\ Insorati h« sprejemajo iu volj« tristopna vrsta: H kr., (ia nn tlaka lkrat, » y< >l »• 2 „ t> n » II 1'ri večkratnem tiHkanji ho ««na primerno zmanjša. RokopI s I ne ne vračajo, nefrankovana pisma ne ne sprejemajo. Namenili« prejema opravništvo 'administraeija) iu ekspedioija na velikem trgu h. Slov !(, II. nadstropji. Po poŠti prejeman volja: '/,a oelo leto . . 10 gl. — Za polleta . . 6 „ — Za Jetrt lota . ii „ 60 kr. PolltUBi list za slovenski naroi V administraciji velja: Za oelo leto . . H gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 „ Za netit lota . . V „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja (50 kr. veo na loto. VrednlSIvo na velikem trgu li št. i), v II. nadstropji. Izhaja po trikrat ua todon iu sioer v torek, četrtek iu soboto. Nova obrtnijska postava. Z Dunaja. 12. decembru. Kakor nem Vam žo telegrafično poroči), bila jo včeraj splošnja obravnava obrtnijBke postavo dovršena. Poročevalec grof Uelcredi govor 1 jo poldrugo uro, ter pobijal ugovore nasprotnih govornikov. Omeujal jo predloga, ki ho ga levičarji nedavno Btavili v zborn ci rekši, da ta predlog prič«, da hočo levica v sucijalno-gospodarskih zadevBh složno delati z j desnico. M a čeku. ki jo zuhteval Htrokovnjaške Ankete, odgovarjal je poročevalec, da bi to delo le zaviralo in bi konečno prišli tje, kamor bo prišli levičarji po 20letnem prizadevanji, namreč do nobenega vspeha. Tudi ni res, kar je očital Mačeko večini odsekovi, da ni dopuščala razprav; dostikrat bo bile to razprave šo preobširne in bo jako zavirale napredek posvetovanja. Levičarji bo silno upirajo doka/u zmožnosti in reč tako sukajo, kakor da bi bo ta dokaz zahteval za vse obrt-uije, ko se pa zahteva le za posamezna rokodelstva in so vse druge obrtnije proste. Mačeko jo rekel, da ga veseli, ker njegovo ime ne Btoji podpisano na odsekoveni poročilu. Poročevalec pa ne veseli, da bo radujo obrtniki stan. Poslanec Socher jo svaril, naj ne iščejo 1 udem dopasti, dn človek ne presliši ni pomoč klicajočega glasu, da slabotnemu poda roko in ga podpira, potem govornik sprejme to očitanje. Sicer pa je tudi Sochor kakor Mačeko reč tako sukal, kukor da b nova postava popolnoma pokojiala ohrtuijsko svobodo ter je b to trditvijo Blepil ljudstvo, ktero nima pravega razuma. PoBlaucu Suobbu odgovarja, da so ne poganja zoper konkurenco sploh, ampak samo zoper umazano, neomejeno konkurenco. Dalje govori poročevalec o so-cijaluih razmerah, ki so krive, da bo uboštvo čedalje bolj širi; temu se ima uekol ko v okom priti z novo postnvo, ktero namen je vri d'ti delo in določiti, kakšno nalogo imajo delavci v državi. Mnogo Hta dosedaj obrtnijstvu škodovala birokracija in pa veliki kapital. Govornik naposled pojasnuje določbe novo obrt-nijsko postave ter sklepa : Tri reči ho potrebne ako hočo nova postava imeti koristen vspeh: 1. nbrtnijski stan si mora neprenehoma prizadevati, da se bodo po storjenih skušnjah postava /boljšala; 2. zadrugo naj prešinja duh, ki jo oživljal nekdanjo cehe, t. j. duh strahu božjega, skupnega delovanju in stauovno zavesti; država naj po vsi moči podpira obrt-uijstvo, naj goji njegovo vatauove in naj He po nepotrebnem v uje ne vliku. Obrtuijski stan se je z veliko vstrajnostjo, odločnostjo in prav,m spoznanjem potegoval za svoje koristi, dasi jo bil od napačnih načel zapeljan, od vlad prezirati, od časnikarstva služečoga velikemu kapitalu zasmehovan; zdaj ima toraj pravico zahtevati plačilo za bvojo vstrajnost. Zato prosim zborn co, naj sprejme pričujoč predlog za podlago posebne obruvnhvo. Splošnju pohvala donela je g. poročevalcu od vsili strani. Pri glasovanji prosi predsednik obrtnijskega odseka, naj so naznani razlika glaBov. G. predsednik Smolka tej prošnji vstro/aje naznanja, du je zbornica sklenila pričeti posebno obravnavo z vsemi glasovi proti trem. Ti trije so bili: fabrikaut Skene, žulezničnl vodja G rosa, pa nemško-pemski veliki poaeHtnik grot Zedvvitz. Mnogo levičarjev bo je bilo pred glasovaujem iz zhor-n ca umaknilo, mnogo pa jih jo odšlo precej po glasovanji. Ko jo toraj Schiinorer za-hteval, naj g. predsednik tudi soštejo za postavo glasujoče poslance, da se bo vedelo, koliko j h je popihalo, je g. predsednik odgovoril, da to ni več mogoče. Potem bb jo pričela posebna obravnava. Gororil jo prvi k paragrafu 1. Keschauer silno dolgo; iu bi bil primernejše govoril v sjilošnji obravnavi, kakor v posebni, ker se ni držal predmeta. Ravno to velja tudi od vseh drugih govornikov nasprotno stranke, ki so včeraj in danes govorili. Za § 1. se iubo dosti brigali, ampak so v občo zopet napadali postavo Bamo. Reschauer je stavil prodlog, da naj so domačo obrtnijBtvo no prišteva rokodelskim obrtnijam in da naj se postavi prideno imenik rokodelskih obrtnij. Za njim jo govoril grof MioroszowBki ter so strogo držal § 1, in v imenu poljskega kluba nasvitoval premembo, da naj v dvomu, ali je kako obrtnijstvo rokodelstvo ali pa fa-briško podvzetje, naj prej razsodi deželna vlada, n še le vsled pritožbo ministerstvo. Mačeko je v silno dolgočasnem govoru Dvoja vlada. ( ptice iz rusko zgodovine. Po Solovjevu in llovajakem spisal J. Stok lasa. Razkolniški nemiri. Sofija jo de -seda hvoj cilj; vrhovna vliiHt je prišla v njene roke; Matojejev, najglavneji izmed Nariškino-vili ubit, mačeha pa odstranjena od vlade. A(i ta cilj je bil dosežen z nezakonitimi in nevarnimi sredstvi; predstojale so skrbi zadržati to sredstvo postojano v svojih rokah, kajti tudi drugi ho ga hoteli upotrebiti, da dosežejo Hvojo namere. Hoteli ho ga upotrebiti razkolniki, hotel ga jo upotrebiti tudi novi načelnik strelcev, po Sofiji izbrani knez Ivan Andrejovič llovanskij. Umirouje soloveckega upora, progonatvo m kazno naj bolj gorečih braniteljev staro vero, t. j. starih knjig, vse to ni moglo Iztrebiti razkola za carev Alekseja m Feodora, in zdaj bo razkolniki, ki ho bo nahajali v strelskih polkih, uklonili upotrebiti strelsko zmago, dn zahtevajo od arhijerev odgovor : „zakaj bo oni nn Htnre knjige zamrzili, pravo staro vero zavrgli, ter poprijeti novo, latinsko-rimsko V" Prikazali so ae v javnosti stari razkolniki, za razkola razstrižoni duhoven Nikita, nazvan Pustosojat, in ni h i dogovorili se h Hovanskim, in le tn jim jn objavil, du je on nam za staro Vero, ter jim obljubil pomoč. Večina strelcev ni bila za razkol: „Le to delo ui naše, nego patrijarhovo" ho oni govorili; ali Nikita h tovarši ni zdvojil, nadjaje ho pokroviteljstva od Ilovanskega; raz kotniki so javno po trgih bvoj nauk prepovedali, narod bunili, in 5. junija se pojavi Nikita Pustosojat z ogromno trumo naroda v K remiju, da pozove patrijarha na Lobnojc mesto na svečani prepir. Ali patrijarh ni hotel iti sam na trg, brez oseb carskega doma, boječ se nasilja od množice, a razkolniki zopet niso hoteli v dvorec, boječi ae, da jih tam ne polovč; konečno ju Sofija odredila, da se ima prepirka obaviti v dvorcu, v grauovitej (vo-gelnej) palači, v njenej prisotnosti ter car ce Natalije in dveh drugih careven. Razkolniki so pohiteli z upitjem v palačo ter tukaj začeli bruti svojo prošnjo za staro vero, ki jo bila pa razžaljiva za cara Alekseja in Feodora; zastonj jih ju mirila Sofij«, posebno pn Nikito, konečno pa so je obrnila, jokajo bo od nejevolje, k izbranim strelcem ter rekla: „Kaj vi smeratel jo li je lejio takim možem pristopiti k nain kot upornikom? Naj tukaj zdaj ni moč n O več živeti, pojdimo v druga moeta javljat narodu o takoj neposlušnosti iu ra/.o-renju". Izboruiki so odgovorili, da bo radi zbranega in vznemirenega naroda no morejo poprijeti precej shoduu mere proti razkolni- kom, nego da je potrebuo potrpiti ta dan. Prepiri so trajali do večera; na predlog, da je že kasno, so je narod razpustil z obljubo, da jim bode drugi dan izdan žu ukaz o njihovih zahtevanjih. Razkolniki se razidejo veseli iz dvorca z viko: zmagali Binol" Ali to veselje jo bilo kratko; oui bo bili v velikej manjšini; Sofije je ravnala tako lukavo, da so bili čez teden vsi voduje razkolnikov polov-Ijeni, Nikiti odrohljrna glava, drugi preguani, privrženci njihovi pa se razbegli ua vse strani. P u d U o va n h k u g a. Oalobodili ho bu razkoln kov; ali ostala jo šo težja zadača — osloboditi se Ilovauskega, ki jo znal pridobiti za ae strelce popuščanjem v VBeh njihovih željah, a strelci ga v znhvnlnost niso drugač /.vali kakor svojega očeta ter bili tudi pripravni izpolniti vso njegove zahtevo. Videč lo to privrženost mogočnih strelcev predrznil se je Hovanjskij upravitelj co žaliti b svojo samovoljo, velmožo z oholostjo, h poniženjem njihove službe, s svojo hlastavostjo. llovanjski je pobunil strelce; pobuuil pa jih jo vsaki, ki je hotel kaj doseči; čutili so svojo krivnjo, znali so, da jih no trpe niti bojari, niti drugi bolji ljudje, ter so vsled tega lahko verjeli vsakim glasom o merah, ktero bi se imele proti njim obrniti. (Daljo prih ) HkuSnl zuvrnčati govor poročevalcev v Hploftnji obravnavi ter je ponavljal mnogo žo prej povedanih reči. Ob Atirih bil jo konce hojo, prej pa ho jo Ao prebral predlog, ki ho gu Htuvili poslanci Matu A m tovarlAi njegovi I/. ČiNkegn In llobeiivvnrtnvegu kluba, nu| vlmlit zbornici Izroči predlog, po kterem nnj ho omili|ojo hu m o h t o j n o o b r t ii i j h k o zbornico i n h e ob o u e m p r o h t r o) i j o h o d a n j o kupčij ako i ii obrtnijnko zbornico. Danes jo prvi govoitl ČiHki poslanec Adn mok tor je Mtavil v imenu češkega klubu unj ho prldeno glodo rokodelskih obrtmj zadnji točki § 1 doHtavok, du naj imenik rokodelskih obrtni) zu zdaj HOdtnvI vlada, pa huiiio za toliko čiiHa, dokler tak imenik no bode določen po poHtnviioj poti. Ob ouom pu ho v posebni resoluciji vladi naroča, nuj tak imenik hohIiivi in prej ko mogočo državnemu zboru predloži v obravnavo. Vlttduu zastopniku \V o i g o I h p o r g iti Pla p pur t pojunnuvulu stn določbo § 1, ob onem pa izrekla, da vladu nič nima zoper nusvoto, ki sta jih htavilu M le roszovv nki in A dumo k. Ni torui dvoma, du btmlu ta dvn na-Hvota sprejeta, in du bodo h tem vhuj deloma vstreženo željam, ki so jih obrtniki razodoli pri zudnjem obrtnem shodu iiu Dunaji. Zu iijim jo govoril dvorni svetovulec in profesor viAjo kmetijske Aolo K x n o r. Mož ima navado v Aoli pri svojih predavanjih samega sebo hvullti iu O raznih rečeh čenčati, huiiio o predmetu ne, ki gu imu razkladati, l'r«v tako jo delal tudi duuos v državnem '/boru, kjer )o obAirnejo govoril prvikrat. Hvalil jo Humcgu sobo, koliko so Je žo trudil skoz dosot let zu obrtnijski hIbii, kur lahko doknžo, potom pu jo grujul poročevalca, du jo v svojem govoru omenjul tudi versko Himni pri vruvnuvi socijaluih razmer. Njemu ho ue zdi dostojno pri obruvnuvnh omonjuti iiujsvotojAoga , kar imamo, to jo verskega prepričanja I Kuko ruhlo-čutnl in verul hii nnoiikrut pontuli ti liberalci Blcor pu naj omenjam, da prof. Kxner je no-kduj mnogo delovni v kutoliAki rokodelsk družbi, In ho zdaj sklicuje na to, kur jo tedaj Htoril zu obrimjHtvo. V pripoznuojo dobil ji tedaj menda neki papežev rod ; ko jo pu obr ml hvoj pluAč, ter potegnil z liberalci, iinsul jo neki omenjeni rod ouncijatttri papeževi nazaj črA, da gu ne maru nositi. To tudi pričo kukAeu mož jo prof. Kxncr. Nedavno ho jo pr nekem volilnem hIioiIii pruv toplo potegoval za judn in ojstro grajal njih nasprotnike, tako Imenovane antisemito. Tudi v avojein dunaAujem govoru ho jo |iotogovnl zu Abrnhamovo hiuovo in hudo levite bral knezu LlechtenHteln u, dn ho je drznil govoriti o „Clui)Hon und liuijun — o Htunovih tn rodovih." O postavi hihiii jo Kxner mulo govoril, Ao muiij pu o tj ). Načrtu jo očital, dn jo slab , dn ulhčo nu moro nutnnčno povedati, kuj jo rokodolHtvo. On bi to sicer vodol, pa v postavo bi ho to vendar iio moglo sprejeti in nuj boljo bi bilo to določiti pri VHukem primerljeji poBoboJ. Tu ll jo mnogo govoril, kuko nuj bi hi obrtniki prizn-dovali, dn bi dospeli iiu stopnjo umetnosti, kur bi ho doseglo po umetnlAkib fiolab itd. Konečno je zutrdil, dn bodo glnsovul zoper postavo, ako tudi vsled tega zgubi svoj mandat. Liberalni (Isti Kxierj& hvalijo kot strokovnjaka v obrtnijskih zadevah, pn v danuAiijem govoru jo pokazal, dn jo samo Htrokovnjnk v domlfilju vuHtl in Instiii hvali. l'o nasvetu pOHlnncu 1'iHcherjn ho zalem ■prejme konec obravnave, m govorila kol glavna govorniku VV urmbrnnd r.n postavo, Itus pa zoper njo. I'u tudi VVurmbrund jo govoril bolj zoper knkor pn za poHtnvo, ter jo večini očitni dn jo sprožila narodnostno nučelo, du bi do-Hpeln do moči. Toda to vpraAnnjo ho dn lo rcAiti v libernlnein hiiiIhIii iii ako bodo liotln desnici obraniti veljavo pri i|iiroobrii)enjeiii ljudi h krftčnnitvu. Du-hI najdemo tornj tudi v posebnem Judom dovoljenem stanji tnko izjemo v načelu, ki ho da razlagati po odiioAnjih , vendar jo ofito, da rimskn država m mogla dati tudi kristijnnom onuko prednosti. Lo čo jo hotelu rimskn držnvu huiiio sebo, hvojo „rniHon d'Atro" (pogoj obstuiiaka) zavri 6i, inogln jo ojitiHt.itl hvojo tirjatov, da bi kristijun daroval državnim bogovom. PoiUHiiimo hI pomen to daritve. ItiuiHkn vera bila jo državna vera no H«mo v tem pnuiuuu, du jo jo držnvu Ir.vrAovuln, držuvnu viru biln je tudi v tem pomenu, da jo bila v iijoj rimska država hiiiiiu pravi tli istimi! predmet čeAčonjn. Čo jo Kimljnn du roval dižuvnim bogovom, jirisegnl jo zvoHtoho najviAeinu veličanstvu rimsko državo. Kukor Rimljan ui poznal DObeuega viAjegn vodila člo-veAko volje mimo državno postavo, kukor ho jo veH njegov ohstuiiek opiral uu to državo, O vzrokih boja mod popnsko-rimsko i tuko jo bilo tudi dosledno, du jo skuzovul dr- drhvo in krščanstvom. govoril Dr. Kri rok tor dliui^Jtikoga Nuntopul govor 14. okt, 1HH'J o r i k M a a n n o n , nodanji vmillčlllifiu. (Daljo.) V (oj zadevi ho kriHtijunjo niso mogli izogniti m/poru, fr nI hotelu odjeujnti ali rlm-sku držnvu uli kriHtijunl sumi. lo zakuj bi držnvu nu dovolila iHto krlsti-junom, kur jo dovolilu Judom V Alt ho iiiho udi Jndjo branili o|>ruvljutl pugansko daritve ? Kljub temu bila jo Judom žo pod Cezarjem in Avgustom dovoljena verska proHtost. Iu tu hii jo tudi ostala, Čo no vzamemo v poAtov uekuj inoiuogredočili nuHilstov. Kar jo rimska država Judom privolila, zakaj jo lo kriHtijanom odrekla? Proti podedovanim nuredbiim premaganih ljudstev k/ij pričeti so jo rimska držav« težko odločila, Značaju rimskemu jo lastno npoAto-vnujo do obstoječega, kur jo podedovano od Htnriftev in Hveto vslod starosti- Poganski umo-ulovec (lllozof), ki jo spiHul v zadnji polovici driuega Htoletjn polemičen hjiih proti kriHti-juuoin, pravi, du jo hudobija, čo ho v lutki deželi to ud|iruvi, kar jo od začetku veljalo. Kristjiinje pa niso bili nobeno ljudstvo, tem več i/, različnih iinroduostl poineAaua verska (irtiibn. Pohtimek to družbe opiral ho jo hii odstop od očetovske vire m iiu ujior proti domovinskim postavam, (lo žo tako ui vodol, mogel jo poizvedoti vsak omikan llimljan iz Tnc ta, da jo lili u.itanovitolj to vero, Kristus, pod Tiberijem od prokurutorja Poucijtt Pilatu h m i tj o kaznovan. 1'oleg tegn imelo jo JtrAčanslvo v večji lniiri od jiiilovstvu iiiihiIoii , razširjajoč značaj (lo tudi ho pnAlo, kuj pu dn, včasih propovodl zoper judovsko strastno gorečnost v razAIrju-vanji njih vero, vendar niso Atoli Jadovstvu ravno nevarnega rimski državi. Po nauku jii (lovskem o ftu lo pričakovanem mosljnuskem kruljnslvu bil jo čas Hjireobrnjoojn vneli ljud slov k Jehovl Ao v prihodu j usti. Med tom bila jo vera judovska iiiirodna, vera izvoljenega ljudstvu. Vso drugače bilo jo h krAčnimko "vero, k jo Imela postati svetovna vera tor jo od vsa cega človeka l.irjalu, dn ho radi svojega zveli čanjii k njej spreobrne kot edini m večni ros iihi. JiulovHtvo Iz verskih vzrokov paganov ui nudlegovnlo, kiAčiumtvo pn bilo jo po svoji notranji naravi pripravljeno nu boj. Jud hotel jo biti prost daritve le za hvojo ohoIio, kriHtijun pa hI jo prhudoval pogansko žrtvemku en o žnvl iiujviAjo čust. Popolnemu pojasni to važnost in namen uradne vero božje čoAčenje cesarjev, kot po-Hobno bogočastje ceHarHlvn. OeHurju, v kojem. jo poosebljeno voličnnstvo rimsko državo, čnstti Hodu) kot bogu. To cesarsko čeAčoujo postalo jo po svojem hitrem riuvltku popolnem tipično prikazovanje uradno vere, ki po božje čustl državno vsemogočnost, in sicer v podobi huiiio-Hilstvu posameznega človeku. Zraven čeAčonju cosarjev obstala jo, kaj pu dn, služba grAko-rimsInm bogovom, Obojno čeAčoujo pa ima isti numoii. Ilogovi uu knpitolu so tedaj cesuiHki bogovi. Rimska iu cesnrHka vera Hl.it ono in lato. Kdor daruje rimskim bogovom, tu skhžo n tem svojo vdnuoHt cesarju, iu kilor zaniču,u toinpoljno bogov, tn ruzžnll esurju, nu kojegn jo popolnoma in izključljivo pretilo vo ličn h tvo rimsko države. CeAčeujo esarjov in družili rimskih bogov imu tornj iinmun v veri pokazati popolno podložnost neomejeni oblasti cesurjevej. Mlini razloček )o n, dn so lužo v čcAčonji cesurjev tn numoii udi v tolesuem predmetu liabožnostl. Navadna U nul n u vera cesarstvu pu bila jo Hlužbu cesarju bogu. „Vi bolj čiiHt.lto cesnrin," vzklikuo fertulijini, „nogo OllmpČaoa Hiimogu." „Io do lato prav", Ao dostavi, „knjtl živeči jo mogoč-nejl od mrtvecu." D. refieuega razvidimo , dn ho v tom pre-greAi zoper vero, bogočastjo ln ob onem zoper veličanstvo, kdor ho obotavlja darovati iiradno-držuvnim bogovom, bodi-si bogovom nn knpi-toiu, uli cdsarju-bogu. (Daljo prih.) Politični pregled. V I .juldjuni lf>. dooombru, AvHlrijNkr d(v>,ol«i. Nit DmiaJI ho bili 12. t. m. poslanci deželnega zbora Tirolskega, vodil jih je deželni glavar pl, ltnpp. Zulivnlill ho so pro-svitlemu cuHiirju zu lopo prlpomofi, ter prosili, naj ho deželi pomaga Iz državnega premoženja. Gusar ho milostljlvo odgovorili, tor rekli, dn so osebno rudi storili, kur )u bilo moč in J b veseli, du ho to v deželi prizna. Kur ho dr žuvno pomoči tiče, ho potrebno ukazali iiiinl-sterstvu. Deželni zbor jo hitro delal, veseli mo, ho rekli cesur, da ho tudi v dežolnein zboru priznali pomoč vojnkov, knltor ho jo to zgodilo v delegacijah. /%ko (.ON|M>II ur 7.1*1» liUe, »imlouj delajo <1, ki Jo lio^rjo |ioMtail n zbornica ni tega aprejela (224 katerih drugih, ki so jih skovali, In ravno L|bhov zoper 411), tudi nmo sprejeli predloga, Hiidaj se posvetujejo nu Dunail, knko bi obrt- (ja „„ m.|tUJ Hti0Akov predloži za 1. 18HI—Hf>, iiijsko postavo popravili. — Koliko trudu, ko- mt0 kuko tudi ne predloga, da bi to Izročili liku napora to pnzadevii možem, ki bi rudi| ljudstvu jiomiigali, pu najdejo toliko zaprek. ,,Htvur zu katero se ue moli, je Zgubljeua". To budgetovi komisiji za poročevuuje, ker so po miHliki zoper dvoletno privoljenie državnega siroAka utemeljeni. Zbornica je Hprejelu predlog velja povsod, a tudi zu uaAu postavodajalce. (iu „„ uo|,ntero točke troAkovnlka za 1883- H I Opiraje ho na te resulce je Akofvliiucu zupo-1 V/,amo v pretres. vednl, du uaj duhovniki pn Akoliji nedeljo odločijo, I lir, fliidrliln 12. decembra. V po v kateri bodo verni eno uro molili m posebnoLlopji vojaškega ministerut« je niiHtul požar, Boga prosili, da ruzuvitliuje može, lil ho tru-Lj ,„ Vel'k del poslopja uničil. Kralj sam je dijo u poHtavodajo nu Duuajl, uko ti sami ueUu „avBoč, ko so gasili, lato tako oolaHtl. molijo, nuj pa verui ca nje Buga prosijo. — n,blioteka in nekaj pumohrana je zgorela. To besedo uiso sicer po okusu nekaterim, ki|i)VttJHOt 0H,,i, Jt, bilo rnnjenih. ho sumi sebi dosti modri, n kriatijauu, ki vsuk dan jiroHi za duhovno In deželsko oblust., so zelo pomenljive iu reauobne. Vojni iiUuiriil IImI 7. t. m. (Konec.) Dokler traja vojnAku ru/,položivuost (Mo Izvirni dopisi. 'ft lliiiuijii, 1'J. decembra. (Razpust državnega zboru. (! o r o n i n i.) Poslancu bilttlltsvnrlilUtiiiHH) je namesto četnega po-1S o h o u e r e r in l1'(l r u k r u u z Hkrbita r.a to voljuiAtvii nn sedežu urada Htalno vojuAko po-Ida min državni zbor po dolgočuHnih enoličnih veljniAtvo (Mililll comiuandi ) '/učenju Hvoie I razpravah tudi »vojn veselo ure. Tako razve-vrudovauje, ko odpotuje poveljniAtvo čete, mldrcujo uapruviln Htn zbornici tudi včeraj. K« je podrudjeno vojuAkeuiU miiilHtrsLvu. Njemu I pri HpluAuji obravuuvi obrtmjake postavo mata je poglavitno opravilo ob čahu vojake, du i/-1 imela prhko govoriti, rameni ne jima je di vežbajo zuložno vojno iu akrbe za potrebo voj-1 iavnl zbor tuko zelo, dn po njuni iuihII no »n nko. Kedur je vojna pred sovražnikom, ped-Liuži več živeti m du tu bilo nuiholje, naj hi ložni ho poveljniki čet viAjemu poveljniku, ku Lamega sebe usmrti. Kinvilu sta toraj predlog kor lo ukažovojuo ministrstvo. Nekatera oprn- ,glavni dižuvnl zbor nui uklone: Visoki vlad viln viAegu vojaAkega poveljuiAivu pripuilajo I ho uuroči, naj nemudoma razpiiati državni »bo tukrut poveljuiAtvom VojuAkih okoliAč. Kuj in I m razpiAo nove volitve" (llusen krohot bil koliko, pn določuje vojno ministrstvo v pora/.-1 odgovor nu ta nasvet omenjenih poslancev, hiu umljenji /. viAim povoljiiiAtvom nrinude. hala stn ho h tovarAi hvojiiiii huiuii, ter h trm 11. govori v poveljuiAivu vojnih oddelkov I pokazala, du Htu liet.lu huiiio zbornici napravit (1'ruppen-DiviHiuiiH-Oommuiidon). To razdelitev, kukor tudi kraje, kjer hu numeAčoiiu povelj iiiAivii, določi vojHkiuu zu poved (ordre de Im- vesolost. lu ko )e g. prednedn k vpruAul , kil podpira in predlog, ki Htu gu podpisala Kelio [norer in l1' (l r n k r u n saiuu , pu bi mora tulile). Oddelki ho sestavljeni i/, pehote uli Izlpo pravilnem redu imeti vhiij 20 podpisov, te konjiče. Poveljnik bojueinii oddelku je bojnilje z ujimii volni hiiiiio At.itjit reki poalunec buren maršal (Keldmnrse.liallieuteuant). /> c bok, bil je krohot Ae večji m reČobkrnl 111. govori v poveljuiAivu brigad (Brigade-1 kom odpravljena. Zelnik jn menda uiislil, da (/iimmanden), lil po svoji aestavl ali peAbrigude, I ho bode za (unenjeni nasvet vzdiguila čelu gorske brigade uli konjiAko brigade. Poveljniki I levica, ker njeni lmti zmerom govorti o raz hrigudom ho generalmujorji In jiUHlii državnega zliortt in o novih volitvuli Iv', govori od adjutantov , ki opravljajo I Da so levičarji tukl bojazljivci lil Imujo snino ulužbo pri Njih Veličanstvu, pri vojnem imui I pogum kričati po čusnikih, ue pa tudi glasovati HleiHtvu, pri vnukom bojnem iiinrAulu , iu v I/, a to v zbornici, tega Zchok m pričukoval. vojski pri nadpoveljntku in pri |ioveljniku nr-l/,uto gti pa tudi levičarski liuti zarad njego-mad. Personalni a d, utrni tj o opravljajo to službo! vegn glasovanju grajajo iu „N IV. Presno' pruv v mirnih časih pri jioveljuiku čet in pri Ime l/budljivo omenja, da je ui neumnosti, pri lui iiovunih Dumestniklh , Islo tuko pri vojaAkem I teri bi ne bilo kakega Kiajarcn. |ioveljniku v /.udri. Koliko Imn adjutantov biti I Pri diinuAiiji ho)I sta omenjena poslanca pri Njih VeličauHtvu, to pove najviše povelje I slavila do vludo Interpelacijo, kuj in kditj puč Kouečno pridejo Ae določbe znrnil nudzo-1 iuihIi kuj vkreuiti zoper trlno uA, ki tolikanj rovunjit iu Hieer v I. razdelku splošna določila, IAkodn prizadeva nuAin nogradom. v drugem vojaAkn, vojuAko-uprnviin in tehuičuo Ooroniui je menda vendar le zbiu ujiravna nadzorovanja; v tretjem ekonomično-1 nekoliko doHednniih samcev ter ohiioviiI klub, u|>ruvna nudzorovauja In v Četrtem odseku I ki pa drugim klubom Ae ni munanil svojegu vaje že razpoloženih vojakov Iii zavodov, po-1 tem nadzorovanju med rucpolužitvijo, ohslunku. Klubu so pristopili: Gorouiul, Pujur; Iižiičiiiii: llurgstaller, NVittmau, Vucotič; Istri Vojni ukazni list, je pruioHol tudi lniena|iauci: Kranceaohi, Laiarml, Vidulič; kranjski ID jioveljnihov čet (Corpscoiuiiiundutuii) iu treh I veliki pomstnlk baron 8ch\v«gel; Kuslnai Ku vnlski in KulačkovHki; ltukovinec: Kohauovsk; moravHki veliki pnHOHtuiki i grofje DubHki, Bteckau iu Vottor. Pravijo, da jiriutopijo tudi južui Tirnici: Ciaui, Bertoliui Iu Lorenionl m Ae nekteri drugi. Ivluh bi toraj imel okoli 20 udov in ho bode menda imenoval klub liti r n 1 u o g a u r e d i A č a. iv no kr. nkr. KOHjiosku pa to onkrumho in poftkodovunje grobov lotičnemu županstvu v razsodbo m kaznovanje, lu Hednj, drugi brule.il ČU|to, kako da je v rnzBvitljeni dobi I. 1882 modri in verni župan h hvojiiii uvetovalntvom to oskiumbo človeških trupel in puAkodovunjn grobov razsodil m kn/.uoval .- Salomou bil jo proti tej modrosti alumorezecl Poklieuua Htn bila dotičui go-spodar |»raaet in eerkvonee ko pričti, ki je te razrite grobove t ti lUEgrlreue kosti videl, preteklega meHCCii k zasliianju iu razsodbi. Nekaj čana diug nn drugega krivdo zvračevnje, ker eden teleta in janee, drugi pa prasota po po-kopaliAčih puHetn, utrne ho nu enkrat zvezda v modri županovi glavi, ter r, ruzHVitljt imu obrazom in smehljajem poitnvi cerkvencu vpra-AnDje: ,,Koliko pa vi Hiisllte, dn je mrtvo člo-veAko truplo vredno V" - „To hote pa vi na) boljo vedeli, ker je tu razsodba Vam prlpuAčcDa", mu na to odgovori oerkvenec. In po kratkem poHvetuvunji /. Mniom, Eikom iu ltudamaniom razglUHt ho Hiidbu, du ,,stn N. N. posestnik pruAičev In N. N pflHOHtiiik jancev vne kazni iu globe o|ii'oAčen«. ' Ako to hoiIIio h poprejAniiin županovim vpruAanjem v logično ali dosledujo »vez o Btuknemo, ho li ue pravi to z d ni nuni besedumi: „(>lovoftko truplo jo enako živinski mrhovini, iu vsled tega tudi nikjer lil nobene Akode, da bi jo bilo treba povračovati". Kdo ve, če ho župan iii njegovi svetovalci tedaj ua to mislili, ker ho h sodbo potrdili, du ho namreč ranjci njihove lure (|>a vendar ne tudi ranjen žena in dvoje otrok g. župana, ki ondl počivaioV) vredni, da j h vho akiipaj pr . , . . sned6V 1 Kuj pravite, je li to luč 1'.). utoletju uli j« eno tlHtih žaloatuih znaminj, po katerih ho uaAa sedanju nluboveniu doba celo med liberalci po kmetih odlikuje? Kaj bi rekel k temu veren katoličun, kateri ve v kaki /.veri no kristijanov udje z udi KriHtiiHOViml, du ao po hv. krutU in po drugih zakramentih posvečeni in koliko čoAč.eujo sknieujt uio ravno teleniuu ostankom svetnikov, katere celo B g pogostotna t. uaj-vetimi čudeži poveličuje, '/.ato vpmAuino ; fleuiu jo katoliška cerkov napovedala, pokopališča obzida vati iu mrliče zagrebavati ? Menda vsaj ne, da bi jih pr. .. izrilel Nemci pravijo tom krajom ,,mirodvori" (Friedhiife); kakšen mir pa imajo taki mrliči, ki pr... pod zobe pridejo ? *) Mi avoja pokopališča imenujemo „Božje njivo", ker ao ondijtiejejo in ondi zorijo trupla Bvetmkov za llnga in av. nobena; ao pa mar tudi Božjo njivo, kjer ao janci, teleta in pruneta panoju? Krščanska pokopališča uo toraj „Hveti kraji"; zakaj zemlja iu mrliči, vse jo poHvečouo ali vsaj blagoHlovljeno. Ali »o pa taka pokopališča tudi h veti kraji, kjer no debelo (mendu kraške) buče aadč, kjer najimenitniša vuška goHjul, (čimt njeni oliki I) po nagrobnih križih plenice in drugo perilo razobešu, in katere imajo njeni in ho uedovi paglavci mestu kraških gomil na borjači? Spomin vernih duš v vicali nam te resnico vHuko leto vzbuja in nu milijone celo Hlabovernih kriatijanov ho tedaj druži z onimi procoaijami, ki gredo venčat in razsvit-lovat grobove nvojih ljubih runjcih , jln darovat Hvoje aolzo in molit za njih dušo. Ali VHa ta ginljiva vurna znamenja zadušila je moderna doba celo na kmetih, vho Hveto postaja v po-erneh, porogljivoHt in norčevanje, C. g. tovariša pa, ki nam je to zaupljivo razodel, proulmo odpuščenja, da smo to oskru-njonjo iu njegovo moderno obBodbo javno razglasili in pograjali ter h potrebnimi opombami pojasnili. Domače novice. V Ljubljani, 16. docembra. (Trgovinska in obrtnijska zbornica) jo včeraj (15. t. m.) tukaj zborovala. Nu dnevnem redu jo bila tudi volitev zastopnika merjenji želez-nično proge iz Ljubljano v Kamnik. V sredo 20. decembra jo splošen zbor zdravniško družbe. Znanstveno govore bosta imela dr. Kovač in dr. Kapler. Navzočih mora biti najmanj 12 udov. (Iz prod porotne soduijo.) 11. t. m. je bil obsojen Matej Hribar iz Kanderš nu 4 leta težko ječe. 22. septembra jo namreč, ko so proso meli, vdaril Franceta Logaju a atolovo nogo po glavi, razbil mu glavo, potom pa št nekaj dvajeetic vzel, zapil jih in hu hiiiu ovadil. — Postil se bodo tudi vsak mesec in '22. sept Ham zaprt. 12. t. m. jo bil obsojen 18 let Btar delavec Jožo Kavkcl, zarad telesnega poškodovanja. Pijan jo vrgel v Loki na glavnem trgu glavuičnrju Tomažu Bogataju kamen v levo oko. Kavkolj jo dobil 2 let težko ječo iu bode poškodovanemu plačal 200 gld. za oko. Razne reči. — j- Umrl je vis. čast. gosp. Janez Demšar rojeu I. 1808, duhoven na Ilukovšiei pri Belcah. R. I. P. — O b č u i zbor narodno čitalnice novomeške ue bodo kakor jo bilo razglašeno 17. dec. 1882, nego šo lo 86. dec. 1882 v dvorani prvega „narodnega doma." — S e g e d i n zopet v u o v a r n o a t i. I z zgornjega Putisja so sliši o naraščanji vode, pri Segedinu ju Tisa močno nustopila, pri Košiejovicah ju llernad bregove prestopil. Niž|ii zemljišča so žo pod vodo. I/. Bouodek ae sliši o silnem navalu morja, So večem, kakor jo bilo prod dvema meaci, ko bo lagune *) DrugI po to razlagajo od ,,oliifriodeu," toda) „Frledhof" nli „Froldhof" zavarovan kraj „Mirje". naraslo, in je morje poplavilo trg av. Marka in Piazzeto. Sedaj pa je vsled ailnega morskega uavala visoke plinu voda nastopila po vsem mestu, skoraj povsod je prenehal promet. — V KingHtouu (na otoku Jamajki) jo pretočeni ponedeljek 11. t. m. pogorel del mostu, kjer stanujejo trgovci in upravniki. Škodo je nad 6 milijonov lib. strlg. Voč 100 ljudi jo brez strehe, ruzdojamh jo muugo za-ložišč in skladišč blaga. Živeža zelo primanjkuje — Kaj je vzrok, kdo je kriv? tako vprušajo ljudje vselej, kodar su zgodi kaka velika nesreča. —■ Brezobzirno posekanje gozdov je krivo veliki uoHreči, ki jo zadela Tirolo, tako se Bploh govori, nekaj je resnice vmes, a edini vzrok to ni. — Poslušajmo, kaj ho o ti stvari pišo iz tTirolov. Bero so namreč to le: Ob takem času, ko jo bilo na Tirolskem šo veliko, morda preveč gozdov, pripovedujejo o nesrečah, ki niao^bile nič manju od sedanje, ali pu še voČe. Veliko vas', ki so pri ustji rok, jo postavljeno na plazovih, to se posebno vidi, kedar začno voda zemljo trgati, prikažejo se drevesa, zusutu ii> sipo in kuraenjom, ki jih tako varuje gnjilobo. Ta drevesa jo voda prinesla iz hribov v dobi, ko povodnji niso nuBtajulo zarad pombujkunja gozdov. Tako se pripoveduje, da je bilo sedaj po nekaterih krajih, kjer jo bil gozd posekun, manj škodo, kakor tam, kjor je gozd šo stul. Tako prikazni govore, da jo tu troba vso provdariti, proden da so kaj za trdno in obče veljavno razglasi. Kako jia tudi vodo grade. Tu ]>ač volja, kolikor glav toliko misel. Vodno stavbe, katero so nasvetovali učeni gospodje in so Htotiaoče veljale, ho bilo razrušene pri prvem nalivu, u zgradbe, katero ho postavili domitč ljudje, bo odvrnile dosti nesrečo. To jo vendar gotovo, da jo vsa človeška umetnost preslaba proti elementarnim silam in je prav resničen izrek, altu GoHpod no stavi hišo, zastonj se trudilo, ki jo hočeio postaviti. Tržil« cene v l<|ul>ljniu. 14. decembra. Pšenica banuška hektoliter U gl. 24 kr.; domača 7 gl. 1)2 kr. — rež 6 gl. 61 kr.; — ječmen 4 gld. 2'.) kr.; — oves 2 gld. !)7 kr,; ajda 4 gl 28 kr.; — proso 5 gl. 05 kr.; - koruzo 5 gld. 28 kr •Viivne illniiilie. 1H. dec,. 1. oks. držb. pon. Franc in Neža Vovk iz Trebčo vaiii. Zužonbork. I). oks. držb. po». Igiuio Krčulj ir. Zagori«« St. 51. Lnšlčo. It. oka. držb. poa. Marija 1'irnat. i/. Poljan, Ribnica. 11. oka, držb. jioh. Viljolmina lloidl graščina Obor-orkoiiHloin 9B00 gld. Ljubljana. 1. uk«. držb. pos. lila* Vrnnfi Iz OlSovka 8882 gld. Kranj. 1. okn. Hržb. pon. .Tanoz Klopčlfi, PoŽarenca 1259 gld. 1 trdo. lil. doc. II. oks. držb. po«. I,oren« Zornimi i/. Klonka IHfj,'l gld. Postojna. 1. oka. dražba posostva Janez Kedmak, Nadanjonolo 1660 gld. Postojna. 8. «k». držb. poa. trnka Holuo Iz Klonka 7 1(1 gld. Postojna. I. oks. držb. parcel Janeza Uršffia i/. 8l»p 3110 gld.; 705 gld. Vi|iava. 1, oks. držb. pos. Marka Lipovšok iz Podlipovon 5085 gld. Litija. L oks. držb. pos. Marjeta ICiv-Btolie iz Iteko 1 !)50 gld. Litijo. L oks. držb. pos. .lan«/. Valontinfiič i/. Slivno 800 gld. Litija, I. oks, držb. pos. Uiih iz Itelovodo 1600 gld. Klbnien. Umrli ho i V Klizabiitini bolniel. I U. doc. Janez Jlroskvur, 5 ituiseov, V občni bolnici. 6. de«. Janez Jereb, 57 let, vnetju pljuč. 7. dno. Potor Marinko, '2'/,, 1«, vnotjn možganov, H. deo. Jožo Gregorič,, 71 l«t, starost. Ilarbara Vovk, 73 Lit, vodenimi, i), de«. Ilolena Kržlč, lili l«t, vodi niča. 10. deo. Mariana Naclitlgal, '27 bit, vodenico. Peter Cvlrn, gostili! 72 Lit, starani, 11. deo. France Itelčič, 71 l«t starost. 12. do«. Valmitin Ncgro 55 Lit, vnetj« pljuč. XVIII. izkaz doiioHkov za spomenik dr. 1. Blelvvelsa vit. Trstoniškega. Pronosek iz XVI. izkaza 1418 gl. 30 kr. Nabral in poslal proč. go»pod dukan Jan v Dolini l tlosp. Svet Ivan ...... 1 ,, Klemena Franc .... 1 „ Kožulj Anton .... 1 ,, V. HorStnor, c. kr. prof. v Ljubljani, v čitalnici v Celovcu nabral ,, Nakiis Josip, župnik na Planini pri Vipavi .... 3 i> i f n Hktipuj do zdaj . 1427 gl, 80 kr. Za božična darila ji r i p o r o iS a m svojo iz d o 1 k «1 V zlatu povite urne vcrižice!!! Tudi razpošiljam nlodočo r«Či mt h pravim eekiiiskiiu /.hitom pozlačene, ki Me oil pravega /,lala nr ločl|o: Urne verižico za gospodo po • 8 gl. 50 kr. Urno verižic« za gospo . • 4 » — 11 (iarnitura gumb za gospodo . . • 1 i, 80 It Garnitura gumb za gospu O )) 20 Garnitura, brocliu jia iiliani nujno • 8 „ 50 II Prstani i/, pravega (i karatnega zlata z domaiiti iz Humatr« okinčani , ki a« od pravili nti ločijo, po 5, (i, 7, H, ti in 10 gld. (Pri prstanih naj «« naznani dubulost prsta h papirnatim robcem.) V »o pošiljam proti poštnemu podvzetjit. Kdor pa prej po poštni nakaznici posije denar, pošljem mu reči brezplačno. (i. \V. Schak, (!l) Voraimdtgoiohllft, Prag. W«inb«rgo. l^ridl Ne lAcejo. ~"VfB Občo zimiio in izvrstno na Tržaški razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene svečo iz čistega nepokvarjenima čebelnooa voska ((i) p r i p o r o č a t a P. in R. Sccmann v Ljubljani. Veliki trguvpc G. Milessich v T «•-<«« razpošilja >< poštnim povzetjem v malih pove/.kila po 4kilo poštnino prosto na vso krajo Avstrijo in Ogorsko tako po niaki coni , kakor ua debela in slccr : Coylon, nuj bolj izvrstno I kilo |io gl. 1.70 Coylon pori , zelenkasto ,, ,, Manila ,, avltlo-zolonkastu naj bolj izvrstno ,, „ Kuba, dflbulnzrmito, naj bol) Izvrstne St. Doniiugo Java, svltlozolonu Java zlato, izvrstno Santoa, naj bolj Izvrstne, ziilnn« ,, , Itio, izbran« „ ,, Iti/,«, izvrstnega ,, ,, „ Ituugon I „ „ Namiznega olja (Aix«r) v konitarnkili poiiodab po 4 „ Namiznega olja od Mont« st. Angolo „ ,, Makaroni napolltanskl 4 kilo vkup Zadnjič dišavo, južno BiidjiČo, žafran, eolui' lad« in vho drug« izbranosti za kiiliinjo in ua miza kolikor mogočo po nizld ««nl. Kdor žuli izkazu raznih ciln, no mu bod« takoj poslal. (7) P 4) k rt M i » n >i ii ii 2.— 1) 11 1.60 >1 >1 1.75 9) '1 I.4H >1 • 1 1.42 11 It 1.54 ii It 1.8« ii II 1.80 H ii " -.40 ii ii " -.86 ii m 1.28 ii 11 1.15 po ii -,00