Političen list za slovenski narod.
Fe polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. za en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema apravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 261.
V Ljubljani, V torek 14. novembra 1893.
Letnik XXI.
Kje je resnica?
Dne 21. min. mes. smo poročali, da je bila 20. oktobra pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču vzklicna obravnava vsled pritožbe Urbana Pintarja, župana v Poljanah nad Škofjo Loko, kateri je bil pri prvem sodišču v Škofji Loki pred nekaj tedni obsojen zato, ker ga je dr. Tavčar tožil, češ, da ga je osebno žalil z besedami: »Dr. Tavčar se laže." Vzklicno sodišče je ugodilo vzklicu obsojenega Urbana Pintarja, razveljavilo obsodbo, Pintarja oprostilo in dr. Ivana Tavčarja obsodilo, da povrne troške kazenskega postopanja prve in druge instan-cije. — Vsled tega izida smo mi rekli, da je župan Urban Pintar dognal dokaz resnice. Dr. Tavčar nam je na to poslal „Popravek", v katerem pravi, da se Urbanu Pintarju ni posrečilo, dognati dokaza resnice. Mi smo na to dejali v št. 244.: »Nam zadostuje, da je sodišče spoznalo, da je župan Pintar dognal dokaz resnice in ga na tej podlagi oprostilo, dr. Tavčarju pa naložilo, da plača pravdne troške."
To smo pisali, predno smo doslovno poznali razsodbo vzklicnega sodišča. Včeraj pa je »Narod" priobčil to razsodbo in reči moramo, da razsodba vzklicnega sodišča potrjuje našo trditev. Sodba se glasi: Reer št. 274. Žap. št. 11.099,
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. deželno kakor vzklicno sodišče v Ljubljani je danes pod prvosedstvom c. kr. dežel. sod. nadsvet. Levičnika v navzočnosti c. kr. dež. sod. svet. Vencajza, Schneditza in vit. Strahla, kakor sodnikov in pr. pr. dr. Pessiaka, kakor zapisnikarja po vzklicu Urbana Pintarja kot obdolženca in g. dr. Iv. Tavčarja kot zasebnega obtožitelja zoper sodbo c. kr. okrajnega sodišča v Skofjiloki z dne 25. avgusta 1893., štev. 1642, s katero je bil Urban
Pintar krivim spoznan prestopka proti varnosti časti po § 491. k. z. in obsojen po § 493. k. z. z uporabo § 266 in 261 k. 7.. na 10 gld. globe, oziroma za slučaj, da bi se ta globa ne mogla iztirjati, na 48 ur zapora in po § 389 k. pr. v povračitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, po dne 20. oktobra 1893. dognani vzklicni razpravi, določeni vsled naredbe z dne 26. septembra 1893., št. 9588 v navzočnosti dr. Kuš&rja, namestnika dr. Ivana Tavčarja, kakor zasebnega obtožitelja, prostega obtoženca Pintar Urbana, zagovornika dra. Papeža po predlogu obtoženega, da se ugodi njegovemu vzklicu, in zavrne vzklic obtožitelja, in po predlogu zasebnega obtožitelja, da se zavrne viklic obtoženca in vstrezaje vzklicu obtožitelja kazen povikša, razsodilo: Vzklic zasebnega obtožitelja dr. Ivana Tavčarja se zavrne, vzklicu obtoženega Pintar Urbana pa se ugodi ter se razsodba e. kr. okrajnega sodišča v Skofjiloki, z dne 25. avgusta 1893., štev. 1642 prenaredi tako, da se oprosti Urban Pintar v smislu § 259., štev. 3 k. p. r. od obtožbe prestopka zoper varnost časti po § 491. k. z. storjenega s tem, da je dne 31. julija 1893. v občinski pisarni v Do-lenjembrdu v pričo volilcev, ki so volilne imenike pregledavali, dejal: »Jaz dru. Tavčarju ne verjamem, on laže", — da je torej s tem koga drugega očitno in pred več ljudmi po imenu ne pripovedaje nikakih prigodkov dolžil zaničljivih lastnosti, ter se o d-veže v smislu § 390. k. p. r. od p o vr a-čitve stroškov kazenskegapostopanja, zasebni obtožitelj dr. Ivan Tavčar pa se obsodi v povračitev stroškov kazenskega postopanja I. in II. instance.
Razlogi.
Po izpovedbah prič, sosebno pa po zapriseženih izpovedbah Ivane Pintar in Valentina Subic, katerih nedoločne izpovedbe Janeza Elobovsa in Janeza Botiča ne ovirajo — smatrati se mora dokazanim,
da se je dogodek dne. 31. julija vršil na sledeči način:
Valentin Tavčar, brat gosp. dra. Iv. Tavčarja, predbacival je Pintar Urbanu, da je pravda občine Poljanske proti Cadež Janezu zgubljena in da je dr. Tavčar že razsodbo dobil, na kar je Urban Pintar odgovoril: »Jaz tega ne verjamem, dohtar se laže,"
Ko je na to Valentin Tavčar vprašal Pintar Urbana: »Torej imate vi dohtarja za lažnika", odgovoril je Urban Pintar: »Jaz ne rečem lažnik, ampak le pravim, da laže." Ker se mora pri presoji kaznjivosti kakega dejanja ozir jemati na celi dogodek, ne pa na posamezne besede, je očividno, da je Urban Pintar z besedami: »Dohtar se laže" le trditev, da je pravda občine Poljanske proti Cadež Janezu izgubljena, kot neresnično zanikal, da pa ni dra. Tavčarja splošno in brez ozira na kak gotovi slučaj dolžil, da se laže. Da je temu taka, kaže najodločneje odgovor na vprašanje Valentina Tavčarja, v katerem obtoženec naravnost prereka, da bi bil dr. Tavčar lažnik in se z ozirom na pripovest o zgubljeni pravdi še jedenkrat povdarja, da je to laž in da dr. Tavčar v tem oziru laže.
Ker je tedaj obtoženi zasebnemu obtožitelju očital lažnjivost glede gotovega slučaja, ne pripoveduje nikakih prigodkov, je vzklicno sodišče kvalifi-kovalo dejanje obtoženega za razžaljeuje časti v zmislu § 488 k. z. pa tudi od te obtožbe moral se je obdolženec oprostiti.
K vsakemu prestopku proti varnosti časti potreba je razžaljivega namena.
Ta animus injuriandi se pa v slučaju ne nahaja, ker imajo povsem besede Urbana Pintarja le namen, trditev, da je pravda za občino zgubljena, zanikati, in v pogovoru preprostih kmetov besede: to je laž, »ta se laže" sploh nimajo pomena, do-tičnemu predbacivati lažnjivost, ter so le sicer surova pa ne s hudobnim namenom izrečena prereka kake trditve, ne glede na to, da je dognano, da
LISTEK
S e k e 1 j i.
(Rodoslovna in životopisna razprava.)
(Dalje.)
Lukeža Sekelja najstarejša hči Katarina je vzela nekega Ogra, Mihaela Perenija, po tega smrti pa Gašparja barona Draškoviča, gra-ščaka v Ljutomeru, brata bivšega kardinala in nadškofa v Zagrebu, Jurija II. Draškoviča '), ki je februvarija 1587. umrl.
Njena sestra Helena je bila najprej poročena z Jurijem baronom Pogl, graščakom v Reifen-steinu, a ko je on še v najlepši dobi umrl, je vzela Rudigerja pl. Stahrenberga, ki je leta 1582. umrl 2).
Njuni brat Jakob baron Sekelj, rojen leta 1530., je odrasel spremljal očeta Lukeža kot vojaški častnik po Slavoniji in Ogerskem, kjer se je navzel kalvinizma ter postal strasten krivoverec. Ko se je leta 1560. oženil z Zofijo baronico Herber-steinsko, izročil mu je oče L u k e ž Bori in ž njim združene Zavrače, potem še Wildhaus in gradič pri 60. Vidu. Ker je s poslednjim bila združena tudi vog-tijska oblast čez cerkev sv. Vida, pošiljal je od leta
') S tadi, Khren-Spiegel d. Herz. St.
•) Tisti in H. Zedler, Grosses vollstandiges Universal-Leiikon, LX., 1047.
1565. tja navadno ogerske, a hrvaščine zmožne kalviniste za dušne pastirje. A ti so z vernim ljudstvom tako surovo ravnali, da se je bilo vsak čas bati krvave vstaje. Zato so njegovi dediči župnijo sv. Vida z vsemi?dohodki due 22. septembra 1592 za 3000 gld. prodali nekemu Hrvatu z imenom: Janže Teuevič, ki se je tja preselil in župnijo s kapelani oskrboval. Pa kljubu temu, da je vse precčj obilne dohodke sam pobiral, ni kapelanom, ki so namesto njega delali, niti najmanjše plače privoščil. Zato pa ti tudi niso hoteli dalje rabotati in nobene božje službe več imeti. Razkačeno ljudstvo je zaradi tega hotelo posvetnega župnika ubiti, in Bog v6, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi ne bil še o pravem času odšel. Župnijo sv. Vida kupil je leta 1594. od njega brat Wolfa Ditrich-a Idungspeuškega, katerega hči Liza je bila s Friderikom, sinom Mihaela Sekelja, omožena. 3)
To so bile žalostne razmere, a prouzročil nje je kalvin Jakob Sekelj. Jednaka se je godila tudi drugod, kjer je on gospodoval.
Novembra 1577 mu je vlada ukazala, naj v Zavračah napravi brod, kar je tudi storil, dasi je bil zelo zadolžen. *) Dnd 25. februvarija 1578 mu
*) „Slov.. Gospodar", 1887, štev. 19, oziroma listine v knezoškofijskem arhivu v Mariboru.
je umrla soproga Zuiija. rojena baronica Her-bersteinska, ki je pokopana v Ptuju v župnijski cerkvi. Tam ima nagrobni spomenik s sledečim napisom: »Hie ligt begraben die wolgeborne Fraw Fr. Sophia geborne Freyn von Herberstain des wolge-bornen hern Jacoben Zakhel-s von Khevend hern zv. Fridav geweste ehegemalt, die in Gott sallig-lich entschlalf. ist den 25. tag febr. im 1578 jar mit irer tochtern Maria elisabeth etc."
Po smrti svoje prve soproge se je Jakob Sekelj sicer poročil z Marjeto, hčerjo grofa Petra Erdodi-ja, a to njegove propasti ui zadržalo. Se sla-bejše je gospodaril, in dasi je dnč 23. junija 1579 Maksimilijanu Khiienburškemu v Brunnsee-u prodal grad »PayerderfJ s kaplani jo vred in še nekatera druga posestva, kar jih je bil po prvi ženi podedoval, ni mogel slednjič niti davkov redno plačevati. Leta 1581. je bil 3829 gld. 1 šil, in 19 vin. štibre dolžan, zato je vlada februvarija tistega leta prosila deželne stanove dovoljenja, da ga sme rubiti. 5)
Nadaljnih sitnob rešila ga je leta 1583. smrt, a za grehe njegove morali so se pokoriti njegovi otroci.
(P
Mihael, Lukeža Sekelja in Katarine pl. Imbresi sin, se je narodil leta 1540. Poročen z Lizo, hčerjo Adama barona Pogl-a v Reitensteinu,
pravda občine Poljanske proti Cadež Janezu še danes ni pravomočno rešena, in daje imel o b-toženi dovolj povoda o j ti m u p r e d b frči v a n o trditev, da je pravdi zgrbljena, kot neresnično smatrati in kot tako tudi kvalifikovati.
Izrek o stroških opira se na določbo § 390. k. p. r.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1893.
Predsednik: L e v i č n i k s. r. S t r a h 1 s. r.	P es s i a k s. r.
Far die Richtigkeit der Abschrift: L. S.	S i m e n t h a 1 m. p.
Posebno važne stavke te sodbe tiskali smo tu razprto. Is navedene razsodbe izvajamo sledeče:
1.	Urban Pintar je bil oproščen od obtožbe prestopka zoper varnost časti, storjenega s tem, da je gledč pravde poljanske občine s Čadežem dne 31. julija 1893 dejal: .Jaz dr. Tavčarju ne verjamem, on se laže." — In to smo mi trdili v številki 242.
2.	Imenovane besede Urbana Pintarja je smatralo vzklicno sodišče za razžaljenje časti.
3.	Vzklicno sodišče je pa oprostilo Urbana Pintarja od obtožbe, zato ker v njegovih besedah ni našlo razžaljivega namena.
4.	Toda tudi ko bi bilo našlo razžaljiv namen v njegovih besedah, bi ga bilo oprostilo, zato ker je imel po gori navedenih razlogih vzklicnega sodišča obtoženi Urban Pintar dovolj povoda, njemu predbacivano trditev, da je pravda izgubljena, kot neresnično smatrati in kot t a k o t u d i k v a 1 i f i k o-vati." To se pravi: Urban Pintar je imel dovolj povoda, reči v tem gotovem slučaju: »Jaz tega ne verjamem, doktor se laže." Sodišče je tedaj Urbanu Pintarju priznalo »dovolj povoda" za te besede, to pa je moglo le storiti, ako je bilo prepričano, da je Urban Pintar dokazal, da je imel res »dovolj povoda". Urban Pintar je tedaj res dokazal, da je imel dovolj povoda za navedene besede. In to samo in nič več smo mi trdili v št. 242. in 244. in to trdimo tudi danes na podlagi v »Narodu" priob-čene razsodbe. Dr. Tavčarju pa nismo nikjer očitali lažnjivosti, in hudobnega namena mu tudi nismo nikjer podtikali, kaker mu ne vračamo onih med izobraženci nenavadnih surovih besedij, s katerimi nas grdi všerajšnji »Narod".
Svet naj pa sodi, kdo govori resnico: »Slovenec", ki je mirno, stvarno in dostojno pojasnil vso stvar, opirajoče se na neovržna fakta, ali pa »Narod", ki v pomanjkanju stvarnih razlogov bije osebno z betom po nas ter skuša s surovostjo doseči, česar mu z razlogi ni mogoče?
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. novembra.
Koalicija slovanskih Strank. Od več stranij se je delalo na to, da se združijo Staro- in
Mladočehi, Sloveuci, Rusini in Hrvatje za skupno postopanje v državnem zboru. Moravski staročeški poslanec dr. Fanderlifc je skušal s tem pogladiti pot k zbližani u, da je na shodu volilcev se izrekel t| mladočeških predlog gl«dč volilne reform«. S pogajanjem o tej koalieiji je bilo potovanje dr. Riegra pa Dunaj, ki je pri dogovarjanju z nekaterimi politiki odločno oporekal sestavi vlade, v kateri bi bili levičarji. Mož se je nadejal, da bode njegova beseda kaj veljala, ko se pripravlja velika slovanska stranka, ali zmotil se je. Politiki, ki poznajo zlasti Mladočehe, niso verjeli v tako združenje in res so Mladočehi, ki tolikrat naglašajo slovansko vzajemnost, preprečili tako zbližanje slovanskih strank, ker nočejo popustiti boja proti Staročehom na Moravskem. Staročehi so zdaj za jedno skušnjo bogatejši, in vedo, da na kako skupno delovanje z Mladočehi ni misliti.
Civilni zakon. Ministerski predsednik ogerski je na Dunaju ne le priganjal, da krona da dovoljenje za civilni zakon, temveč tudi prigovarjal, da porabi svoj vpliv pri gospodski zbornici. Ogerska vlada namreč nima dosti upanja, da bi sama dobila za civilni zakon večino v gospodski zbornici. Pred vsem je ministerski predsednik zahteval, da se v gospodsko zbornico pokličejo le taki člani, ki so za civilni zakon. To se mu je bajš obljubilo. Samo na sebi p« s tem vladi ni dosti pomagano, ker se vsako leto sme imenovati le 25 članov, vladi pa manjka nad trideset glasov do veČine. Seveda imenovanje samo takih članov bi utegnilo imeti še neki drugi vpliv, na kar se nadeja vlada. Utegnilo bi se zmatrati, da krona želi, da se vladna predloga vsprejme, in ta bi utegnilo nagibati nekatere omah-ljivce, da bi glasovali za civilni zakon.
Staliiie sedanje italijanske vlade je, kakor se kaže, jako omajano. Eo se snide zbornica, bode jej vlada predložila predlogi o vpeljavi novegs progresivnega davka in o plačevanju carine v zlatu. Pri teh dveh predlogah pride najbrž do hude politične debate, ki bode pomedla vlado. Mej nasprotnike vlade je šel tudi Nicotera, ki se je izjavil, da je sedanja vlada izpodkopala italijanski kredit iu pa oškodovala čast dežele. Novih davkov več ni mogoče nakladati. Dvajset milijonov se lahko priva-ruje, ako se odpravijo požrešni volkovi, ki si izkoriščajo vojni budget. Pomanjšati se mora število uradov in šol in vseučilišč, da se kaj privaroje. — Seveda Nicoteri je ložje govoriti, nego bi pozneje kaj izvedel, ako bi prišel na krmilo. Vseučilišča se je ze skušalo odpraviti, ali nastal je silen hrup mej poslanci in pa nevolja mej prebivalstvom, katero | koli so hoteli odpraviti.
Francoski zbornici sešli sta se danes. V senatu se bode vse gladko vršilo, ker ostane še prejšnje predsedstvo. Zbornica bode pa morala voliti predsednika.. Kot starostni predsednik vodi zborovanje, dokler -se predsedništvo ne izvoli, savojski republikanski poslanec Pierre Blanc. Za predsedništvo se imenujejo Gasi mir-Perier, Brisson in Lockroy. Za prvega so zmerni repnblikanci, za poslednja dva pa radikalei. Za verifikaoijo volitev razdeli se zbor-
je po očetovi smrti vsled dogovora s sestrama in bratom prevzel med drugim Erapino in Ormož s Središčem. V Ormožu moral je februvarija 1578 vsled vladnega ukaza napraviti brod. 6) Bil je isto-tako, kakor brat Jakob, strasten privrženec kal-vinizma, katerega je v sporazumljenju s sosednimi Zrinjskimi, ki so leta 1570. v Nebelišču ustanovili tiskarno za protestantske knjige, kajkavski pisane 7), širil zlasti v Središču, kjer je koncem 16. veka bilo le še 150 katoličanov. 8) Zato pa tudi kljubu temu, da se je bil precej bogato oženil, ni imel blagoslova ter je moral jedno posestvo za drugim prodati. Dnč 20. julija 1582 je prodal Boštjanu Grubnerju, meščanu v Ptuju, gorno ali vinsko desetino v Seneži-eab (Crisotten oder Zinesperg), v Sodinskem vrha, Šardinjah, Bratonečicah, Podgorcih, Gvetkovskem vrhu (Maierhofl Perg), na Preradu, Runču, v Vi-čancih in 8eancih. Dnč 12. septembra tistega leta pa je Andreju Ehurma, prihodarju iu oskrbniku ptujske graščine, prodal 27 štrtinjakov gorne v sledečih vrhih: V Senežicah, Rucmancih, Rakov-cih, Eoračici, Kostanjovja, Vičancih, Ločkem vrhu, Zavskem vrhu, na Seniku, Runču, v Hranigoveih,
•) Rcgistratura c. kr. namestnije v Gradou.
') Bedekovich, „Natale šolam s. Hieronvmi".
8)	Vizitaoijski zapisnik v knezoškofijskera arhivu v Gradcu.
')	Listine v deželnem arhivu v Gradcu.
Peršetincih, na Gradišču, na Malovini, na Eamen-ščaku in v Ivanjkovskem vrhu, potem dva nagor-njaka, namreč Jurija Eukeca in Valentina Baba-žiča 10).
Ker so nedoletni otroci Jakoba Sekelja j imeli nekaj dedščine po očetu dobiti od strijca M i-haela, bil je strah jerobov.Zige barona Herber-steinskega in Maksimilijana Khiienburškega vsekako opravičen, da utegne po letih v zgubo iti še to, kar jim je oče bil zapustil. Zato sta se tako dolgo potegovala, da je Mihael Sekelj dnč 1. maja 1585 otrokom zapisal grad Windenau, katerega sta jeroba v oskrbovanje vzela n).
Pa vedno rastoči dolgovi so zahtevali še več žrtev. Zato je njegova soproga Liza morala dnč 12. janavarija 1589 prodati Otonu in Earolu Teuffen-bach-skemu še graščino Reifenstein, katero je bila po očetu Adamu P5gl-u podedovala, in potem Stur-mayer-jeve dedščine pri Obdach-u. Tudi dnč 25. avgusta 1594 je ista nekatera k ormoški graščini spadajoča posestva pri Grottenhof-u blizu Lipnice prodala Matevžu Amonu »von Ammonsegg" ").
(Dalja sledi.}
10)	Listine v deželnem arhivu v Gradcu.
11)	Listine v deželnem arhivu v Gradou.
") Listine v deželnem arhivu v Gradcu.
niča v jednajst oddelkov, kateri vsak imajo pregledati in pretresti 53 reijjaib vpisnikov. Večina volitev bode kmalu pot)>jm, ker ni preti njim ugovora. Volilo se bode s|£ft le *t||f>P° p»e#$#dništvo zbornice, definitivno volj se še le, ko se kapč* verifikaciji volitev.
Boj t mej Spanci in	pred Me-
lillo so slednji dan. Za Špapfe pa ti boji niso ugodni. Meročani so se utrdili ftfcftg mest* in jih ni moč spraviti if njih pozicij. Prednje dni so se Maročani cel<5 približali mestu, v toliko, da kroglje iz pušk že neso v mesto. Vgnezdili so se že mej mestom in vnanjimi španskimi utrdbami, katere sedaj Spanci le s težavo preskrbujejo z živežem.
Slovstvo.
Družba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji leta 1893.
(Dalje.)
Podnormalno število.
St. Fare	leta 1893	1892
160. Podlipa.......	. . 41	46
161. Šenčur pri Kranju . . .		35
162. Šmihel pri Novem Mestu .	. . 41	3 6
163. Turjak.......		41
164. Podkraj.......	. . 40	41
165. Cirknica ......		41
166. Komenda......	. . 40	39
167. Mirna peč......	. . 4-0	3-8
168. Planina pri Logatcu. . .	. . 40	41
169. Col........		3'5
170. Kropa .......	. . 39	32
171. Ljubno .......		4-2
	. . 3-9	3-8
173. Studeno.......	. . 39	4 1
174. Ubeljsko......	..39	0-8
175. Duplje.......	. . £-8	4-5
176. Studenec ......	. . 8-8	4-6
177. Suhorija......	. . 8-8	4-0
178. Šmartno pri Litiji . . .	. . 38	3-9
179. Št. Vid pri Vipavi . . .	. . 38	5-5
		3-2
181. Unec.......	. . 3-7	4-0
182. Borovnica......	. . 3-6	2-5
183. Brezovica......	. . 3 6	3 3
184. Dole pri Litiji ....	. . 36	3-4
185. Planina pri Vipavi . . .	. . 3-6	2-5
186. Smarije.......	. . 3-6	3-6
187. Budanje.......		3-5
188. Goče........	. . 3-5	3-6
189. Prežganje......	. . 3-5	4 3
190. Sv. Trojica pri Cirnici . .	. . 3-5	3-6
191. Adlešiči.......	. . 3-4	4-2
192. Polica.......	, . 34	3-5
193. Loški potok.....	. . 3i4	4-0
194. Radeče pri Zid. mostu . .	. . 3-4	3-0
195. Žužemberk......	. . 3-4	3-2
		3-2
197. Leskoviea......	. . 33	3-3
198. Radovica......		37
199. Ribnica.......	. . 3-3	41
200. Stari trg pri Ložu . . .	. . 33	3-0
201. Zgornji Tuhinj ....	. . 3-3	3-3
202. Sv. Jakob......		2-8
203. Vače........	. . 32	36
204. St. Vid pri Oirknici . . .	. . 3-2	4-0
	. . -3-2	40
206. Vrhpolje pri Vipavi . . .	. . 32	30
207. Dolenja vas.....	. . 31	3 3
208. Janče .......		51
209. Kresnice......		33
210. Metlika.......		30
211. Zlato polje......	. . 31	4-2
212. Podzemelj......		2-7
213. Vrh pri Idriji.....		39
214. Stara Oselica.....		31
215. Bela cerkev.....	. . 2-9	2-8
216. Ig........	. . 29	3-9
217. Leskovec......	. . 2-9	2 2
	. . 2-9	27
219. Št. Jurje pri Šmariji . .	. . 2-8	2-8
		23
221. Stranje.......	. . 2-8	30
	. . 8-7	2-6
223. Brusniee......	. . 2-7	2-3
224. Harije.......	. . 2-7	0-9
225. Zagorje pri Savi ....	. . 2-7	2-3
226. Cerklje na Gorenjskem . .	. . 2-6	3-5
227. Bučka.......	. . 2-6	28
288. Dobrepolje......		33
St. F a r e	leta 1893	1892
229. Sr. Helena......	. . 26	3-1
280. St. Janž......	. . 26	44
231. Polhov Gradec ....	. . 26	25
232. Prem.......	. . 2-6	2-5
233. Hinje.......	. . 25	1-2
284. St. Jernej......	. . 2 5	34
235. Osilnica.......	. . 25	32
236. Št. Bupert......	. . 2-5	30
237. Sodražica......		30
238. Škocijan pri Dobravi . .	. . 25	2-2
239. Zatičina.......		25
240. Kostanjevica.....		8 1
241. Mirna.......	.. . 2-4	37
342. Št. Peter pri Novem Mestu	. . 2-4	22
243. Vrabče .......	. . 24	25
244. Čatež pri Leskoveu . . .	. . 23	2 4
245. Cernomelj......	. . 2 3	2-8
246. Sv. Duh......	. . 23	22
247. Gojzd.......		2-5
248. Grahovo......	. . 2 3	22
249. Javor pri Smariji . . .	. . 2-3	2-8
250. Semič.......		3 0
251. Šmarjeta......	. . 245	22
252. Špitalič.......	. . 2-3	2-0
253. Mokronog......	. . 22	2-3
254. Toplice.......	. . 2-2	2 1
255. Prečina.......	. . 2-1	23
256. Vreme.......		21
257. Banja Loka.....	. . 20	32
258. Dolina.......	. . 2-0	3-2
259. Podgrad ......	. . 20	43
260. Senožeče......	. . 20	20
261. Trnje.......	. . 2-0	4-5
262. Kopanj.......		2-2
263. Sv. Križ pri Litiji . . .	. . 19	15
264. Suhor .......	. . 1-9	1-4
265. Šmihel pri Žužemberku	. . 1-9	1-9
266. Trebelno......	. . 19	1-5
267. Cerklje na Dolenjskem . .	18	31
		
268. Fara pri KoBtelu ....	. . 1-8	20
269. Preserje.......	. . 18	1-6
270. Rakitna.......	. . 17	1-7
271. Stopiče.......	. . 1-7	3-2
272. Trnovo .......	. . 1-7	21
273. Draga.......	. . 16	1-3
274. Knežak.......	. . 15	1-6
275. Košana.......	. . 15	1-3
276. Vrh pri Vinici ....	. . 1*5	34
277. Zagorje na Notranjskem .	. . 15	11
278. Zelimlje.......	. . 15	18
279. Preloka.......	. . 1-4	1-6
280 Stari trg pri Poljanah . .	. . 14	1-3
281. Križevo pri Kostanjevici .	. . 1-3	1-3
282. Polšnik.......	. . 13	1-3
283. Rake ........	. . 11	15
284. Dragatuš......	. . 00	o-o
Pregled po dekanijah. Nadnormalno število.
St. Dekani je leta 1898	1894
1.	Loka.......... 6 54	6 26
2.	Radovljica........6 40	6 07
3.	Idrija .......... 5*66	5-59
4.	Ljubljana.........5 59	5 47
5.	Kranj......... . 5 09	5 10
6.	Moravče......... 4:76	4-21
7.	Vipava......... 4-76	4 47
8.	Kamnik......... 4 67	4-71
9.	Šmarije......... 4-54	4 00
10.	Vrhnika......... 4 47	4-23
Podnormalno število.
Št. Dekani je leta 1893	1894
11.	Pestojina......... 4 05	3 74
12.	Cirknica......... 4 00	4-05
13.	Litija.......... 3 99	4 15
14.	Ribnica.........3 52	3 66
15.	Žužemberk........3 48	0 00
16.	Trebnje......... 3 45	3-41
17.	Novo Mesto........3-11	3 39
18.	Leskovec.........2 64	2-70
19.	Semič......... . 2 29	2*58
20.	Trnovo.........1 87	1-87
(Dalje sledi.)
Glasba. Josip Bitom f
Bohma ni več! — Kaj, če ga ni, človek več ali manj, — zaradi tega sveta ne bode še konec. Splošno je res tako, tukaj pa bodi vendar nekaj izjeme. Ob mrtvaškem odru Bohmovem ne jokajo le
njekovi dragi domači, temveč žaluje velika množica cerkvenih glasbenikov, učiteljev, gojencev po obširni naši Avstriji. In kako tudi ne?! Saj so izgubili z Bohmom velezaslužnega, visokočislanega mojstra, katerega so celo na cesarskem dvoru Dunajskem kot cerkvenega glasbenika come il faut nad vse cenili. On je bil jeden tistih redkih mož, ki si je stavil za glavno nalogo ves čas svojega življenja propadajočo cerkveno glasbo zopet v pravi njen tir spraviti in tej nalogi posvetil se je mož z nedosegljivo navdušenostjo v zvezi z Wittom, Lisitom, Ambrosom in Brosigom, ki so mu bili vsi do smrti zvesti prijatelji, verni v pismu in besedi. Ali se je čuditi, če se je vpliv teh mož tudi pri Bohmu čedalje bolje čutil in če ga je slava njihova samega tako navduševala, da se je na nje ozirajoč povzdignil na stopinjo, rai katero ga je vrgla kosa mrzle smrti! Kar je Bohm namerava), posrečilo se ma je v veliki meri, ker so ga podpirali zgoraj navedeni možje idealisti. Tudi sam je bil ves čas svojega življenja zvest najčistejšim idealom, na podlagi katerih je osnoval glasbeno akademijo društva sv. Ambroža, katerej na čelu je ostal do svoje smrti. Koncerti, ki jih je Bohm v tej akademiji s pomočjo njenih članov in gojencev prirejal, in ki so bili vseskozi polifonnega cerkvenega značaja, vsi pričajo, da je bil ranjki produktiven talent prve vrste. Prav posebnih lavorik nabral si je pa mož v svojih »historičnih koncertih", ki jih je prirejal s svojimi akademiki na Dunaju v glasbeni in gledališčni razstavi 1. 1892. Ondi in sicer ■dostikrat sem ga imel priliko opazovati, kako vneto, kako navdušeno da je dirigiral najtežje glasbosklade, v katere se je v pravem pomenu besede vtopil in najnežniše, najlineje tajnosti njihove na dan spravljal, v resnici, pravi mojster.
Profesor Bohm zasnoval in organizoval je v našem cesarstvu takozvane „Podučne tečaje" za godbo, ter si o tem pridobil neprecenljive zasluge. Namen teh tečajev je, učiteljem godbe kazati pot, katero so strokovnjaki v glasbi za najboljšo in za poduk najpripravnejše spoznali, ter po tisti voditi učence svoje v posvečena hrame divue »musica sacra", ob jednem pa jih soznanjevati tudi z njeno literaturo. Takih podučnih tečajev imeli smo v letih 1881, 1885 in 1891 na Dunaju in 1893 pa v Opavi. Udeleževali so se jih duhovniki, učitelji in glasbeniki vseh narodnostij avstrijskih z nepopisnim zanimanjem za dobro stvar.
Rajniku so bili pravilno izšolani in nadarjeni glasbeniki vedno jako pri srcu in sam se je trudil ves čas svojega življenja, da bi si dobrih cerkvenih glasbenikov vzgojil, kar se mu je s pomočjo akademije sv. Ambroža, kakor tudi s pomočjo zasobnega podučevanja izredno posrečilo. Ker pa ni mogel namena v tolišnji meri s podukom doseči, kakor si je sam želel, vzel si je na pomoč pero ter pisal. Pisal je Bohm na glasbenem polju čuda veliko in vse je čisto zlato, kar mu je prišlo izpod peresa. O tem pričajo premnoge knjige o godbi in petju,, kako treba oboje podučevati in gojiti, da bode kedaj kaj sadu, dalje knjige o cerkveni glasbi, o orglah, in razne knjige glasbeno-didaktične vsebine.
Kaj da je bil Bohm revnim in podpore potrebnim dijakom glasbe veščim, vedo najbolje tisti, ki so imeli v tem oziru ž njim opraviti in med temi je tudi marsikak Slovenec, ki se ima ranjkemu zahvaliti za kruh in za službo. Vselej, kedar je komu šlo za jedno ali za drugo in se je dotičnik obrnil do Bohma, je šel izvestno potolažen domu, kajti kruh ali služba, kar je bilo ravno potreba, sta bila v sto slučajih devetdesetkrat zagotovljena. Pri tem so mu bili pa kot umetniku vsi stanovi in vse narodnosti jednako ljube. Bohm ni gledal ne na to ne na ono, temveč pa na nadarjenost prosilčevo.
Z ljudmi je bil vedno prijazen in odkritosrčen in jeden tistih umetnikov, ki se ne drvijo javno za lovorikami, temveč najvišjo nagrado iščejo v zvestem spolnovanju dolžnostij, ki so jih prevzeli. Zato ga je pa tudi vse ljubilo in cenilo, kar ga je poznalo.
Še nekaj vrstie o njegovem življenju. Rodil se je rajnik 1. 1841 na Moravskem. Oče njegov je bil učitelj in kot tak tudi glasbenik. Zgodaj vže spoznal je skrbni oče izredno nadarjenost sinovo za godbo in ga je temu primerno tudi skrbno izgojeval. Od 1851 do 1857 hodil je na gimnazijo v Brnu in na Dunaju, nakar se je vpisal v glasbeno akademijo, ki je imel tedaj v rokah Assmajer. S tem se je Bohmu spolnil* presrčna želja, ki jo je gojil, odkar je prvič gosli v roke vzel. Leta 1865. nastopil je službo organista na dvorno-župni cerkvi pri sv. Mi-helu ter je ob jednem dobil vodstvo pri glasbenem
poduku v učiteljskem novicijatu c. kr. sirotišča. 1868 postal je učitelj godbe na učiteljišču pri sv. Ani na Dunaju, 1. 1876. učitelj in vodja petja v knezo-nadškolijskem duhovniškem seminarju, 1. 1877. kapelnik župne cerkve „am Hof" in 1880 ravnatelj v glasbenem zavodu za cerkveno godbo, (akademija sv. Ambroža). Obe te službi obdržal je do smrti. Nedavno poklicali so ga v c. kr. komisijo za ohranitev glasbenih spominkov v Avstriji.
Bolehal je raj nik na oslabelem želodcu že več časa. Meseca avgusta vodil je takozvani „Instructions-Curs" v Opavi še osebno, kmalu na to pa ga je stara bolezen vnovič zgrabila in celo Karlovi vari jej niso bili več kos. Sredi septembra povrnil se je na videz ozdravljen na Dunaj, kjer se je zopet z dnšo in telesom vtopil v svojo službo. V tej dobi sem ga obiskal. Zdel se mi je jako postaran, mož se je nadjal, da se kmalu popolnoma pozdravi. Prosil me je, naj le zopet kmalu pridem, kar sem z veseljem obljubil. Nikdar več ga nisem videl živega. V ponedeljek, dne 6. novembra zatisnil je blagi mož za I vselej svoje prijazne oči popolnoma vdan v voljo božjo, šele 52 let star.
Bog, v čegar proslavo je ta glasbenik ves čas svojega življenja neutrudljivo delal, dal mu bo zasluženo plačilo, mi ohranimo ga pa v hvaležnem spominu.
V Karlsburgu, 7. novembra 1883.
Emil Hochreiter, vodja glasbe.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. novembra.
(Izjava.) Z ozirom na neko preiskavo, ki se po »Narodovem" poročilu vrši na tukajšnji višji gimnaziji, poživlja me včerajšnji »Narod", uaj izjavim javno, jasno in pod svojo duhovsko častjo, da nisem nikdar prejel od kakega dijaka sošolcu ukradene pesmi in da nisem nikdar za tako pesem plačal goldinarja in da sploh ne vem, kako je prišla ta ukradena pesem v roke šolske oblasti. — Rad seveda vstrežem temu pozivu ter izjavljam, da je vse to popolno izmišljeno in da jaz z vso to stvarjo nisem v nobeni zvezi.	A. K a lan.
(Novo gasilsko društvo.) se snuje v Št. Petru pri Postojini. Društvena pravila so se predložila c. kr. deželni vladi.
(Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) Dnč 15. t. m. (v sredo) pela se bode zadnjikrat v tej sezoni dična opera »V vodnjaku", katera se je po lepih vspehih vsprejela stalno v repertoir ne samo vseh čeških, oziroma slovanskih, marveč tudi inozemskih odrov, kakor n. pr. v Lipsiji, Draždanih i. dr. Glavne vloge so prevzeli gsp. Ržihova, gospa Gerbiceva ter gosp. Beneš in Vašiček. — V soboto 18. t. m. uprizori se prvikrat veseloigra „Madame Mongodin". — P. n. najemnike lož pa naprosimo šf jedenkrat, naj blagovolijo naznaniti svoje lože pri gosp. Cešareku v trafiki v Šelenburgovih ulicah, za večere, na katerih jih ne rabijo sami. Odvrniti se morajo namreč obilokrat obiskovalci radi pomanjkanja prostorov, ko bi se jim sicer lahko postreglo s kako slučajno neporabljeno ložo.
(Tridnevnica v ljubljanski frančiškanski cerkvi) V frančiškanski cerkvi se bo obhajala prihodnji teden slovesna tridnevnica na čast blaženemu Leopoldu iz Gajka. Bil je mašnik I. reda sv. Frančiška in slavni misijonar, umrl 1. 1815. Sv. Oče Leon XIII. so ga letos 12. marca slovesno prišteli zveličanim in dovolili, da se smejo po vseh frančiškanskih cerkvah obhajati tridnevnice, in podelili zanje sledeče odpustke: a) Popolen odpustek vsem vernim, ki bodo s skesanim srcem med tridnevnico prejeli sv. zakramente in v tej cerkvi nekoliko pomolili po papeževem namenu. b) Vsaki dan tridnevnice enkrat sto let odpustka vsem vernim, ki bodo skesani obiskali to cerkev in pobožno molili nekoliko časa po papeževem namenu. Oboji odpustki se zamorejo podeliti vernim dušam v vicah. — Tridnevnica se prične v četrtek zvečer ob polu 6 uri s pridigo in litanijami. V petek in soboto bo zjutraj ob polu 5 in 5 uri tiha sveta maša, ob polu 6 uri pridiga in slovesna sv. maša; popoldne ob polu 6 uri pridiga in litanije. V nedeljo bo prvo opravilo ob 5 uri zjutraj, ob 9 uri pridiga in pontifikalna sv. maša, popoldne ob 3 uri pridiga, litanije, Te Deum in darovanje.
(Živinske bolezni na Kranjskem — prejenjale.) Tukajšnji uradni list poroča, da v dobi od 4. novembra do 11. novembra v vojvodini Kranjski ni bilo nikacih kužljivih boleznij med živino.
(Preč. g. Malčinjski) ruski Poljak, eedaj škof t Albaniji, se mudi te dni v Galiciji pri svojih sorodnikih. Zanimiva je zgodovina tega vnetega, apostolskega moža. Kot mladega bogoslovca v helmski škofiji, so ga hoteli Rusi premestiti v Moskvo. Mal-činjski je takoj spoznal, da ga nameravajo 8 tem prisiliti v razkol. Zato je skrivaj zbežal črez mejo, dobil pri tedanjem gališkem cesarskem namestnika grofu Golohovskem , potno dovoljenje in tako je odpotoval v Rim. Tam je dovršil svoje študije v propagandi in bil je tudi posvečen v mašnika. Vse je spoštovalo mladega Poljaka, ki je kazal poleg nenavadne darovitosti posebno gorečnost za katoliško vero Poslali 30 ga v Albanijo za misijonarja in za kratka ga je Pij IX. imenoval škofom ; naš cesar mu je dal avstrijsko poddanistvo in koman-derski križ Franc Jožefovega reda. Že 33 let pasti-ruje med muhamedovci in razkolniki; stolica mu je v Meli, jako ubožni vasici; v jako razširjeni in gorati škofiji nima skoraj nobenih potov in malo da nič dohodkov. In najpotrebnejšega za živež mu često zmanjkuje. On pa vendar neizrečeno liubi svojo čredo in skrbi za njo. Katoliška cerkev jedina pozna take junake.
iKransjka hranilnica) darovala je občiuam po tuhinjski dolini 1000 gld. za popravo cest in mostov.
(Stekel pes) je ogrizel Martina Skrle in Marijo Kovačič iz krškega okraja.
(Črnogorska vladarska rodbina) bode 1. 1S96 obhajala svojo dvestoletnico. Tem povodom je vlada razpisala 5000 frankov nagrade za najboljšo zgodovino vladajoče dinastije in dvoje manjših daril za najboljča načrta spominkov, katera se bodeta postavila prvemu gospodarju Njegušu Petroviču in metro-politu Danilu.
Telegrami.
Dunaj, 14. novembra. Cesarsko lastnoročno pismo sklicuje državni zbor na 23. dan novembra.
Dunaj, 14. novembra. Umrl je član gospodske zbornice, baron Konigswarter.
Dunaj, 14. novembra. Včeraj so se predstavili uradniki raznih ministerstev novim ministrom. Grof Wurmbrand je pri tem naglašal, da je naloga trgovinskega ministerstva, pospeševati promet, razvoj industrije in trgovine, ohranjenje obrtnega stanu, pospeševanje gmotne in nravne blaginje delujočih razredov. — Madejski je pa rekel, da so naloge učnega ministerstva v Avstriji težje, ker se je treba ozirati na kulturne koristi skupne države in posameznih dežel in narodov, posebe.
Dunaj, 14. novembra. Cesar je podelil veliki križ Leopoldovega reda generalu princu Windischgratzu, poveljniku pomorstva admiralu Sternecku in feldcajgmajstru Reinlan-derju. Prvima dvema z vojno dekoracijo.
Dunaj, 14. novembra. Dopoldne predstavili so se uradniki finančnega ministerstva novemu linančnemu ministru Plenerju. Na nagovor sekcijskega načelnika Baumgartnerja se je zahvalil Plener. Izjavil je, da on ima zahvaliti za velik del dragocenih poučil občevanje z mnogimi uradniki ministerstva v svojem parlamentarnem delovanju. Dalje je rekel: V svojem parlamentarnem delovanju pečal sem se mnogo s finančnimi vprašanji, v kolikor pridejo v poštev v zakonodaji in občni finančni politiki; toda najboljša .finančna načela in zakoni še le
ožive' za potrebe države in zahteve državljanov z dobro upravo, v tem je za-resna podpora ne le za finančne politike in finančnega ministra, temveč za vso veliko nalogo, ki jo ima država in finančna uprava. Moj prednik je zapustil finance v najboljšem stanju, za kar mu kot naslednik moram biti le hvaležen. Moja naloga bode, ohraniti to stanje financ in izvesti velike reforme, katere sije finančna uprava postavila za smoter svoj.
Stuttgart, 14. novembra. Vojvodinja Albreht je srečno porodila princa.
Rim, 14. novembra. Avstrijski minister vnanjih stvarij je prišel danes v Milan in ostane nekaj dnij v Gorenji Italiji. Kalnoky je povabljen že v sredo v Monzo, kamor pride tudi Brin in kjer ga vsprejme kralj v avdijenci.
Melilla, 13. novembra. Španjska krogla je ubila poveljnika maročanskega topništva. Maročani zgubljajo pogum in beže v gore, da se za njimi ne more streljati s topovi. Le male skupine odgovarjajo s streljanjem topovom posamičnih utrdb.
Chicago, 13. novembra. Razstavne slavnosti končale so z velikim banketom tujih komisarjev pod predsedstvom avstro - oger-skega generalnega konzula Palička.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(e. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziirieh) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico.	12 (1 19—17)
Umrli so:
11.	novembra. Ana Premk, kramarica, 39 let, sv. Petra cesta S, jetika.
12.	novembra. Ivana Jager, delavčeva hči, 23 let, sv. Petra cesta 37, božjast.
13.	novembra. Franc Af.ič, delavčev sin, 2 leti, Streliške ulice 11, meningitis tuberculosis. — Anton Felber, sin paznika skladišč, 3l/, leta, cesta na Rudolfovo železnico št. 12, škrlatica in davica.
Tuj ci.
11. novembra.
Pri Maliču : Riihmann, Wolkenstein, Danzinger, Popper, Bober, Zelenka, trgovci, z Dunaja. — Oswald, trgovec, iz Kočevja. — GHiek in Herzska iz Budimpešte. — Putik, višji logarski nadzornik, in Jerschalka, zasebnik, iz Beljaka. — Tomdten iz Sevnice. — Pemig in Jarisch iz Gradca. — Dulla iz Stor. — Wassermann in dr. Purger iz Trsta. — dr. Luka Senjak, c. in kr. vojaški kurat iz Ljubljane. — .Jaklič , tovarnar, iz Kočevja.
Pri Slonu: dr. Karol Sehiitz, odvetnik, iz Gradca. — Josip VVelmer, ravnatelj, iz Hohenwang-a. — Bramigk iz Be-rolina. — Dom, vinotržec, iz Lindau-a.— Karol Grohe, inžener, iz Šmarija. — Ivan Božič, posestnik, iz Poddrage. —
Premru iz §t Vida. — Zupan, kurat, in Pauser iz Novega Mesta. — Drejler; llohenreieh, liahn, Soffer, Bruck, trgovci, z Dunaja. — Pulitsch in Schonberg iz Trbiža. — Koch iz Trsta. — llohmann iz Radovljice. — Froblich, trgovec, z Reke.
—	Oesterreicber, potovalee, iz Prage.
Pri bavarskem dvoru: Josip Pedy, vinotržec, s soprogo, iz Kočevja. — Peruthaller, gostilničar, iz Fohnsdorfa.
—	Cerne iz Bleda.
Pri Juirtem kolodvoru: Ehrenlest, trgovec, z Dunaja. — Karol Rossmann, posestnik, iz Novega Mesta. — Marija Pichler iz Spitala.
Pri avstrijskem caru: Hanischek, stotnik v pokoju, iz Gorice. — Ignacij Trautman, ktošnjar, iz Giissing-a.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
13
7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč.
Stanje
zrakomer. t mm
740-8 7463 745-9
toplomera
po Celzija
0 4"
16
0-4
Veter
Vreme
sl. zap. sl. vzh. zm. vzh.
oblačno
šs
I
•g«" S
a «
** a
0*80 dež
Srednja temperatura 3 3°, za 0*8" pod normalom.
Služba organista in cerkvenika
oddd se takoj 563 2-1
pri župnijski cerkvi v Bukovšici,
pošta Kranj.
Cerkveno predstojništvo v Bukovšici.
Sprejme se takoj 564 2~x
deček,
zmožen računstva, slovenskega jezika in nekoliko nemškega, v trgovino s špecerijskim blagom na deželo. Kje, pove upravništvo »Slovenca".
Športni cirkus F. Corradinija
v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu.
Le še malo dnij! Cirkus je dobro zakurjen.
Danes v torek dnž 14. novembra ob ?72 uri zvečer "v lben.efl.co
ljubljenega neprekosljivega muzikalnega excentric - klovna Brothers Namtuac-a
velika ekstra pi edstava.
Velezanimiv nov program. — Poleg mnogega druzega: Nov muzikaličen nastop beneficijanta
30 različnih instrumentov 30
nadalje:
Zrakoplavski konj ,Blondin'.
čudež sedanjega časa! Jedino svoje vrste! Dovršenost konjske dresure. In več drugih jako zanimivih točk.
Jutri v sredo 15. novembra velika parforee predstava
z 18 velikanskimi točkami mej njimi zrakoplavski konj ,Blondln'.	552 7
Ki Dunajska borza. ---
96 gld. 95 kr.
Dn6 14. novembra.
Papirna renta 5%, 16* davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cssarski cekini .........
Nemških mark 100........
96 .	75 „
118 „	95 .
95 .	95 „
993 .	
334 .	
127 .	40 .
10 „	14 .
6 .	02 „
62 ,	72'/,.
Dn6 13. novembra.
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld.......
8t. GenoiB srečke. 40 gld.
115 gld. 20 kr.
93 144 160 197 98 97 195 68
55 50 25
4* srečke dunajske parobrodne družbe . .	136 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	IS *
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „
Salmove srečke, 40 gld........70
Windischgraezove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . • Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • Papirnih rubeljev 100 ...	* •
60 24 149 2870 102 134
75 kr.
50 .
25 50
Nakup in prodaja I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjseza dobitka. Kolantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
HEBCIJRM
UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila t vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ^ grnaloženih glavnic.