni violl-uist, ki je se le v javnost stopil in nze postal evropska cole briteta, je v potek in soboto stopil pred gorisko jako hvaioZno obt'instvo. — GiediS6o je bilo, posebno v petek nutlaeono polno in ko je nastopil deeko z njego-v» Himpaticno sestro, gospodieno Anico, jeobLinstvo komaj pri5akoY«Io prvega gtasa na goslih, tthota jo bila po gledaii&u, kakor malokedaj. Ko pa zacne mladi, simpaticni nmotnik z vso zavestjo in najvefio mir-nostjo izvnjati goslem najfistejSe, pray earobne glase, je bilo obcinstvo kakor zamaknjeno.—Po vsi;ki dokoneani koncertni toeki so poslnSalci, posebno lepi spol, tako entuzijastieno klicali in ploskali, da je moral kon-cprtist 3 do 4 krat priti na oder. — Krezmovo tgranje je v resnici nekaj posebnega; on godi tako mirno in s tako veliko preciznostjo najtezje roci, da vsak v nje-mu oWuduje izvrstno Soloinnenavadnoieiiijalnost;— to pripoznavaotudi mnogiitaljanskistrokovnjaki, (sarao Iju-bljanske kukovicenene) in ce bo tnlad umetnik tako napre-doval, postane skoro gotovo prvi violinist v Evropi.Posebno lopi> je predaval oddelek iz opero „Faust". Gospodtina Anica je pokazala, da je tudi ona mojsterca na glasoviru in opravieuje najlepSe nade. V Go;ici je 1ft en glas, da je Krezma nenavaden ienij, odgojen r izvrstni Soli. — Jtigoslovanska domovina sine torej ponosna biti na svo-jega Krezmo. — MogoS? je, da bomo tega nmt'tnika Se enkrat slisali v Gorici pri Slavcevern kotieertn. — («oriihe» *ied»nite.> je vtoreko 21. t. m. kon-calo; dramaliSno drustvo nSorelle V\-stri," odidt: zdaj v Genovo. To drustvo je bilo prav izvrstno. predstave so bile fse nove za Gorico, posebno pa so imeli prar izvrstnega komika L. Vestri-ja ki je He prav naravuo in dovtipno predstavijal; in je ? Italiji prav znano oso • ba. veckrat smo zapazili Slovence y gledaliicu. (Veliki hoiieer* v Klertik^M tfnrliUvm) Druztvo Slavee bode torej iraelo v ceteriek, dne 30. tr in. velik koneort na korist ubozih uhmk na Goriski priprarniei. Sodelovaie bodo skoro gotovo sledece korporaeije in oso-be: g. Krezma, gospo.liina Krezma, gospodiena Nen-gebauerjeva, izvrstna slovenska pevkinja, po tem raest-na godba pod vodstvom g. Mugnone ja, gosp. Winds-pach, umetnik na glasoviru, g. Frontali odliSni violinist iz Trsta in se druga odlicna italijanska gospoda. ^SlareC bode prvikrat nastopil pri tem koncerta z blizo 120 pevci; pride jihnamrcd 16 iz Trsta in oko-lice, 9 iz Komna, 4 iz Nabrezine in 4 iz druzih kra-jev na Krasu, po tem 4 i/. Bihenberga, 8 iz Dornber-ga, iz Vipave in Ajdov§5ine kakih 8, iz bii/.nje okoliee goriske 6 do 8. iz Gorice 10 do 12, iz Kviskega. Ko-zane in Vipoli kakili 20 do 24, iz Kanala 6, iz Tomi-na 12, iz Kcbarida 8, iz Pefiine 6 m iz drugih raznih krajev do 10 izbranih peveev.—Slavee bode pel: „Slav-coy spevu, .,&ek dusman eujett, „{J boj", ^Tam gde stojiK in „DoinovinoM Lebanoro. Slavfiev odbor priporoSa nujno vsim pevcem do-ma5im in zunanjem,da pridejo prav gotorr. v sre-do, 29. t. m. k glavni poskusnji v gorisko eitulnico to5no ob 6 uri zvecer. Onipevei, ki Se piav malo znaio in ki se nijso uei'i pod skupnim pevovodjem, pa naj pridejo brez Ysake bojazni k pevski vaji v fiitalnieo 29. t. m. ob 4 uri popoludne. Pri poskusnji bodo pevci zvedeli v citalnici vse natanjeno glede stanovanja, hrane i.t.d. Tisti vefier se bodo v citalnici tudi delili programi in pevci bodo dobtli pri cital. Suvaju krasna pevska zna-menja po 25 soldov. Odbor je razposlal legitinaene listo za polovico, voznine pozeleznici; dobe se ? Ljubljani: v citalnici, pri uredniStvu „S1oy. Naroda", pri uredniltvu ^Novic" v Postojnhv 6italnici;v Sezani:pri g. ucitelju Cveku; v Nabrezioi: pri g. pevovodju Tance-jo; v Proseku pri g. ucitelju Mereinn; y Trstu: pri gg. fcvanutu, A. Hajdriba in J. Doiinarju. Ker ie namen tako lep in ker bodo slo-venski pevci prvikrat nastopili v tako velikem steviiu, nadjati se je, da bode iz vsih krajev .iaee slovenske do-moYme privrelo mnogo obiskovalcov posebno iz GoriS-ke in okoliee trza§ko.— (OWitml mbor Slavensiie Litnl*io« v Clorlet), se je verSil 23. t. m. ob 6 uri zvecer, V kov odbor so isvoljeni sledeci gg. And. Jeglid predsednik, Vikt. Do-lenee blagajnik. Odborniki : Avg. Jakopic, Ant. Hribar Br. Bojie. prof. Santelj, Vik. Tonldi, Franjo Vidic in Ernest Klavzar ; namestnika prof. VoduSek in Franjo Ferfila.— Nadejati he jo, da bodejo zgoraj omenjeni gg. marljivo skerbeli, da bod^ na§a Citalnica vedno, kakor no sedaj, napredovala in svoje castno nalogo nevstras Ijivo izversevala. (p«pri»v»h). Na5 dopisnik iz Plavi 24. jan, itev. 4 prosi nas o ¦ javiti, da njegov dopis o omenjenem duhovnu je bil neresnifien. Omenjeni duhoven in hotel «pi oh ne kaliti druzinskega miru, tudi ne iz sebicnib namenoY. temud da oni korak bil je % a d n j e sredstvo, da bi bil za smot bolnemn ocetu saj posledu-je dni mir v hisi obranil. (OgeBj). petek 17. t, m. je zgorel hlev, s kermo napolnjen n&cemn kmetu pri socinem mostu. Skoda zna-sa okoli 600 f. (•i»v«0v» puab«ioj«) y Bihenborgu je sopet pokazala, da so nasi vrli pevci navdusni za idejo Slav-Levo; pevci so se vsih napevov prav dobro naucili in nadjati se je najboljsega uspeha. Na Krasu in na Vipav-skein je torej vse v redu G. pevovodja bode zdaj poto-val Se po Tominskem in bode puskusnja v Tominu na praznik sv. Stefana za Tominsko, Kobarifike in Pecin* ske pevce, tisti dan zvecer pa v Kanalu za Kanalske pev-ce. 24. ali 25. pa bode po mogocosti skuSnja v Kviskem. Pevci naj se povsod prav pridno uie, ker koncert je pred durrai; kedor pa se dobro ne zna, se bo naucil pri zadnji acbi 29. t. m. ob 4 uri pop.— (Mirea«k» ^imioic*) bode imela obfini zbor dne 26. t. m. ob 3 urah popoiuddne. Na dnovnem redu i bodo sledefie to6ke: Govor podpredsednikov; volitev predsudnika, podpredsednika, denarniiarja, 7. odborni- -. kov in 2. namestnikov. Priporo&anio gg. udom mireu- ,< ske dilnlnico, da se v prav obilnum Stevilu vdeleze obii-nega zbora. <»' ¦fknatUi titainiai) bodo dn6 26. decombra 1875 VESKLICA z deklamaeijo, petjem, glasbo, pleiom in igro: USKOK. Zacntek ob 8 uri zvecor. Vstopnina 3u sold, za osobo, K tej veselici uljudno vabi. Odbor. (roiiiiino 4rHi»tro Kdino<«) v Trstu bode iraelo VIII. obeni zbor, ki bo v nedeljo 26. decern bra na sv. Stefana dan ob 21/, uri na Bazovici v g. Vruh-cevi dvorani. Dnevni red: 1. Branje in potrjenje za-pisnika zadnjega obenega zbora. 2. Odsekovo sporo&lo o (asniku. 3. Pro§nja do si. meslnega svetovalstva, da bi pri napeljavi vode Beke v Trst na zgorno okolico ozir vzelo ter z omenjeno vodo preskrbelo prebivalce od Bazoviee do sv. Kriza. 4. Posamezni nasveti gg. udov. 5. Volitev enega odbornika. Opomba. Ako bi vreme neugodno bilo. zborovalo se bodeob tisti uri i vistem kraju na sv. troh kraljev dan. Vsi oni gg. udje, kateri so z plaeilom zaostali, naj blagovoiijo ppravnati vsajdo konca tega leta, drugaci so iz drustva lzkljufiijo. Prisv. Jvann poleg Trsia 6. clecembra 1875. Odbor. (V Brt-meaM) na Memikem je nek popotnik na parobrod tajno prinesei en zaboj dinamita, kateri se je vnel in eksplodiral, ladjo mocno poikodoval in ubil 80 osob, 200 osob pa mocuo poikodoval. Poslano.*) Podpisani si Iteje v <5ast nazuaniti p. t. obSinstvu tolminskega okraja, da 1. januvarja 1876 bode prevzel vodstv> lekarniee v Tolminu, ter zagotovlja slavno obcinstvo, du svoja lekamiea bode vedno dobro in obilno preskerbljena /. vsemi potrebnimi zdravili in se zmtrom presenimi (fciSnimi) drogami prve# vrste. Storil bodem vse, d» bode ljudstvo s hitro, natanSno postreibo, in to po nizkih cenah—popolnoma zadovoljno. Z odlifnem spo§tovanjem se priporoca. V Tolminu 24. decembra 1875. 1. PALI8CAr lekarnicar. St. M. v Grgarji. No gospodine! najna pravda je kondana. Slavna sodnija Tas je cbsodiia na 2 dneva zapora, ob enem imate pl.icati vse stroike. Kako se to vjeraa z Vasem izrekoro, da morate pravdo vdobiti, ce tudi zapravite pol promozeoja? Sedaj imate kar ste iskali. Y Solkann 24. deceinbea 1875. __________________ Ang. F. •) Uredoi^tro nij odgovorao ne sa obliko ne u udrfftj. Laatnik VIKTOB BOLSNEC. Mavatoy in n urednistvo odgovoreni ALOJ'JIJ VALENTINClC — Tiskar: PATERUOIiLI t Gorid