in prtinikof. Hoiuar«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ,YEAR XXVIII. C«aa liata J« 16.0« KaUrM M Urvdniiki In upravniškl proatort: , a«67 S. Uvrndal« A v«. Offic« of Pubiicalion: 2667 South LawnU of posUg« prpvUUd for ta Mction 1108, Act of Oct t. 1917, authorii.d on Jun. 14, ltlS. ister demokratski napad na "fathra" Coughlina v senatu »tor Bailey iz Severne Karoline je zapretil, da »trga radiožupniku "svetniški sij z glave in ga vrže v pl juvalnik." Rekel je tudi, da Cough-lin je lahko "father" v tvoji cerkvi, ni pa noben "father" v politiki.—Napad na župnika je padel tudi na katoliškem zborovanju v Chicagu, kjer so mu očitali, da meia vero z ekonomijo faAuigtoa. I). C., 27. apr.— itorji iz južnih držav so ves v četrtek vodili obstrukcijo Costigan-Wagnerjevemu ilinčarskemu načrtu. Vroča dna bitka je dosegla višek, senator Josiah W. Bailey, nokrat iz Severne Karoline, "fathra" Coughlina, deškega radiopridigar^a, da ka ameriško ljudstvo na re-cijo. je namignil, da Cough-gponsorira antilinčarski na-in zapretil je, da mu bo str-| svetniški sij, s katerim se iher" obdeva in ga vrgel v nji pljuvalnik. Napad na u je prišel v momentu, J. T. Robinson, vodja de-kratske večine, pregovoril se-orje z juKa na odgoditev delo antilinčarskem zakonskem utku. fV svoji cerkvi je Coughlin ko "father" in kot tak odve-grehe, toda on ni "father" ^meriški politiki", je rekel ty. "Ko vidim, da Coughlin razred proti razredu, ne-evolucijo ter obljubuje ame-kemu ljudstvu svetniški si-in harfo, kar lahko doseže olitično akcijo, izzivam nje-)o duhovniško moč. Nič ni Nov vitamin odkrit London, 27. apr. — Dva znanstvenika H. Dam in F. Schon-heyder sta v biokemikalnem laboratoriju univerze v Kopenha genu odkrila nov vitamin, kakor poroča znanstveni tednik Nature. Novi vitamin, ki dobi označnico K, se nahaja v svinjskih jetrih, semenu konoplje, paradižnikih in nekaterih drugih zeliščih. Tu d i ta vitamin je relikega pom* na za človeško zdravie. Organiziranje delav-cev v Philadelphiji IPhiladelphia, Pa. — Centralna delavska unija poroča, da njena organizatorična kampanja jn^U-neKa nego to, ko gr^&fo napreduje. V zadnjih treh Pur evangelija v politično a- mesecih je bilo ustanovljenih sedem novih unij, ki predstavljajo več sto članov. 'angelija v politično a o in preko radia hujska obuto ljudstvo. Zato ne bom od-»I, dokler ne strgam njego-» svetniškega sijaja, katere-bom vrgel v pljuvalnik in po-vse skupaj v greznico". Uiley je dalje rekel, da bo fova skupina vodila opozici-iroti Costitfan-VVagnerjevemu rtu do skrajnosti, "čeprav se danj«. kongresa zavleče do k a." Wairo. 27. apr.,— National Wic Alumni federacija, ki je Mi zborovati v tem mestu, je «>» na prvi seji deklaracijo, nimajo "father'1 Coughlin. I nija za socialno pra- II "n*wdealerji" zdra-«* bi odpravilo obstoječa Govornik je bil profesor ar1, Zelnik departmenta ^ropKko zgodovino na new-univerzi. On sicer ni o-'oughlinovega imena, k Muialci dobro vedeli, rn* v mMih. ko je dejal, n,k'l" uključiti infla- Dve indijanski "čarovnici" rešeni z grmade Panama City, 2tTapr. — Policija je včeraj rešila dvoje indijanskih deklet iz San Blasa, kateri so domačini hoteli sežgati na grmati kot "copernici, ki sta polni hudobnih duhov". Dekleti, ki sta stari 13 in 18 let in se ču dno obnašata, sta bili po policiji odvedeni v opazovalnico za umo-bolne. Hopkins na konju v relifni upravi Predsednik Roosevelt ga je imenoval za direktorja re-lifnih del Waxhinglon, D. C., 27. apr. — 'Predsednik Roosevelt je včeraj imenoval M. IL. rfopkinsa, načelnika federalne relifne administracije, za direktorja re-lifnih del, pri katerih bodo upo-sleni brezposelni. V tej kapaciteti bo Hopkins določal mezde, izbiral delavce, kupoval material In nadziral gradnjo relifnih projektov. Doslej je Roosevelt iz- ........ MJ ,„,,„. *)ral štiri može, ki bodo poleg kazalo v apostolsko ve- nJf'Ktt "fleli glavno besedo |trl izvajanju relifnega programa. Frank C. Walker, bivši blagajnik demokratske stranke, je bil izbran za direktorja aplikacijske divizije. Kot tak bo rešetal vse prošnje za apropriacije iz federalnega relifnega sklada, katere bo prejemal od držav in drugih političnih enot, za gradnjo raznih projektov. I^e tiste a-plikacije in dela, katera bo on odobril, bodo predložene predsedniku v potrditev. I>ruga dva, ki ju je Roosevelt izbral, sta Rexford G. Tufwell, podtajnik v poljedelskem depart-mentu, in Harold L. Ickes, načelnik notranjega departmenta. Tugvvell je bil imenovan za direktorja podeželske rehabilitacije, Ickes pa za na/^lnik odbo-rs, ki bo odločal, kje je treba graditi federalne projekte. AmeriAko ljudstvo bo Imelo priliko videti to skupino v akci-Ji (»rihndnjo jesen, ko bo izva-' Oledu j*nje Kooseveltmega relifnega •-tf i h'rr>in"ama, za katerega je kon-. . | T*' J gre« določil vsoto $4^«0.9, J€lJU don^rla višek. Pred»iednik je za- (lrui. i '"^feno z imenovanjem Hopkinsa naznanil, da bo sl«dn|1 obdržal svojo pozicijo kot načelnik federalne relifne administracije. "I' "'"""»V V v J"M'.veti l»o/,jo voljo s po ameriškega banč- ■ »i^t^ma." • razkoračl) pro-" kHt,,liAk« Svetnik ' --rnine jz Neu' na zborova-rekel, "r«*enstvo v A-r» -no vzeti takih trmveč za teatralce a ob njih 1 u atralci niso ntf >>i n< jih » m«' "kar se sami : pied piper, funchinello in Ung)". ' !fal pspeško " al: "Kd^ir-1 Iw»d vodstvom grofa Reventlowa in profesorja Hauerja je včeraj z1m>tova1o v športni palači. Navzočih je bilo nekaj protestantov in katoljkov, ki so z medklici motili zborovanj«, toda policija jih Je kmalu pometala na cesto. Reventlow in Hauer sta v govorih izjavila, da bo njihov germanski kult premagal vse druge vere v Nemčiji. /372 mrtvih pri perzijskem potresu Ixmdon. 27. apr. — Na podlagi zadnjih vesti iz Perzije je potres zadnji teden razdejal Mehika vzela srebrn denar iz prometa Mexico Clty, 27. apr. — Naraščajoč* cena srebra v Združenih državah (po zadnjem Roo-seveltovem odloku Je unča srebra vredna 70c) Je prisilila mehiško vlado, da je potegnila vos srebrn denar iz prometa, ki ga zamenjava s papirjem. Izvoz srebra iz Mehike je prepovedan. V bodoče bodo kovali srebrn drobiž v Mehiki z manjšo količino srebrne kovine. Municijska firma izkazuje velik prof it VVilmington, De K. I. du Chicago, 27. apr. — Relifna situacija v južnem Illinoisu je dosegla kritično tečko, ko je II-linoiska relifna komisija včeraj naznanila, da bo morala zapreti relifne urade in odsloviti 4300 uslužbencev, ki so uposleni v teh uradih 30. aprila. Brezposelnim revežem v okraju Cook (Chicago) je bila podpora zagotovljena za nadaljnjih deset ^dni, ko je okrajni odbor obljubil, da bo potrošil $1,200,000 v to svr-ho. Ta denar bo prišel iz prodaje relifnih bondov, ki so bili izdani 1. 1932. Uprava tega sklada je ostala v rokah državne relifne komisije, toda organizirana sta bila dva nova odbora, ki bosta nadzirala trošenje denarjs iz tega sklada. Da bo vsota $1,200,000 zadostovala za nadaljnjih deset dni, je državna komisija ustavila vsa relifna dela v Čikaškem okraju. V tem času bodo reveži prejemali le živila in najnujnejšo zdravstveno oskrbo. Governer Homer in uradniki državne relifne komisije niso gotovi, ali bo nižja zbornica sprejela načrt za povišanje kup-čijskega davka od dveh na tri odstotke. Načrt je bil sicer sprejet v višji zbornici, toda v nižji je naletel na veliko opozicijo. Hovvard O. Hunter, pokrajin ski reprezentant federalne re lifne administracije, je dejal, da tudi v slučaju, ako illinoiska re lifna mašinerija popolnoma od pove, ne bo federalna administracija prevzela kontrole nad illinoiskim relifom. On je dalj«« rekel, da je prepričan, da lili nois lahko prispeva zahtevano vsoto $3,000,000 mesečno za o-skrbo brezposelnih in federalna administracija ne bo prispevala ničesar, dokler se to ne zgodi. Na konferenci članov državne relifne komisije se Je (»oudarja-lo, da tudi v slučaju, da državna legislatura odobri zviAanje kupčijskega davka, ne bo potrebne vsote do prihodnjega junija. Samo šest illinoiskih okrajev bo še lahko nudilo podpore revežem po 30. aprilu, vsi drugi pa so že izčrpali sredstva. Kako bo to učinkovalo na splošno situacijo, nihče ne ve in relifna komisija sploh ni razpravljala o tem vprašanju. Kanadske petorke imajo danes $151,187 North Hay, Ont. — Slavne Di-onnove |H*torke so bile 31. marca 1 !).'{/> vredne »151,187. To premoženje se Je nabralo v manj ko enem letu iz k on t rak tov z gledališkimi, filmskimi in radio Pont de Nemours & oč<* skušal dobiti nune za pestunje petork namesto |»e«tunj, ki jih je najel dr. Dsffoe, kateri pari na zdravje otrok v svojem ne poslane v Alasko Rehabilitacija podeželskega prebivalstva v Missouriju St. Paul, Mftnn., 27. apr. — Včeraj je 67 bednih družin pod vzelo dolgo pot proti Alaski, kjer bodo okupirali ozemlje, ki ga je federalna relifna administracija določila za kolonizacijo. Večina od 280 oseb, ki tvorijo te družine, je bivala v severnem delu Minnesote ob kanadski meji, kjer je vodila težak boj za obstanek. Povečini so to mladi ljudje, navajeni hudega mraza 50 in več stopinj |hhI ničlo. Skupina bo dospela v San Francisco, Cal., v pondeljek. Tu se bo vkrcala na parnik, ki bo odpliri proti Alaski 1. maja. Naselila se bo v dolini Matanuska, kjer bo vsaka družina dobila hišo, 40 akrov zemlje In živino v skupni vrednosti $3000, V smislu pogodbe, ki jo je vsaka posamezna družina sklenila s federalno vlado, bo moral biti dolg poravnan v tridesetih letih, nakar bo zemlja in vse drugo postala lastnina naseljencev. 8t. l/Oub», Mo„ 27. apr. — Ta-kozvana socialna rehabilitacija je končno dosegla 45,000 prebivalcev v zapuščenem ozarikem gorovju, katere bo vladna relifna administracija preselila v rodov it nej še kraje. Relifne avtoritete sodijo, da živi v tem gorovju okrog 11,000 bednih družin, ki bijejo trd boj za obstanek. To so družine, ki bivajo v tistih krajih Že več generacij. Vlada bo gledala, da bodo vse naseljene v bližini že obstoječih naselbin, kjer jim bo dana prilika, da se dvignejo v socialnem In kultur nem ozlru. Vsaka družina bo dobila deset akrov rodoviten zemlje od vla de, ki jim bo nudila ugodne pla čilne pogoje. Pozimi, ko prene ha poljsko delo, Im> vlada uposli la te naseljence pri pogozdova nju, gradnji cest in drugih delih HITLER STRL ZADNJE OSTANKE SVOBODE TISKA Edino publikacije, ki naglaiajo nacijsko filozofijo, ostanejo "NEODVISNI" TISK OBSOJEN NA SMRT Hitler ukazal gradnjo podmornic Pariz, 27. apr. — Francoski 13-le t ni deček poti-galec v Rogers Parku fhicago. Kdward • Molloy. trinajstletni - in j»okvezeni sin pralke jiodovr je bil zadnje dni aretiran na obtožbo, da j« rs t. Kal tnajMt hiš v predmestju Ro» krogi izv*de|i, da se Hitler« gers Parku, lWek, o katerem pripravlja na novo fcrttnje vo-*prsvfftr, da J* malo prišrnliknlen. tamkaj 30 vasi in 1372 oneb jeljaAkth klavzul versajske mirov mrtvih in deloma smrtno ranje-nih. ne p>ifodbe Ckazal je zgraditi 12 podmornic. noCe priznati požiga, rekel pa je, da je "pomagal" nekomu drugemu pri tem zločinskem poslu. Sovjet-francoska pogajanja v teku Sovjeti pristali na kon cesije Pariz, 27. apr. — Francija In sovjetska Rusija sta poravnal nekatere diference v predlaga nem paktu vzajemne militari stične pomoči in pričakuje ne, da bosta pakt v kratkem podpl šali. Zunanji minister Laval in Vladimir Potemkin, sovjetski poslanik v Parizu, sta na vfv rajšnjem sestanku vsoglasila konflikt ne nazore in s tem ugla dila pot Za podpis vojaškega (takta, Potemkin Je po koriferen j/i naznanil, da so bile odstra njene vse ovire, kar po mnenju avtoritet pomeni, da bo pakt danes ali jutri podpisan. V smislu pakta bo Francija dobila vojaško lamio^ od Rusije v slučaju sovražnega napada in diratno. Z vzajemno mllitari-stično jiomočjo s«* hočeta državi zavarovati proti nacijski Nemčiji, ki je odredila splošno vojaško dolžnost in povečala svojo oboroženo silo. Predutavniki Francije In Rusije no ne-pogajali več tednov glede sklenitve mililarističnega pakta in večkrat Je Izgledalo, da se bo vsa stvar izjalovila. Iz zanesljivih virov »e je doznalo, da je sovjetska Rusija kontno pristala na komprorniMe, med katerimi je eden, ki doloma, da ne *me širiti revolucionarne propagande v Franciji.. Uradni krogi <»beh držav zdravljajo pakt, v katerem vidijo oimovttev tn utrditev prijateljskih odnošajev, kakršni m bili med Francijo in Rusijo pred svetovno vojno. Berlin, 27. apr. — Hitlerjeva Nemčija je odpravila zadnje o-stanke neodvisnega tiska 1 odrediš), katero je podpisal Max Amann, predsednik nacijskega časopisnega gilda. Amann je pridobil sloves, bogastvo in vrhovno oblast nad tiskom, ko je objavljal prva Hitlerjeva dela in založil tudi njegovo knjigo "Moja borim", ki je (»ostala evangelij nacijske stranke. Amann je objavil novo odredilo v svojem tisku ter jo pojasnil v detajlih, za kar je porabil dve stranU Najbolj značilna je izjava, v kateri Amann pravi, "da je nemški tisk šele sedaj dobil pravo svobodo, ker bo slutil le državi". Po njegovem mnenju je bila stara borba za svobodo tiska samo borba profesionalnih, ekonomskih in verskih skupin, ki so izražale svoje nazore, namesto da bi se slepo pokorile državi. 1 Odredba kaže, da hočejo nacij-ski časopisni magnatje uničiti vse drugo časopisje razen tvojega in državnega. Amann hpč« vedeti Identiteto vseh lastnikov in delnih lastnikov časopisnih firm in oseb, ki stoje za njimi. Naznanil je, da bo prevsel kontrolo nad vsemi rekordi, da se ne bo nihče izmuznil Iz mrefte. Ta korak je očividno naperjen proti žldom, ki Imajo ie vedno finančne interese pri nekaterih publikacijah. Vse osebe, ki ne bodo mogle dokazati svojega arljskega porekla, bodo izključene is časopisnega poklica. Imenovanja In izbira Izdajateljev, urednikov in njih reprezentantov bodo podvržena Amannovi kontroli. Vsi ča* sopisi bodo morali odslej naprej služili interesom nacijske države. Dovoljene bodo le tiste publikacije, ki reflektirajo splošno filozofijo in želje nacijev. Časopisi in magazini verskih, kulturnih ali ek< nomsklh grup so v načelu zabranjeni In Izjeme v tem ozlru dela lahko samo A-ftmnn---------------- Odredba pomeni smrt za "neodvisne" izdajatelje, med katerimi je tudi firma Hufenberg. Ta Izdaja lista "Der Tag", "Lo-kananzelger" in več drugih, ki so Igrali najvažnejšo vlogo v nemškem tls|ostal vrhovni vladar nemškega tlftka. Prizadete so (udi vse crrkvene in verske publikacije, Časopisni magnatje proti vladnemu lastniitvu ieleznic New Vork, 27. apr. — American Ncwnpaper Publlaher Assn., orgarilzaclja časopisnih rnagriatov, je na svoji konferenci sprejela resolucijo, v kateri (»oudarjM. da lio vodila odločen boj proti-vladnemu lastništvu in »hratnvanjji železnic in vseh Irugih oblik trariN|»ortarij«. Na konferenei je nastopil kot govornik tudi Hainbrldge Co|by, bivši državni tajnik v VVilaonovi ad ministraciji, ki jr pozival Člane asociacije, naj bodo stalno na braniku in čuvajo svobodo tiska, ki Je v nevarnosti. PROSTETA PROSVETA THB ENLIGHTENMENT OLA«ILQ M LASTNINA ILOVBIftU MABOONB JBDNOT« OffM t* mmš < kr Mi MwW>lM M UnUu 4rUnm (lv*M CfcU*C>) I* K«M4» NN M Ute MNMH >>**• HM M U0M. M CbU««« t* OUn |TK m mU Ui» Mil m pel tata; m ........... Sufc«>rt»lt— rataii Um U*iU4 ftlaUa H Clil«**) ••4 C«M4t M N T—r, (hmh m4 Ctear« |1M pm rmt. m>u« NM »•*». C«M r« 4u»«/»or.. IbAafM i* ■•u/vtoiik m Iiittj* a.-*upia< iMinrM »Mila« I trti««. v«*(i. tfrMM. (MMii 114 ) •• »otilMUlJu to » •lutaj*. U i* »rIMH Mite*. A4»tnM*f rtla o« «ywiMtl -MumiiiIi^ of — ■»»!• MUni ««4 «oM4iriu4 mrtvim wlll MA hm rmturmrnš OU*r uiiutri |ib »Mi. «• Ikria, pl*n. |n>«, «*».. »ill k* I« itUn Ml| »ktv i«iif to —11 *44r—>4 »imI «Ul|i«4 nmiot m »m. ur im atih ■ imumb i t'KOM V KT A >•»7-41 S«. Uv*4*l« A»«., OImu, IMIftate. MKMHKM O K TH» flSlMCB ATBII f*BBM ■HMBMMt Protivojno igr&čkanje V VVashingtonu je vse polno idealistov rasnih političnih barv, ki pa »o edini v tem, da je treba za vsako ceno preprečiti bodočo ameriško vojno na tujem teritoriju ali kontinentu. To se pravi, da ameriška armada ne sme več iti čez morje v Evropo ali kam drugam pomagat tej ali oni skupini zaveznikov kakor j« bilo to v zadnji »vetovni vojni. Ameriška armada mora za vse bodoče čase ostati doma in »lužiti mora le za obrambo Združenih držav, če jih rpipade kakšna tuja Mila. l>a dosežejo ta namen, zahtevajo idealisti v kongresu im, *-kli-r bo v Amerik na delu žilavi individualisem, je ni sile, ki bi ubranila ameriškim dobičkarjem trgov arije / ftavojevanlmi državami _ in Laš ob vojni je to trgovanje najbolj dobičkonosno. Je ni Kile! — Ameriški kapitalisti, predvsem bankirji, Imajo investiciji* po vaetn svetu in naravno J«, da bodo njih simimtijr nu strani onih držav, kabrim m» najv«č po«»dill. V slučaju vojne pojdejo milijoni dolarjev iu pro|*gando v pri- onim državam, * katerih.imajo ameriški kapitalisti najv«č ekonomskih interesov in te drfav* IkkIo morale zmagati, «> nr drugače, pa s pomočjo ameriškega orožja! Tako Je bilo Uo danes m tako v I«*I.mV, dokler bo živel kapitalizem. Kapitalizem pa ne bo nikdar •premeni!; v očeh kapitalizma Je privatni do-biCek vedno prv« in glavna nt v ar. .Wa»htngt<>n*ki idealisti, ki odpravljajo vojno, ho doti rt duš«, drugače ao tepci, odganja )o muhe, ki m pa«« m na gnl|«na' — najbrž prvi tulili. <1a m domovin«- , . . \ »a ta dejMtva an v zgodovini Glasovi iz naselbin beležke Poročilo iz metropol« Cleveland. O.- Zadnje čaae je smrt med nami pokosila precej življenj. Večina teh je bila v starosti med 40. in 50. letom. PoSiašom mnenju ho ta leta najlepša živIjeriMka doba. Tako je bilo v stari domovini. Ljudje teh let so bili trdni in močni, sposobni za vsako težko delo na polju in drugod. Tukaj je drugače. Industrijski delavec se izgara fte v mladih letih in ko nastopi dobo med 40. in 50. letom s« prlčno pojavljati razne bolezni. Za to ao seveda vselej vzroki. Sedaj U mamo veliko brezposelnost. Mnogi med naAirai delavci nimajo že več let dela ne zaslužka, zato pa tudi ne zadostnih življenskih potrebščin: prehrane, obleke, gorkote in sevedu ( okkrb«. tudi zdravniške ki i skupina iz Ctevelanda in okolice v Girard. Pričakuje se velika udeležba tudi iz naselbin Warren, Niles, Salem, Sharon-Karrell in Besaemer. Družine Petrič, Zug, Jež, Modic, Jert, Valenčič, F. Kramar, Križaj, Cvelbar, Mlhevc, Božič, Ma< ho-vi, Snežičevi s staro maMo, pa stara korenina Glavan, bečlarji Plahtar, Kogovšek s svojo "liro", družina Črne, Jerman, Pre-dikaka, Ix>gar in mnogo drugih, ki bodo pohiteli 4. maja v prijazno naselbino Girard k našim prijaznim sodrugom in rojakom. Apeliram na vse, ki so obljubili, da gredo s pevskim zborom "Zarja" v Girard 4. maja, da so točni. Iz Clevelanda se odpeljemo med 2. in 4. uro popoldne. Prijave se sprejemajo do 30. aprila pri Johnu Kreblju in Louisu Jarcu v SND in pri pod- *o imeli kaj i P*Httn4}m- VoŽrija z busom tja in nazaj stane $1.50. Odhod iz Gi razno vlogo zato, ker se dela vi ko razdor. Če se hod«nio stvo ne oprime zdravih delav- otrmU sedem zadružnih prodajaln. To zadružno organizacijo so ustanovili delavci finske narod nosti pred 32 leti. Danes, kot o» menjeno, ima že sedem trgovin z mesom in grocerijo, poleg t«« ga pa svojo veliko mlekarno. Vse to in še več se lahko doseže, Če je delavstvo v2trajno. VVaukegan & No. Chicago kooperativna zveza stremi za tem da odpre še dodatne nove po* družnice. Sedaj ima dve dodatni podružnici, eno poljsko in eno ameriško-nemško, v Chicagu. Glavna trgovina te zadruge v VVaukeganu na 10. cesti povolj-no napreduje. Gotovo, če bi za-družničarji bolj agitirali za svojo trgovino, bi bil njen ražvo) še večji. Včasi se pa od njih sliši, da agitirajo za privatne in tudi verižne trgovine. Zdrav razum nam veleva, da je najboljše blago v zadružni trgovini, ampak mi ji moramo dati vso o-poro, kajti brez tega ne more u-spevati in konkurirati s privatnimi in vežirnimi trgovinami. Dasi je zadružništvo še v povojih, kljub temu so cene enake kot drugod, če pa računamo na kvaliteto blaga, tedaj pa s« bomo lahko prepričali, da je boljša v zadružnih trgovinah. Da se o zadružništvu bolj poučimo in spoznamo njega namen in pomen za delavstvo, zato sa-družna organizacija VVaukegan & No. (!hicago sklicuje shod za zadrugarje in delavce sploh, ki se bo vršil v SND dne 4. maja zvečer ob pol osmih, na katerem bosta nastopila dva dobra govornika, eden v angleškem in eden v sloveskem jeziku. Na programu bo tudi petje in godba. Seveda bo tudi preskrbljeno za žejne. Po programu bo ples. Igrala bo izvrstna godba. Vstopnina samo deset centov. Vsi na zadružni shod 4. maja v veliko dvorano SND! Vabi vas izobraževalni odsek. Jack Meneč. Delavatvo in Prvi maj Weat Allla, WIm. — Doba razkroja, kakršne ne pomni zgodovina. Kapitalisti so se združili kako še nikdar prejr dočim se delavci nekam izmikajo misleč, da bo že vse dobro izpadlo tudi brez njih. In baš v tem se najbolj motijo in sami sebe varajo. Kdor je bral knjigo "Železna peta", ki jo je spisal Jack London, ta pač lahko vidi, posebno pa oni, ki so se udeležili štraj-ka, ker so čutili železno peto kapitala na sebi. niki ter farmarji se ne bi smeli ozirati na osebnosti, kajti z o-sebnostmi se ne doseže nič dru- fojna - *eveda U*lo ti idealisti ki #e prelive v krroloke in ki bodo bo republika tivala, za (»hrambo čina delavstva odklanja In na-'"0*™ ^ d,ltun; ,,e bo ravnost nasprotuje socializmu, ^ "aHlov ,gre ubija sama sebe. Glavni vzrok H? " vJ^f * t* t" r;oj;ai7;dkaignorancft- ga so največ krive razne vere, Ul otteb<, ki b, odgovarjal« za-ker revno ljudstvo poneumnju- devnim v, H0 rek|e jejo in ga strašijo s peklom, ako t«r dodH|e, da zakaj se bi tru-bo sledilo socializmu. Ali niso dile, če pa delavstvo ne ceni hvo-vhi tisti ljudje, ki na ta način jega kulturnega dela; kadar bo zavajajo, pravi hlapci kapital!- delavstvo hotelo in zahtevalo de-zma? Ljudje, ki ne mislijo z lavske in lahke igre, bo to tudi lastnimi možgani in nimajo dejansko pokazalo z udeležbo, hrbtenice, pa jim nasedajo in Tak je bil odgovor. Sedaj pa naj Mledijo — v svojo lastno škodo, t vsak sebe vpraša, kdo je kriv, Naš metropolaki boj, ki ga je (iu ie "»ntalo mrtvilo v naselbi-napovedala A. D. in duhovščina nl na dramatike, listu K., je že skoro ponehal. In' T,,(1i Prl SN,) H"m*4n> tuke-kot opazujem, so ne presneto u- K? *JV*jenjw kot jt' b,,°" Virok rezali. Vse hujskanje proti E.,' u! * P"*"** ,)M češ, da piše proti veri in pape- ^ / ^ ^ lu, nI nič zaleglo. It tega se ras- =asaes vidi, da ljudje, četudi hodijo v cerkev, se ne dajo na tak način' nahujakatl. Razvidi ae tudi iz tega. da Je K. izdala vellkonoč no številko nn 1H straneh z več oglasi ko A. D., ki jo je izdali^ samo na 16 straneh z manj o-glasl, poleg tega pa je bilo v dotlčnl številki A. D všteto tudi glasilo SDZ. Tone Grdina, ki je tako boj-kotit al in grotil, da ne bo več oglaševal v K. in*ne v ostalih brezvercih listih, rrs ni olašAl za praznike v E.. ampak tudi v A. D. ni. Zdi ae nam. da se je možakar ustrašil in je ignoriral •>U lista. Pravi, da Ih» rajši na r»dio oglašal! Jat in tisoči drugih i menoj pa pravimo, da je mol prenaglil. Kajti če en sam trgovec, obenem i>a še po. grebnik. ignorira iu vrhu tega še bojkotira lokalni dnevnik, ki ima na stotine delničarjev in na tisoče naročnikov, je to velika neumnont in predrmost. ki vsakemu takemu škoduje Tone je v A D. evekal tudi neka! proti dnevniku Prnsveti. Jaz in drugi mu svetujemo, da pusti Pro-sveto pri miru. Kaitj i glavo sktari zid butati j« pal rte S m i M',,u' \rUko število grških tojaAfcill častnikov, ki ao w pridružili Na 4 maja. kakor »e rarvidi upornik«« v nedatni rtvalti. je bilo degradiranih in Pw*lanih »s poročil, na« bo šla precejšnja * Ka- menja teptanih za združenje, aH to ni še nič napram kapitalističnemu združenju, ki {hoče in čigar namen je, da uniči še to malo Svobode, ki jo imajo pro-letarci. Dne 1. maja bo delavski praznik — Prvi maj! Vsakefa delavca sveta dolžno«! j* da ga dostojno proslavi. Pri nas s* ga bo proslavilo y dvojni meri. Popoldne se bo vrlil velikanski pohod v Milvvaukee, ki a« prične ob 2. popoldne. Zbirališče bo prt okrajnem sodnijskem poslopju. Zvečer pa bo khib St. 280 J3Z s sodelovanjem angleškega kluba nadaljeval slavj«..v Delavski dvorani na So. 64th st. in W. National ave. Program ob«ta biti bogat: InternaeionaU, slovenski in angleški govori, po sporedu pa prosta zabava in ples. Vstopnina samo 20c za o-sebo. Začetek točno ob 7.80 zvečer, , Sodrugi in somišljeniki, pridite in praznujte dan, ki je vail Mary Mueich, 192. Salolgra z veaelico in drugo Johnstovvn, Pa. — Zaeno s prebujenjem in otivljeftjem narave so se oživela tudi tukajšnja številna društva, ki S svo-jimi priredbami takorekoč kar tekmujejo fped seboj. Nekaj teh pri&lb je že bilo oglašanih v Prosveti, druge gotovo še bodo. Tudi društvo 'Triglav" št. 82 StitJ se je po enoletnem presledku okorajžilo in f sjelenilo prirediti veselico s šaloigro "O ta tnaček". Prireditev se bo vršila v SDD, Lorain Boro, v soboto večer 8. junija. Gre za korist društvene blagajne, ki kaže suha rebra. • • 0 Skupina desetih društev SN-PJ v Johnstovvnu in bližnji o-kolici je po svojih zastopnikih na seji 31. marca odločila, da sopet letos priredi velik skupni izlet ali piknik. Prostor in dan se bo določil na prihodnji seji, ko bo poizvedovalni odbor podal svoje poročilo. Iranska prireditev teh društev je bila u-spešna in upati je, da bo tudi letošnja. * • • Lundeenov načrt za brezpo-selnostno zavarovanje je torej zavržen. Nov dokaz, da delavstvo nima dosti pričakovati, dokler ne bo poslalo pravih delavskih zastopnikov v zvezne zbornice. • • • V tukajšnjem mestu imamo veliko število prostornih, "hiš božjih". Časopisje sedaj poroča, da je o velikinoči prišlo toliko ljudatva v razne cerkve, da v nekaterih ni bilo prostora za vse ter da je bilo iz tega vzroka veliko zavrnjenih. Kljub temu bi nas radi nekateri verski fanatiki prepričali, da se zločini množe, ker ljudstvo izgublja vero, • • • Občinstvo v Johnstovvnu in okolici se opozarja na majsko proslavo, katero priredi aoc. klub št. 5 v soboto 4. maja v SDD, Lorain Boro. Začetek ob 8. zvečer. Program bo majski proslavi primeren. 'Kratek nagovor. deklamacije, delavske pe-smi in kratka igra "Krst revolucionarja". Program ne bo predolg, tako da bo ostalo (irecej časa za plesašeljne, katerim bo igral Kropinov tamburaški zbor. Ti tamburaši igrajo tako lep« komade, da se ob njihovih zvokih človek fiočUti mladega, fte posebno prikupljiva je ta godba za ušesa priseljencev. Zabava na tej prireditvi bo torej raslfčna in upamo, da bo v zadovoljstvo vsem udeležencem. Članstvo kluba uljodno vabi občinstvo od blltu In daleč, ds nas poseti na tej priredbi. Za soc. klub Št. flf •M»n Ijtngerholc. Na*a ma jska pnaMava ivtroit. Wch. — Klub Št. lUi JSZ in njegm mladlnskr odsek bosta proslavila Prvi maj v prostorih SND na John K. v sredo 1. maja 7. zvečer. Vabljeni I ste vsi sodrugi in sirnjuititarji, j da a« proslave udeležite v ve-Hkem številu. Na programu ao govori in po govoriti bo igrala godba km domačo zabavo. V*to|>-nina prost«. Odbor, POTOEUEK^AP^ Najstarejši^ sesalec V predavalnici berlinskega zoološka J ja je imel prof. M. Weatenhv«k j« anatomično zelo primitivno nisiran v primeri z dosti bolj specializira človeškimi opicami. Baš njegove anatom S osebnosti kažejo, da ni soroden noben rugemu sesalcu in da je šel svojo razv, pot. Njegova primitivna organiziranost i* j sto, ki ga dela tako sposobnega izpopoln To izpopolnjevanje, ki mu je dalo njegov' dan jo obliko, se je začelo s tem, da do aktivnim vzravnanjem hrbtenice prost« in so mu možgani pričeli lahko ra«ti Q je danes nad popkom dvonožec, pod nji štirinožec. \ ) V diskuziji, ki se je razvila po teh W« hoeferjevih izvajanjih, ao njegovi zastoj pred vsem ugotovili, 'da dajejo .sedanju i ranja o razvoju človeške vrste |>ov.stm i Ijiva pojasnila o načinu tega razvoja. D človeštvo vendarle sorodno opicam, doka« med drugim prav dobro tudi krvne prim< ve. Prof. Westenhoefer pa bo moral pg še dosti dokazov, če bo hotel, da bo njq teorija obveljala. Vsekakor je zbudila nemškimi evolucionisti veliko pozornost in deti je, da bo dala še mnogo prilike za i stvene polemike. Kako lahko ostanemo mladi? Ako razmišljamo o tem, kako bi ostali di, ne gre za to, da bi ohranili mlado nafe vo, zakaj to pač ni v naši moči: leta mine in z njimi mladost. Ne, gre za to, kako ohranimo organe takšne, da bodo ostali moči sveži in odporni, čim čvrstejSi in p nejši. In tedaj nastane ono veliko vprak kaj naj opustimo, da ne bomo škodovali jim organom in da se ne bomo prezgodaj starali? *Te je ono usodno poglavje o pren njem izčrpanju našega telesa, o zgaranji izživljenju. Morda bi kdo utegnil misliti, da je utfc najbolje, če si človek prizanaša. Ce obleke sti ne oblačimo, če pazimo nanjo, se ne u in ne raztrga, to je, ostane čvr»ta in lepi. res. Toda pri človeškem telesu je stvar dr tu gre za žive stvari; in če tu preveč pru šamo in ne rabimo, izgubi živi organizem i in prožnost. Organe moramo rabiti, n rabiti — toda s pametjo, zmerno in brezi tiravanja. Pretiranost tiči pa v prevelikem delu; J ne smemo predolgo in neprestano garati, priporočljivo je, če dvakrat ali trikrat rul malo izprežemo, vsaj po pet ali deset, tudi petnajst minut. Vsak teden moramo] gledati, da imamo cel dan mir in počitek i le gre, dvakrat na leto, poleti in i»ozimi, po dva tedna dopusta. Pred vsem pa ne smemo nikdar vi s spanjem; zakaj spanje je najlepši« za telo, posebno če spimo v sobi, kjer j« zrak. Da ne smemo jesti stvari, ki m organizmu ne prijajo, da se moramo do najesti, a po drugi strani ne pretinutM nam ne obolita želodec In čreve«j«, P»| treba še posebej razlagati. Posebno škodljivo je zdravju neirm-n« vanje alkohola in nikotina. Nikakor P»| trdimo, da bi U dva strupa človellu nizmu škodovala, če ju uživamo s po resnični potrebi. Inzulin preprečuje nosečnoit Prof. Vogt iz Tuebingena porot s, »i* i® i kril novo lafltnost inzuiina: prt spočetje. Svoje poskuae je delal z morskimi P" ki jim je to snov injeciral in je opo rnice, ki Jih je s tem obravnaval, si* noseče Potrebne pa ao bile -velike «■ ,_____.. i . . 41 vali ffcfl inzuiina, in to je vplivalo na živuli Zato jim ga je dajal namenu v m-* Jed »n Je ugotovil, da živali v tej eWi*» | prenesejo tudi v velikih dozah., prof. Vogt svoje poakuae nadalje* ' ljudeh -a Elektrika v vinograd V vinskih okrajih v Porenju i^J ^ zanimive poskuse z električno kut grade. 8 tem hočejo preprečiti« V raat v nevarnih pomladnih dn< Doaiej so se proti tej nevarni« p ^ primitivno t ovijanjem trt « «1»'r'' da »o v nevarnih nočeh kur»4 v > like ognje. Sedaj s»» «1 oft"* n kurilne naprave, kakršne *«» * drugih poljedelskih strokah. m, 1JK »■ aPBILA^- Vesti s Primorskega ,,enoht na gori ftKE.M rečnega urada v Rimu K£vik> nezaposlenih na Go, ™ preteklem letu v pri* . .. i za las zmanjša-ri.eod46u.Sna 4680, to- * 14 Iz statističnega 1 <>ro-Mposlitvi, ki ga je pred objavil goriški pokrajin-f't M korporacijsko gospo-Eto. pu izvemo naslednje: •lit/v pri civilnih javnih de-^ v dMMibru 1. VU4 padla $15 na 302, v primeri z no-rom 19»3 P« se je zmanjsa-Ulo za 488. Močno poslabša-položaja se kaže tudi v in-V dvomesečju novem-jacember l»8|je bilo na Gojen, 176 obratov s 6640 delaven nim^čcnci. V poročilu se erjaj" te štev ilke s podatki fitobtr ki si jih postaja baz« (100) in ugotavlja, tO indeksi povprečnega šte-lttposlenih industrijskih de-v naslednjih dveh mese-(november in december ) neprimerno manjši. Padli |tudi indeksi plač. goriško pokrajino je zelo .tomttično tudi izseljevanje, dni podatki imm kažejo, da no narašča in da je izseljen-vsflej več ko priseljencev. 1933 je število izseljencev pre-število priseljencev samo 1. 1934 pa že za 871. V uijost države se je zaradi injkanja dela izselilo le 35 b, vsi drugi so odšli v inozem- itiatika o podporah nezapo-um v zimskem času, o tako-^ni zimski pomoči na Goriš-D, ki jo je objavil pokrajin-[ svet za korporacijiko gospostvo, pa navaja naslednje izbo zanimive številke: V zadr mesecih je bilo razdeljenih |,958 porcij hrane, kar pred-Jvlja okrog 86% porcij na 113,980 obedov je bilo raz-jenih samo v Gorici, 144,028 na deželi. Skupno je prejelo podporo v obliki obedov nič nj kot 19,625 oseb, približ-9000 več kot prejšnji mesec, podatkov posebnega podpor-i društva pa izhaja, da je tia k navedenim dodati še 16,-! otrok, organiziranih v "Ba-ki so prejemali potrebno no v tem času. kar v šolah, "zimske pomoči" je bilo po i takem prejšnji mesec vzdržnih nič manj ko nad 35,000 ii. * v poročilu za mesec januar »navedli, kako se zbirajo pri-vki za to podporno akcijo. Se- moramo pripomniti, da je od za zemljiški kredit daro-t* 'Ini za-^zimsko pomoč" KM| Rr. Goriški listi poroča- da so darovale za "zimsko jk>-tudi občine, in sicer po lir "I- i ne Col, Dornberg in na Vipavskem, Temna Krasu, Auhimi-ob-Sett W Kanal 1200, Kobarid rftive jki 2000, Bovec celo 3,-»r- Večina teh prispevkov J je [»otrošila za brezposelne M "' "n;i de/,.|j morajo občine Srbeti. Ker pa občin-»Kajn.- tako velikih bre-u;'m"1,u zrtiorej(»( Me mora-* ' H anom. Tako mori* e no iz-w,ni P«» nekaj bonov v w •*' do Ki lir, ta ka- pri ' H,J 'Varjaj« fl« ' »|.l»-. ei in obrt« . dasi j«. r(>-' i občin-er febru- /arfnje Ko Re M,f a mrzli-nas v mno> ko Zla še danes živelo if'»- se namreč pričali vedno pogosteje razni lesni prekupčevalci, ki so ie davno aginili. Lesa je sicer malo, a vendar pokupijo kar je in kar se še sploh da posekati. Vsekakor je to v zvezi z vojnimi pripravami. Zgleda da bo ostalo kmalu pri na« le ie kamenje. Oblasti namreč na eni strani pritiskajo na kmeta da mora saditi na posekane dele nove drevesne sadike, na drugi Strani pa tirajo ljudi da čimbolj hitro sečejo in trebijo svoje red4 ke in skromne gozdičke.- Vse lepe uredbe in zakoni, ki so izšli in so namenjeni zlasti pogozdovanju kraških tal za nas ne veljajo. Tu gre vsekakor za interese nekaterih bogatašev in za interese velike fašistične moči, čeprav trpi in bo trpelo na ta račun na tisoče in tisoče malih ljudi. Za razftirjenje šolskega radija; na GoriSkem Gorica, 27. marca 1985.—Federalni tajaik je izdal okrožnico na vse mladinske vzgojne organizacije v goriški provinci, da bi 3e čim bolj razširila uporaba ra-. jio-aparatov, predvsem v podeželskih šolah. Za zgled je stavil črnovrško občino, ki je postavila v vse šole na svojem področju radio-aparate. V okrožnici dalje pravi, da je treba temu razširjanju posvetiti več pažnje. Radio na deželi bo otroke tem bolj družil in seznanjal s središči, iz katerih prihaja kultura in italijanstvo. Posebno je to važno za Julijsko Krajino, kjer so "drugorodci." Priprave za nove vojaške vaje Gorica, marca 1935. — Pred kratkim so prišli v Gore nad Idrijo, Ledine itd. generali italijanske vojske. Kakor smo lahko zvedeli, so prišli proučevat teren ob meji, kjer se bodo po vsej verjetnosti vršile to poletje velike vojaške vaje italijanske vojske. Zopet ao razdelili MusHolinijevo moko Gorica, 20. marca 1936.—Fašistično časopisje poroča: Pred nekaj dnevi je politični tajnik razdelil v občini Soča med "velikimi manifestacijami" vsega prebivalstva nekaj vrečic Mus-solinijeve moke. Seveda ni šlo brez običajnih slavnosti in parad (godbe, zastave itd.). Listi so polni hvaležnosti do duceja. Krezovifika šola dobila trikoloro Gorica, 27. marca 1935.—Z vso svečanostjo in pompom, ki je v navadi pri fašistih, je bila ljudski šoli v Brezovici na Krasu podarjena italijanska triko-lora. Daroval jo je sam prestolonaslednik princ Humbert. Otroci te in okolišnih šol so imeli ^a dan praznik, prav tako tudi otroci sosednjih šol. Razburjanje brez potrebe TrsC24. marca 1935.—"Po-polo di Trieste" z dne 23. t. m. se huduje nad tem, češ, kako so se motfli Tržaščani spozabiti tako na svojo bodočnost—na otroke. Zopet priklicuje iz spominov star£ razmere, veliko boljše netfo sedaj, ki so vladale v tem pogledu. Prej so se Tržačani veselili vsakega novorojenčka in Videli v njem "un nuovo difen-sore della terra, che Roma aveva affidato ai triestini, perche la conservassero ali' Italia" . . . (novega branitelja zemlje, ki jo ie Ki m zaupal Tržačanom, da bi jo ohranili Italiji). Citirajmo ir. TakfrJrflftiKovo razočarenje in razburjenje: Kako je sploh mogoče, da se inti meščani (Tržačani), ki so preje žrtvovali tudi najdražje za domovino, sedaj odkrižavajo odgovornosti za nova življenja v družini? Kakšen sramoten egoizem se je zagrizel v tržaško dušo in jo dovedel, da se je toliko spozabila napram sebi, pred. nikom in domovini?" Odgovora na ta razburljiva vprašanja ni tako težko najti. Težka avtomobilska nesreča na Razovici Bazovica, 20. marca. — Dne 18. t. m. se je zgodila tukaj težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Le golo naključje je bilo, da ni bilo še več žrtev. Tega dne zvečer je velik kamijon s prikolico peljal 150 q asfalta iz Reke skozi Bazovico v Bergamo. Zaradi prevelike br zin^in ostrega ovinka, kriva je bila pri tem tudi šoferjeva ne-spretnost, je prikolica z vso silo treščila v hišo posestnika in kavarnarja Metlike in podrla zid. Na srečo ni bilo tisti čas v kavarni in drugih prostorih veli ko ljudi, sicer bi imela nesreča hujše posledice, tako pa so jo nekateri skupili le z majhnimi praskami in lažjimi ranami. Izmed treh oseb, ki so se nahajale na kamijoni, sta dve bili takoj mrtvi, a tretja je bila težje ranje-* na. Tpdi (hiša je trpela znatne poškodbe. V Dobravijah na Vipavskem so začeli te dni graditi novo šolo. 'Poslopje bodo postavili na trAvnik nasproti bivši Zadrugi, nad cesto. V Mirnu pri Gorici je imenovan za začasnega občinskega komisarja kapetan Andrej Gioioso. Prejšnji "podesta" Rafael Scalet-tari je iz neznanih vzrokov podal d emisij o. V Sežani je priredila nadaljevalna šola za vajence v ženskem oddelku ^poseben "gospodinjski tečaj", ki se je pred dnevi zaključil. Slavnosti so ob tej priliki prisostvovali visoki predstavniki stranke in državnih oblasti. V Gorici so na praznik šestnajste obletnice fašijev položili temeljni kamen za novo veliko bolnico za jetične. To bolnico bodo sezidali v ftt. Petru nasproti sedanje umobolnice. Stala bo 6,-500,000 Ur. - Kmetom so odvzeli borna zemljišča Trst, 1. apr. — Z lepim vremenom so pričeli na letališču pri Divači jfod Vremščico z delom. Kakor znano so to letališče pričeli delati že 1. 1929. Najprej so PlOgTITA Združenje čevljarskih unij v zastoju i — S projektirano novo unijo najbrž ne bo nič morali zravnati kamenit svet poln doline, da so uredili vsaj deloma nekaj prostora, sedaj pa kot zgleda nadaljujejo z delom, ker letališče razširjajo na vse strani. Tako bo imelo po predvidevanjih ploščino eneffa kvadratnega kilometra, če ne še več. Prostor so odvzeli kmetom in ga le deloma plačali. Sedaj nadaljujejo s tem odvzemanjem. Nekateri kmetje so zgubili skoro vso zemljo, zlasti njive in paznike. Kraj sam sicer ni bil bog ve kako dobro obdelan in plodo-vit, vendar pa je za razmere, v katerih žive kmetje na Krasu vsak košček zemlje dragocen. Letališče le*i pod hribom Vrem-Ščica in tik ob železniški progi Postojna—Trst. Ob pro^i »o u-redili primerno postajališče t skladiščnimi napravami. Vsake poletje, menda za vajo, sestavijc po nekaj hangarjev kovinski konstrukcije, ki jih pa v jeseni zopet razde rejo in odpeljajo. N # letališču je stalno vojaška straža. Ceste,.ki vodijo mimo, so vsV preuredili, tako da bi krajev kdor pozna prejšnje razmere sploh ne poznal. I)a ni to letali#-če namenjeno kakim trgovskin in prijateljskim svrham s sost di, je gotovo oči to. J/ejfa sam.' niti od daleč ne dopušča tak' slutnje. Vojaški nameri vseh di . je jasen, čudno je le pospešen' delo v teh razmerah. Haverhill. Mam. — (FP) — Najnovejši dogodki v tem čevljarskem centru dajejo malo u-panja, da bo pri&lo do združenja petih čevljarskih unij v eno or ganizacijo, za kar naj bi bil po-ložen temelj na skupni konferenci, ki se je vršila v VVashinK tonu pred nekaj meseci na iniciativo rev. Haasa, Člana vladnega delavskega odbora. Dotične konference se je udeležil tudi William Oreen, predsednik Ameriške delavske federacije. Med zastopnik', petih u-nij je ta'.trat prišlo do sporazuma, da se čim prej skliče združevalna konvencija, na kateri naj bi prišlo do skupne organizacije. Zadnje čase je pa tukaj prišlo do zelo napetih odnošajev med United Shoe & Leather VVorkers unijo, največjo neodvisno čevljarsko organizacijo in Boot & Shoe VVorkers unijo, ki je priključena AlDF. Voditelji prve očitajo voditeljem druge, da jim ni za združenje, obratno pa da se nameravajo okoristiti na račun njih unije. Do nedavna je Boot & Shoe AVorkers unija imela v tem mestu pogodbo le z eno manjšo tovarno, v drugih je bila pa zasidrana neodvisna unija. Pred ne-caj meseci sta dve druf-bi zapr-i vrata in jih nekaj tednov pozneje zopet odprli p o sigurno dve leti, predno bodo sodišča rešila vprašanje tovarniških volitev. In če bi pravdM med družbami in federalno vlado končno izpadla u-godno za delavce, oziroma za delavski odbor, bo ta "zmaga" lahko čisto brez pomrniK, ker bodo podjetniki do takrnt lahko IMjpolnoma duflalirali kavčukar-sko unijo. Kadi jalovih izkušenj z vladno intervencijo v avtni, Jeklarski in tekstilni industriji Je uaj-Ih»Ij čudno to, da so šli voditelji Ameriške delsvske federacije ga jim je pa tudi Green obljubil vso (todporo federacije. Nekateri se sedaj jeze nad delavsko tajnico, češ, da je kavču-karske delavce svodila ma led ter jim vsilila štrajkolomski sporazum. Ampak tega bi ne mogla doseči, če bi vodstvo unije, ki je v rokah organizatorja ADF Clahurtyja, v to ne pristalo. Ni ga slučaja, v katerem bi se kakšna unija odrekla pravici do stavke za nedoločeno dobo in na tak način kakor v tem slučaju. In če se je deluvska tajnica izkazala v tem slučaju za oprodo kavčukarskih magnatov, jih rešila pred to stavko in mogoče tudi izkopala grob uniji, je to dosegla le s privolitvijo bankrotiranega unijskega vodstva. Ta slučaj je ponoven dokaz nevarnosti, ki jo prinaša delavstvu intervencija kapitalistične vlade. Rooaeveltova administracija je še v vsakem podobnem slučaju potegnila delavstvo za nos. Oe bi delavstvo imelo mill-tantno vodstvo na čelu svojih organizacij, bi se kaj takega no dogajalo. Zbornica presenetila Toma Mooneyja Izrekla te je za njegovo osvoboditev Sarrnmento. Callf. — Nižja zbornic* državne leghlature v Cullfornljl |e zadnji *Mrtek od-glasovala z .'il proti 2H glasovom, za resoluc'J.), ki po«| » govir-nerja Merriama, naj bpustl Toma Moonevm in W't renn K, Hil-llngsa iz zapora. Resoluclju ne omenja krivde niti nedolžnost; teh dveh delavskih jetnikov, pač pa enostavno konstatirs, da sta oba jetnika "večen in nadležen problem" aa ('allfomljo in najbolje bo, da governer reši ts problem s tem, da ju izpusti Iz zapora. Resolucijo Je predložil James F. Mrennan iz San Franclsca, bivši pomožni dlstriktni pravd-nlk, ki je za Časa famoznega procesa tožil Hillingsa. (ločim je poslanec Charles Fisher iz Oaklan-da, ki je bil ranjen ob eksploziji, katere sta bila pokrlvlena Moo-ney in Killings, pobijal resolucijo. Rena Monney, Žena slavnega Jetnika, je rekla, da jo sklep zbornice zelo veseli, pripomnila pa je, da zelo dvomi, če Im> njen mož sprejel svobodo na |>od!agi te resolucije. Mooney namreč odločno vztraja, da je bil obsojen po nedolžnem in zahteva, da sodnijske inštance priznajo njegovo nedolžnost ter ga opeoste s povrnitvijo vseh državljanskih pravic. Delo pri relifnih projektih ustavljeno Corpus riiristi, Tez.—V okraju Nueees je bilo ustavljeno vse delo pri relifnih projektih In meščanski tisk Je tMkoj proglasil to akcijo za znamenje boljših časov. Nad tisoč delavcev, ki so bili u|H)slenl pri relifnern delu, pa Je drugega mnenja. Oni pravijo, da mo bila ta dela ustavljena na pritisk liogatlh posestnikov, ki hočejo imeti dovolj delavcev na itvojih Isimhažnih poljih, Relifni delavci, med kate- tudi v tem slučaju na led. lo so jmj f M(.hj(W> M da. nedvomno s irili ker so se u- |#||| n)j |j(lj (ju mof(tJo u strašHI stavke. Da so s t-m r - L ^ , kl(f|tpjh XNH|li>tfk skirali obstoj kavčukarske uril-1 |jno |lj/Mr«fdovak.'l. /antnisnje /m unijo m« je zopet , rt . pojavilo s pripravami za to stav- j iftffcM ^KNMKO ZA IN)M ArA ko, za katero je bilo m« d d* lav- tllHN A DF.I.A stvom navdušenje In kljub, M(|j ^^ WMfn(( uli temu, da je Aerl 1 deplit i /4 r u J tl-Oeput|j#*v In so um magnatje naj m >**t,- »umn alt z možem. HtaroNt ift d o ftft let. Zadovoljni morajo biti In z di*l»rlm prl|w»ro~ čllom. 1'lii/um i 12. na mesM*. u;eo |ia»Nck, y ft, mor |0g, West imsguviti is leg« noja. 1'oieg te-'Allls, Wl«. (Adv J dobro pripravili proti Ntavki, Je vae kasato, da bi izšli delavci v Makaim Gorici: wmm MATI ŠOCIALMN KOMAH Spotoma sta ne ratgofarjali o Kibinu. o bolniku, o fantih, ki *o s Ukim zanimanjem poslušali in jima tak« neokretno, ampak lepo istražah svoje hvaležno prijateljstvo z majhnimi uslugami. Prišli sta na polje. Pred njima je vzhajalo solnce. dre, pomladanske radosti. Prebujene ptic« ho oživljale jutro z veselim petjem. Vrette in ropotaj« s perotmi so se preletavale vrane, po ozimini so tikale cme srake ; v bližini je nemirno žvižgal kos. Odpirale ho ne dalje in snemale pred solncem nočne sence s svojih holmov. — Časih govori in govori človek, a ti ga ne razumel, dokler ne izreče preproste besede, ki mahoma vse osvetli! — je zamiiljeno dejala mati. — Tako tudi ta Mnik . » . SliAala sem in vem, kako izkorik ajo delavce po tovarnah ... Ali pogasi se temu tako privadiš, da nič več ne zbada srca ... A on je razodel tako krivico . . . Moj Bog! Ali zato ubijajo ljudje vse svoje življenje z delom, da se gospoda norčuje iz njih? . . . Za to ni opravičbe! Materina misel se je ustavila pri tem slučaju; s svojim topim, usiljlvim bleskom je razsvetljeval pred njo celo vrsto podobnih slučajev, znanih, in pozabljeni!}. , — Očitno je: vsega so siti! Poznam glavarja, ki je ukazaj kmetom, da se priklanjajo njegovemu konju, kadar so ga peljali po vasi; kdor se nI priklonil, ga Je vtaknil v zapor . . . Zakaj to? Kdo naj razume? Sofja je potiho zai>ela pesen, bodro kakor jutro , . . VII. Življenje Nilovne je potekalo mirno. Pogosto se je aama čutila temu miru. Sin je sedel v ječi, vedela je, da ga čaka težka kazen, ali vselej, kedar je mislila na to, ji je spomin zoper voljo (»oklical pred oči Andreja, Fjodjo in dolgo vrsto drugih oseb. Sinova podoba je pogoltnila vse tovariše in sotrpine, razraščala se je v njenih očeh in razširjala misli na Pavla. Sofja je kmalu od|totovala. Cez pet dni se je vrnila vesela in živa; čez nekaj ur je zopet izginila in se zopet pokazala čez dva tedna. Bilo je kakor da kroži v širokih krogih, da se od časa do časa ozre po svojem bratu in napolni njegovo stanovanje s svojo živahnostjo 1n z godbo. Godba je materi ugujala in skoro potrebna je je bila. Kadar jo je poslutala, ji je bilo, kakor da topli valovi butajo ob njene prsi in se ji zlivajo v srce; srce ji je utripalo enakomer-neje in kakor zrna v vlažni, globoko preorani zemlji so urno vzklili in rasli v njej valovi misli in s«) lagodno in lepo zacvetele besede. Težko je bilo materi sprijazniti se s Sofji-no nerednostjo, ki Je razmetavala svoje stvari vse navzkriž, cigaretne konce, |m'|h«I, in še težje )t njenimi dolgoveznimi besedami—vse to Je zbadalo v oči poleg mirne gotovosti Nikolaja in nespremenljive, mehke reinobi njegovih besed. Sofja se ji je zdela kakor utročaj, ki si domišlja, da je dorastel in dozorel, a gleda na ljudi še zmerom kot na fletn« igračke. Mnogo je govorila o svetosti dela, pa množila materi delo s svojim neredom, o svobodi je govorila, a je odbijala ljudi s svojo rezko nestrpnostjo, i večnimi prepiri in z željo, da posadi sebe na prvo mesto. Mnogo protislovij je bilo v njej, mati j« vse to opazila in s«- je obnašala napram njej s napeU» opn znostjo, * pretečo pokornostjo in brez one trajne toplot«* v srcu, ki jo Je zbujal Nikolaj. v Nikolaj je živel enolično in umerjeno dan za dnem: ob osmih zjutraj je pil čaj, in čitaje ča-aopis je pripovedoval materi novice. Mati je čutila v njem sorodnost z Andrejem. Kakor Malorus je govoril o ljudeh brez zlobe in jih dolžil slabih razmer vse od kraja; ali njegova vera v novo življenje ni bila tako goreča, kakor Andrejeva, in takf jarka ni bila. Vselej je govoril mirno, z glasom poštenega in strogega sodnika,* in četudi je govoril o strašnih rečeh, se je smehljal s tihim, sočutnim smehom, a njegove oči so sijale hladno in trdo. Mati je čutila iz njegovih oči, da ta človek nikomur nič ne odpušča, da ne more odpuščati; videla je, da je zanj ta ostrost težka in se ji je smilil. Od dne do dne ji je bolj ugajal. Ob devetih je odhajal na službo, ona je potem pospravljala sobe, pripravljala kosilo, se umivala, oblekla čisto obleko in pregledovala ilustrirane knjige v svoji sobi. Navadila se je čitati, ali čitanje je bilo zanjo prenaporno in jo je brž utrudilo, da ni več razumevala besedne zveze. A pregledovanje slik jo je mikalo kakor otroka; slike so ji odpirale razumljiv, nov, čudežen svet. Ogromna mesta so vstajala, prekrasne stavbe, stroji, ladje spomeniki, nešte-vilna bogastva, ki so jih ustvarile človeške roke, in občudovanje zbujajoča raznoličnost stvarnice prirode. Življenje se je širilo neprenehoma; vsak dan je odpiralo očem orjaške, neznane, čudežne reči in vse silnejše je zbujalo predramljeno gJadno dušo ženske z obiljem svojih bogastev, z neštevilnostjo svojih lepot. Zlasti rada je ogledovala zoološki atlant, in dasi je bil tiskan v tujem jeziku, ji je vendar dajal najjasnejšo predstavo o lepoti, bogastvu in ob-širnosti zemlje. — Kako velika je zemlja! — je dejala Nikolaju po obed o. ^ i — Da ... in vendar so ljudje na tesnem . . . Predvsem so jo zanimale žuželke in zlasti še metulji; začudeno je ogledovala njih podobe in dejala: — Kakšna lepota, Nikolaj Ivanovič, a? Koli* ko lepote vsepovsod, a vse nam je prikrito, vse hiti mimo in nam je nevidno. Ljudje beže in nič qe vedo. Koliko veselja bi jim napravljalo, če bi vedeli, kako je zemlja bogata, koliko čudežnih bitij živi na njej. In vse —» za vse, vsakdo za vse — kajne? — Tako je! — je dejal Nikolaj in se nasmejal. In prinesel ji je nove knjige s podobami. Zvečer so se pri njem pogosto zbirali gostje — prihajal je Aleksej Vasiljevič, lep človek, bledih lic, s črno brado, molčeč in soliden; Roman Petrovič, okrogloglav človek z moirtfji po obrazu, ki je zmerom gibal z ustni; Ivan Da-nilovič, majhen in šibak, z ostro brado in tankim glasom, zadirčen in oster kakor šilo; Je-gor, ki se je neprenehoma norčeval iz sebe, iz tovarišev in Iz svoje bolezni. Prihajali so tudi drugi ljudje iz raznih, daljnih mest. Nikolaj je nadolgo in potiho govoril ž njimi o delavstvu. Prerekali, razburjali so se, mahali z rokami, pili mnogo čaja; časi je Nikolaj v tem hrupu molče sestavljal proglase, jih čital tovarišem, ki so jih prepisavali s tiskanimi črkami. Mati je skrbno imbirala koščke raztrganih rokopisov in jih sežigala. Nalivala jim Je čaj in se čudila gorečnosti, ki so se ž njo razgovarjali o življenju In usodi delavskega ljudstva, o tem, kako bi čim preje in uspešneje posejali med ljudstvo resnico in mu ohrabrili pogum. Mnogokrat niso soglašali, jezili so se. očitali drug drugemu in se razgovarjali naprej. (Dat)« pr»oda««.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroti r»;r - (Nadaljevanj«.) Jar. iM-m mu nemudoma odpisal in mu Ae enkrat omenil svoj bedni |H>IotaJ. Ponovno m»m ira prosil, nsj mi hitro *poro-slal toliko denarja, da Je bilo dovolj za vozni' MroAke In (In *em plaval dolg za hrano in stanovanje Poslovil *em ne od tete, znan-cev in prijateljev ter odAel »in pot za delom zemljo. Ker ni-nem bil pal v nn|Hi' mr ntra: »pel m-m v ('1«*\eintid. ki« ilutopil in |*>/akal druir« it ka, s katerim a«-m n# «»roti rudarski naselbini. U ClcvtUnd* sem tt >"zil mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo |M>*tajo in od tam ae z drugim vlakom odpeljati dalje, a se nirtem vedel kam obrniti. Jaz »em gledal okoli nebe in se obračal na vse nt rani. da najdem k<»ga. ki bi me »premi!, kamor je bilo treba. Čudno se mi Je zdelo. ker so (»ozabili name. kajti (Nizabil nem, da sem imel vozni listek kupljen le do Alliance In zato nI »o več »krbeli zame. Ko tem čakal odrešenja in stopical pred postajo, »em začul hrvaško govorico med »kupino ljudi. Skle. nil nem. da pri Hrvatih polzvem, kako in kam »e moram obrniti. Ko sem jim povedal, kako je s menoj in kam nem namenjen, je eden takoj nkočil In najel takni, šoferju pa naroči) naj me nemudoma odftelje na drugo postajo. Tja »em doepel Ar pravočaano in s| kupil vozni listek dn I>illon-villa in »e aopet od|«eljal dalje. Vlak je »opihal mimo rtidar-»kib na*elMn In se ustavUftl na Ho- pifrtajah. Potniki »o Itstoftali in nem i Vstopi vIa-j"S p Kmalu je vlak pri v osi! t njo Vi iNllonvillu. k»er »em moral izstopiti ter je bilo i konec moje vtišnje jni ielesntci. , Tam ni* m imel mkaluh sitnosti, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradley-ju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli. Dospe vil na dvorišče hiše, v kateri »ta stanovala teta in stric, smo (Hiskakali is avtomobila in jaz sem urno odšel v hišo ter se pozdravil n teto, ki Je nisem videl dolgih šcHtnajst let. Poznal je nisem več, kajti sem bil še o. trok. ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta so bili ž«* pred leti izgubili; u-mrl jim je bil za proletarsko boleznijo jetiko. Mož. ki je bil prišel s avtomobilom pome. je bil drugi soprog moje tete. nanlednji dan po prihodu v rudamko naselbino, »em šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil storil kakor »<*m ga prosil. Vprašal je delovo. djo, ako mi t*> dal delo. ko sem se še nahajal v Mkhiganu, kar je obljubil. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. IVIovodja me Je p»v •dravil kakor kakšnega starega tnan< a in ac mi nanmejal. kar ae mi je prav dobro zdelo. Zatem me je vpiaal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa še stricu naročit, naj mi on pomaga pre»krVti onxlie, ki ga U»m potreboval pri kopanju In nalaganju premoga Tsko srm bil vpeljan v druibo P1P8TITA trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdljivem rovu. Moral »em tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v ofafo-kih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in pristopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora. Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kiuiarko-li je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajedalcJ živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje. - ( Teta, njen mož In stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. PoVedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupno vdihavala nezdravi podzemski zrak. Cestokrat seru čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubi tudi tisti, ki neprestano i i vi v trpljenju in pomanjkanju. Med tiste sem ne že pred leti tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenske izkušnje. (Daljo prihodnjič.) Pierre Mayeur: "Majestic" se potaplja t- Razkošna dvorana velikega oceanskega parnika se kopa v luči tisočerih žarnic. Godba i-gra nežen valček, ki se izgublja v bučnem hrupu gostov. "Majestic", kraljica .velikih ladij, pluje s poliK) paro v noč. Sam samfcat se opira slavni pianist Hc(ry Uelkins na komolce in zre sanjavo predse. Med prsti, prekrižanimi na čelu, opazuje jneko mlado lepo gospo, ki se {>rav blizu njega zabava v gruči dam. Ta lepa gospa je Marjorie Kellovv, žena Georgea Fellowa, znanega |>utrolejskega magneta. Henrv opazuje to čarobno ženo in ne z bridkostjo v srcu spominja minulih žalostnih dogodkov. e Ko je bilo Henryju Jelkinsu pet in dvajset let, je pričel svojo kariero. Nikdo ga ni poznal, nikdo se ni zmenil zanj. ko je igral večer za večerom v day-tonski "Olympiji". S svojo materjo. odvetnikovo vdovo, je stanoval v neki predmestni vili. Zgodilo ne je lepega dne, da je potrkala na vrata njune hišice Marjorie. Ze dolgo je bila sirota, takrat ji je pa umrl še stric, njen poslednji bližnji sorodnik. Kovna in zapuščena je prišla tedaj najboljšo prijateljico svoje pokojne matere prosit za streho. Mlado dekletce s prekrasnim sopranom je nameravalo posku-ttiti srečo pri gledališču. Gospa Jclkinsova je skušala mladenko zlepa in sgrds odvrniti od njenih "pregrešnih" nagnenj. Ilenrv pa, ki Jo je seveda že zaradi svoje prevelike umetniške gorečnonti "razumel", je vse-kdar in na vse načine podpiral njena mladostna stremljenja Poinkal Ji je vzorno učiteljico, ki je nadarjeno učenko temeljito izšolala. Prav kmalu je po llenryjevi protekriji prvič javno na»topila v "Olvmpiji". Spočetka jo je imel za sestro, toda s ča»om se je do ušea zaljubil vanjo Ko se ji je izpovedal »voje gloUtke ljul»ezni. je Marjorie priznala, da ga tudi ona ljubi. Objela ga je 0 tako to- plim in ljubezni polnim pogledom, da mu je še današnji dan srce vztrepetavalo, kadar je mislil nanj . . . t Marjorie je postala v domovini kmalu slavna. Zato ji je neki priznan dirigent ponudil angažman v newyorški "Metro-politanki". Sprejela je z veseljem in odšla v New York. U-speh je sledil uspehu; Marjorie je bila v pičlem mesecu središče največjega ameriškega gedali-šča. Njena slava je rasla, njena pisma Henryju so pa postajala od dne do dne krajša in hladnejša. Lepega dne so pa v časnikih natisnili novico, da jo je Georges Fellosv, petrolej ski magnat, vzel za ženo. Henry je garal takrat ko črna živina, zato ga je porazna vest o Marjorijini poroki popolnoma strla. Več mesecev je ležal na smrt bolan. Končno je vendar materina požrtvovalnost premagala zahrbtno bolezen, toda mati je svojo zmago drago plačala; skrbi in prečute noči so jo upognile; umrla je. Henry ni nikoli več videl Marjorie; šele pred nekaj dnevi jo je srečal na parniku. Vračala se je iz Anglije, kjer je morala urediti neko nepričakovano zapuščinsko zadevo, Henry je pa po uspešni turneji po Francoskem potoval v Ameriko. Vse te dni se je ogibal Marjorie. Nocoj pa, ko se je bližala, ladja pristanišču, ga je prevzelo silno hrepenenje po njej. Nepremično jo je gledal, sledil je z očmi slehernemu gibu njenega vitkega telesa, občudoval je bleščeče zlato njenih las, boŽ£l je s pogledi njene prekrasno oblikovane roke, ki jih je pred leti, prežet ljubezni in strasti, vroče poljubljal. ' Mislil je na tiste lepe dni, na bolečine, ki jih je pretrpel zaradi njene nezvestobe — in nenadoma ga je zazeblo v duši; sovraštvo je vzklilo v njei. Napol zaceljena srčna rana jI? začela znova krvaveti. Zdaj pa zdaj je slišal njeno besedo, njen srebrno zvonki smeh. Pravila je svojim družicam o otrocih, o svojih otrocih! Henryju se je stisnilo srce. Tam nekje v daljavi, se mu je zdelo, da vidi prijetno hišico* v njej srečno družinico — in ona, Marjorie, pestuje svoje skodrančke . On pa, ki je ljubil samo njo— in ne bo nikoli mogel ljubiti nobene druge, je sam in bo ostal sam In zapuščen do konca dni. Ljubezen, ki ga je skoraj spravila na oni svet, mu je za vselej strla srce. V premišljevanju ga je nenadno prekinil rezek Šum. Zdelo se je, kakor bi se voz proda speljal po pobočju brega. Godba je utihnila in vsi potniki so prestrašeni pridržali dih. Sum je postajal čedalje hujši, zdajci je pa strahovito treščilo; kristalni kozarci so popadali na tla in se zdrobili na tisoče koščkov. Z miz so tekle žlahtne pijače. Ljudje so planili k izhodom. "Majestic" je trčila t goro in se pričela potapljati. Henry je stekel na vrat na nos v svojo kabino po rešilni pas. Ladja se je čedalje bolj nagibala. Henryju se je posre-čio, da se je preril skozi begajoče potnike na palubo. Tam je bilo vse brez glave. Svetilke so ugasnile, bilo je temno ko v rogu in veter je bril kakor za stavo. Potniki so vpili, jokali in prosili, tekali sem in tja. iščoči rešitve . . . Nekje je obupanec prižgal žveplenko — in takrat je zagledal Henry nekaj korakov pred seboj v obupu se zvijajočo žensko, ki je dvigala roke v temo in kričala kakor brez uma: "Moja otroka, moja otroka! Hila je Marjorie! Njuna pogleda »ta se v tistem hipu srečala. Njen je bil slep, poln blaznega obupa, nezavesten skorajda. njegov suh in mrzličen. Sekundo. dve je gledal njeno neizmerno bolečino , . . Srce se mu je skrčilo od sočutja; sovraštvo »e je umaknilo ljubezni. Snel je svoj rešilni pas In ga ponudil njej. "Vzemi!" je kriknil. Marjorie se je krčevito zdrznila. "Ti. ti? . . . Ne. ne morem sprejeti rešitve is tvoji rok . . " "Misli na svoje otroke!" Kakor povelje no zvenele njegove bc*edc. Marjorie jc obstala ka- PONDHUKK 29, ApRn Policijski "pozdrav" protestne demonstracije pred nlj škim uradom čaaopisnega magnata Hearsta. kor ukopana, gledala je v daljavo, daleč, daleč, bogve kam. 'Tvoja otroka, Marjorie, tvoja otroka!" Njegov glas je postal mehak in proseč. Marjorie se je vzdramila kakor iz težkih sanj. • "Moja otroka, da, moja otroka . , . prav imaš. Daj za moja skodrančka ... O Henry, Hen-ry . . Njene besedf so zamrle v krčevitem joku. '' ^ Prijela je pas. V poslednjem trenutku! Tisti mah se je zagnal visok in razpenjen val preko palube io, ju ločil . . . Drugo jutro je rešilna odprava potegnila iz vode na pol mrtvo Marjorie Fellow. Bila je nezavestna in popolnoma izčrpana. Henry Jelkins je pa že pred več urami nedaleč od nje utonil v razpenjenih valovih. Ali at« ie naročili Procveto ali Mla-dinaki liat svojemu prijatelju ali ao-rodniku r domovino7 To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete avojcem v domovino. NAZNANIL Našim cenjenim <„M„„lkoJ rojakom iirom 1'. s. a„ n«zri»„ d« Bmo presolili ,Vuj(J t ( Brooklyna, N. Y., v Mil WAl" VVUSCONSIN. Razpošiljali Z tukaj »tarokrajHko in amemko K o na uiti način kakor don* Brooklyna. Splošno )(a bo bol pravno, posebno prevoznina penejia ker tukaj 8nio nekak« dini Zdr. driav ter v bliiini mi ftlovenukih naselbin. O tem | nlmo natančnejše v cenikih. Pilite takoj po «eznam »Uri skih in ameriških xemen. Aki iute nujno rabite, lahko naroči »podaj navedenih, katere so k Ijane od tvrdke Sever & Co. tran—Zelje z*odno ali ron—Rožmarin - -S a 1 a t« Salata kamenita Klava Sa)jlU ški biser tflavnata- Endivja 1, rumena ali zelena rimska-Re; kisanje—Radič, rudečkast ali K Korenje—veliko svetlo rum«no-mare fine domače—Grah gladko Petriilj—Fižol "Češnjevec", "p ličar" ali "Ribničan" Bob. starokrajakih semen 12c paket Vsa naročila in dopiae pošliii NOV NASLOV STEVE MOHOR KO C 704 South 2nd Street MILWAUKEE, WIS. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepu 10. redne konvencije m lahko naroči na liat Prometa h šteje eden, dva, tri, štiri ali pet ilanov is ene druiine k eni aaroliiM. Proaveta atane sa vae enako, sa člane ali nečlane $6.00 za eno leta« 1 nino. Ker pa člani ie plačajo pri aaesment« $1.20 za tednik, m Jin to iteje k naročnini. Torej aedaj ni Taroka, reči, da je list predrar u i 8. N. P. J. Liat Proaveta je vala lastnina in gotovo je v vsaki drutiai a ki bi rad črtal liat vaak dan. Cena liatu Proaveta je: Za Zdrnl. države In Kanado 10.00 Za Gieero in Chlcairo j«.....I 1 tednik In................ 4 80 l tednik in............. I tednika in...............t.00 S tednika ia............ t tednike in............... Z.40 t tednike ia............... 4 tednike In............... 1.20 4 tednike ia............... 5 tednikov in.............. nič 6 tednikov in.............. Za Evropo Je..............$0.00 Izpolnite epodnjl kupon, priložite potrebno vaoto denar)« ali N Order v pisma in ai naročite Proaveto, liat, Id je vaia lastnina. Pojaanilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti < CHICAGO, n-U Tam m dobe ae