Posamezne Številke: Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1'—. UREDNIŠTVO m ul»i* v Man-bara, JnrJičera »lica ». < L Badafar. UPRAVA ac »ahata * Jariičcvi nIm iL 4, pritličje desna* Tele-fra it. 24. — SHS poatnočakovni raoaa .-ter- 11.78J. Na Maočila Im dcMija a* mt man. — RakapU aa m vračajo- Poštriftfablatena v gotovimi Cena ctatfairife Sfiv. Dl« -■75 Posamezne Stevilkei N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—a *TABOR* izhaja vsak dan, ran«a nedelje ia praznikov, ob 18. ari ■ datumom naslednjega dn« ter stane mesečno po poiti D 10'—, xa ino» semstvo D 18’ —, dostavljen na dom D 11*—, na imkasniee D 10- — ioserati p« ck>govoru. Naroča s« pri opravi .TABORA* MARIBOR, Inroioova olisa stev. i. Leto: VII. Maribor, petek 12. novembra 1926. Rapallo Maribor, 11- novembra. Danes ie rapalska obletnica? črni ro, bolj se je iztezal po jadranskih o-H^f^nski pohlep-Italiji je šlo za državne in le deloma za narodno interese, nam je šlo za narodne in državne interese, zlasti Pa za aravne. 7-a pravico nam 3e šlo. Reklo »e je: samoodločba narodov-Stotjsoči našega ljudstva na Goriškem, v Trstu in Istri so bili -za Jugoslavijo. Ko se je ujedinila nova država in se je jelo razpravljati o mejah, smo predložili Italiji in vsem zaveznikom — zmagovalcem: — Naj odloči plebiscit. Kar bo za Italijo, naj se svobodno priključi* ali ne trgajte celili delov živega narodnega telc-Sa in ga ne mečite tujcem! Comu b; ponavljaji zgodovino boja naše zapadne meje, ki je zaključila Bv0Je poglavje v RflPallu črnega dno 11. Novembra 1921? .Takrat »mo te izgubili, lepa zemlja Primorska, takrat ste Pred vsem svetom Postala italijanska, ve solnčna brda go-riška. Že Preje sp uporabili Italijani pravico močnejšega in so pokazali, kakšna uso-?a^a 600 tisoč naših rojakov. Zažgali so Narodni dom, trpinčili so ®aše ljudi, »zapirali nedolžno Slovence v ]6co med tolovaje in pošiljali poštenjake ^ mternacijo. Dali so jim občutiti vso ,3riita[nost gospodujočega naroda. In tam, kjer je bila naša narodna za-Vc.st najbolj živa, je nastalo nenadoma Prizorišče pruskega načina zatiranja, na-c^a, ki je še Prekosil prusko germanizacijo na Pomeranskcm in Poznanjskem in iriadžarsko na Slovaškem, nad katero se Je pred vojno zgražala vsa svobodoljubna Evropa. Odkar je začel fašizem bičati in muditi cejo lastni narod, jo postal martirij Slovencev v Italiji neznosen. In od tedaj se ničemur več ne čudijo. Pričakujemo vse* zakaj Italija je Podaja dežela neomejenega teptanja svobode in pravičnosti. Ob obletnici Rapalla se no moremo ubraniti bridkih misli. Ne bi bil Slovenec. J]6 bi bil Jugoslovan, kdor bi ne mislil ■flanes na naše zasužnjene rojake. Kaj bo ž njimi, ne vemo, ali jasno je to, da jih nc smemo pustiti, da jim morajo pomoči. Jasno Je, da nam mora Po-raz naših zahtev v Rapallu, ki je hkratu Poraz pravice in samoodločbo narodov, Ostati Črn Praznik, ki naj še pozne rodove spominja, kedaj so bili pred očmi *Pravicoljubjie« Evrope izdani radii rim-?*®ga pohlepa po tuji »etniji in radi ita-Janške vojne strategije absolutno slovenski kraji Plen tujcu. Marsikaj gre na račun: našiti lastnih jj*^t>ak. Preveč smo verjeli v »samoodločbo narodov«, ki se ni dala ali hotela tvesti; zamudili smo lopo priliko, ko se “*m Je pomijala Wilsonova črta (ne ®Jede na posledice ki bi lahko nastale •Prejetju te črte). Bridko smo se pre-v veri o pravičnosti. -Odnosno: drugi narodi Imajo drugo Pojmovanje o nacionalizmu, [n l niim “•»o računali Delati le Sreba 3 Kralj ie za to, da država prednjači po delavnosti. — Za izgradnjo naše želez-aiike mreže. — Proti obiskovanju tujih kopališč. Beograd, 11. novembra. Listi so objavili nekatere zanimive podrobnosti o avdijemoi novega skupščinskega predsedstva pri kralju. Kralj je izrazil Predsedstvu željo, da bi država kolikor mogočo intenzivno gradila železnico in stanovanja, s čemer bi prebivalstvo našlo dovolj dela in sc mu ne bi bilo treba seliti v inozemstvo. Posebno je kralja zanimala nova liška železnica in pa vprašanja našega dalmatinskega in hrvatskega Primorja. Kralj je tudi izrazil željo, naj bi se visoko obdavčili oni/ ki obiskujejo zimska kopali, šča. Z zadoščenjem je ugotovil, da dobivamo sedaj predmete, ki smo jih morali dobavljati iz Italije, iz naše domače Dalmacije- Na koncu je kralj delegaciji svetoval: delati in zopet delati. Vladna kriza — etapa k nadaljnim dogodkom Prihod Stj. Radiča v Beograd ln njegovo politično ozadje. Beograd, 11. novembra. Stj. Radič je prispel včeraj v Beograd in je imel v klubu JiSS važna posvetovanja o situaciji. Kakor se vašemu poročevalcu zagotavlja na poučenem mestu, se je položaj Uzunovičeve vlade zelo poslabšal- Radlčevska stranka zahteva revizijo uettunskih konvencij, med tem, ko so radikali proti vsaki reviziji, ki ji tudi Italija odločno nasprotuje. Ra-dikuli pa zahtevajo od radičevcev revizijo zakona o likvidaciji dalmatinskega agrarja. Uzumovič bi bil voljan dati radjčevcem kake koncesije, če ne bi bilo treba za vsako koncesijo zahtevati odobritve radikalskega kluba- Nima pa ne veselja, ne Poguma, da bi predložil radičevske želje merodajnemu forumu radikalne stranke- Položaj je danes takšen, da je pričakovati ostavko Uzunovičeve vlade že v prihodnjih dneh- 0-stavka se zdi kot neizogibna etapa za na-daijni razvoj veliko politične, gospodarske in socialne. krize. Počasno zakonodajno delo Sprejetje kazenskega zakonika v odboru. — Osnutek zakona o centralni upravi pred plenumom. Beograd. 11. novembra. Včeraj je bil v parlamentarnem odboru brez posebne debate sprejet osnutek enotnega kazenskega zakonika za vso državo. Osnutek zakona o reformi vrhovne državne uprave (redukcijo ministrstev itd-) bo baje tekom prihodnjega tedna izročen plenumu narodne skupščino. KRALJ V HRVATSKEM ZAGORJU. Beograd, 11. novembra. Včeraj je kralj sprejel v daljšo avdi-jenco grofa Bombelesa iz Opeke. Kralj bo odpotoval v spremstvu grofa Bombelesa v Vinico pri Varaždinu, da sc udeleži že napovedanega lova na fazane. Kraljica Marija je že s noči ob šestih odpotovala v Bukarešto, kjer ostane dol j časa. Dnevna kronika Kaj bo z železnico Rogatec-• Krapina O tem piše zagrebška »Morgcnzci-tung«: Več kot dve desetletji sc zainteresirani krogi potegujejo za dograditev progo Rogatec—-Krapina. Boj za uresničenje že davno idealnega načrta je zlasti v zadnjih letih zavzel resnejšo obliko. Ni minil dan, da sc ne bi govorilo o že dovoljeni in definitivno odobreni gradbi omenjene proge, kakor tudi o opustitvi v podrobnosti zasnovanega načrta. Vendar lx) kljub vsem nasprotujočim si vestem, Prišlo do končno veljavnega sklepa, ki bi naj omogočil dograditev te za naše gospodarstvo jako važne Proge- Iz protokola o komisijonelnem ogledu trase, ki so je nedavno vršil, povzemamo, da bi dolžina proge Rogatec— Krapina znašala 19.4 kilometrov. V načrtu -sta dve postaji, Dobova v mariborski in Gjurmanec v zagrebški oblasti- Pritožbe, ki so jih vložile nekatere občine, niso resnega značaja, ker so bodo malenkostna vprašanja dala z lahkoto ugodno rešiti, kajti vse prebivalstvo, bez razlike želi železnico. Vaščani Iz Gjurmanca želo, da bi se trasa prenesla, ker jim bodo sicer uničena najboljša polja. Najsi jo zahteva še tako upravičena, se ji ne bo moglo ugoditi, ker bi se s tem gradbeni stroški Proge znatno dvignili. Iz istih razlogov sc tudi ne bo moglo ugoditi prebivalcem Krapine- Prebivalstvo občine G.iurmanec želi, da bi imelo postajo v občini sami, kajti kraj ima premogovnik in lesno industrijo, ki se bo brez dvorna z dogotovitvijo te proge znatno dvignila; nemogoče pa je, da bi se pri tem oziralo na parcele posameznikov. Gospodarska vrednost proge bo brez dvoma velika, kajti omogočen bo hitrejši in tudi znatno cenejši transport blaga- Kedaj se bo Pričelo z gradbo omenjene proge, še_ ni znano in je zadeva, kakor so zatrjuje v poučenih krogih, še precej negotova. Treba bi bilo* da se zainteresirani krogi ponovno zavzamejo za projekt in končno vendar pridejo do uresničenja. — Poslanec Wilfan aretiran. Italijansko oblasti so dale v Rimu aretirati zastopnika slovenske manjšine v dosedanjem italijanskem parlamentu dr. Wilfa-na.. Vzroki aretacije niso znani, vendar Pa jih ni težko uganiti- Dr- Wilfan je odločen bojevnik za manjšinsko pravice, predsednik mednarodnega manjšinskega kongresa v Ženevi. Ni čuda, da je fašistom trn v peti. Bati se je, da bodo tudi njega internirali, kakor groze z izgonom ln internacijo mnogim slovenskim narodnjakom v Primorju- — Vojna napetost med Italijo ln Francijo? Neki francoski list je razkril, da se Italija resno pripravlja na vojno s Francijo. Generalni štab je baje že izdelal mobilizacijski načrt in Posadke ob italijanski meji so sc močno ojačile. Ker se Ua vseh koncih in krajih kaže fašistovsko hujskanje proti Francozom, ni ta alarmantna vest preveč neverjetna- Pacifistična Italija sigurno ni razpoložena in Mussolini je že Ponovno povdaril z znano pogodbo s Španijo pa je tudi praktično Pokazal, da sanjari o italijanski premoči Usoda naših zasužnjenih rojakov Je Posledica strašne vojne, ki je ene pokopala, druge pa Povzdignila- Kjer odločuje moč, tam je pravica njena sužnja. In razmerje moči jo hotolo, da smo morali Slovenci plačati svojo delno svobodo z drugim delom naše zemlje in narod«* Ali bo kedaj krivica popravljena? Ali bo odločevala nekoč pravica? Verujmo, vendar pa se varujmo zmot in slepote- Italijanskl fašizem se bo ugonobil z lastnim mečem, Prejalislcj bo njegov konec. Takrat se mora položaj naših rojakov vsaj malo olajšati. Bodi našo stremljenje usmerjeno v ta nravec. da jim dotlej Pomoremo nositi jarem. Da čutimo ž njimi, da živimo ž njimi. Ob šesti obletnici RaPalla in ob dneh novih krutih preganjanj nam to veleva narodna dolžnost. Zamisliti pa se moramo ▼ celoten problem, pogledati resnici vt obraz in se učitt od zgodovine. Rapallo nam ni dalo pravdoe, ker je slonel na samem načelu vojne, materijaln® moči! AH naj nam da to načelo kedaj drugikrat pravico? Morda — morda oa se RaPallo še razširi. Nič malodušja, ali varujmo sc zmot in nc omamljajmo se z ničemur, kar je dvomljivo na tehtnici zgodovine. Prepustimo konec času — za zdaj pa vej Pomagajmo trpečim bratom! Številka: 257. na Sredozemskem morju- Garibaldijeva afera je razgalila do kosti vso hinavsko in spletkarsko politiko fašistovske Italije: nasproti Franciji. — J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. Na rednem občnem zboru dno 5- nov. t. 1. je bil Izvoljen za zimski semester 1926 in 1927 sledeči odbor: predsednik Kocmur Ciril, inž.; podpredsednik Jerše Lado, te-lmik; tajnik I. Špindler Motod, med.; tajnik II. Pogrujo Stane, med.; blagajnik Jereb Drago, inž.; knjižničar Ferme Fr.,' phil.; gospodar Malcrič Joža, tehn-; arhivar Prosen Ciril, inž.; odbornika Krulo Franjo, inž-, Rus Marjan, Phil- — Izvoz našega sadja. Inozemstvo sc letos živahno zanima za našo sadje in se računa, da bomo od letošnjega pridelka izvozili najmanj 5000 vagonov ja-' bolk- Ako bi bilo več dobre volje in ako bi se nudilo izvozničar-iem več olajšav* bi izvoz gotovo dosegel 10 tisoč vagonov. — Vohunski posli sovjetske Rusije. V Pragi so razkrili veliko špijonažno a-fero, v katero je zapleteno rusko diplomatsko poslanstvo- Dognano je, da je neki Shnonck, ki je bil zaposlen y litografiji vojaškega instituta v Pragi, izročal ruskemu zastopniku razne vojaške dokumente. V afero so zapleteni tudi nekateri komunisti, ki so bili že aretirani na podlagi zakona za zaščito republike.; ..— Po volitvah v Grčiji. Po dosedanjih vesteh je sigurno, da so si pridobili večino republikanci, s čemer je Povratek: monarhističnega režima za sedaj odklonjen. Venizelos je izjavil, da ne sprejmO v novi vladi nikakega mesta, — V spanju je skočil skozi okno. Vi neki gostilni v Zagrebu je gostilničar Ivan Jakšič iz Markuševca, skočil v spanju skozi okno in obležal težko ranjen na dvorišču. — Nov ročni zemljevid Ljubljanske »n Mariborske oblasti i,n. obmejnega slovenskega ozemlja v merilu 1 : 65.000, risal Slavoj Dimnik, tisk in litografija1 »Mariborske tiskarne«, je izšol te dni vi založbi društva Učiteljski dom v Mariboru. Zemljevid^ nam prikazuje celotno slovensko ozemlje v osmerobarvenj pl as-, tični osen ja vi, je prvi v tej maniri izvrši šeni ročni zemljevid naše slovenske domovine, brezdvomno najboljši zemljevidli te vrste in je uspelo delo priznanega slovenskega kartografa in tehnična izvršitev domačega podjetja. Ta zemljevid je prepotreben, ne samo kot učni pripomoček za pouk domoznanstva na vseh šolali, ampak tudi vsakemu Slovencu, da se seznani s svojo domovino. Zemljevid1 obsega ozemlje nn zapadu od Tilmenta do skrajne vzhodne točke Medjimur ja na severu od Št- Gotharda do najjužneje točke otoka Krka ter ima označeno po-leg_ pravilne državne meje in oblastijili moja, tudi slovensko narodnostno mejo izven okrilja naše kraljevine^ kar je na’ tej karti prvič zaznamovano in zelo poučno- Zemljevid se dobi v vseh knjigarnah. — lflOletnica pariške borze. Pariška' borza bo letos slavila JOOletnico svojega obstoja, ki ji ga jo zaslgural že Napoleon. Sedanji prostori, ki zadostujejo za 2000 ljudi, so vzpričo ogromnega Prometa postali premajhni in bo treba v najkrajšem času velikansko stavbo povečati. t- -at Družabni veter SDS 15. novembra V pondel jek 15- novembra 1926 ob' uri prirode mariborske organizacije SDS v dvorani gospoda Kosiča (Vetrinjski dvor) članski družabni večer. Na 'dnevnem redu je predavanje z* Prof. dr. Maksa Kovačiča: Biskup Strossmayer In njegova lugoslo« venska ideologija. Sodeluje tamburaškl zbor izobraževalnega društva napredn© trgovske in obrtne mladine- Vse pristaše in člane njihoviti rodbin vabi k udeležbi _ Srezki odbor SDS v. Mariboru* ■vr a ni 6 W«; 'JllarHibr, 12. novejnUr«. Mariborske vesti Maribor/ U- novembra. Čemu dinarski dan J. M.? (Oti Jugoslov- Matice.) SPričo zbirke Jugoslovenske Matice je treba obnoviti vprašanje, ki se je že večkrat postavljalo, ali se prispevki koristno uporabljajo in če ima žrtev, ki jo posamezniki doPrineso na oltar neosvo-bojane domovine, sploh kak hasek. Ako 'bi bilo mogoče na tem mestu prinašati številke, bi nihče ne dvomil več, da vrši Jugoslovenska Matica za zasužnjene nago brate uprav ogromno delo- Koliko knjig in drugih kulturnih pripomočkov je že §lo v narodno obrambne namene! Društveno delovanje bi brez podpore J. M. sploh ne bilo mogoče. In že sama misel, da mi. ki živimo v svobodi, žrtvujemo za nje — koliko je to vredno? Onemogli ud ne more nikdar ozdraviti, ako ne dobi svežega dotoka krvi iz o-stalega telesa, marveč začne hirati in odpade. Le dokler bomo mislili na našo Primorsko, bo ona živela, četudi pod težkimi okoliščinami. Misli, ljubezni pa ni brez žrtev, ki so malenkostne v primeri z usodo naših bratov, ki so ostali v robstvu. Spomnimo se ob priliki šestletnice Rapalla, da smo se odrekli Primorju v tistem trenutku, ko smo odklonili pomoč, ki jo odnas tir ja Jugoslovenska Matica! žavni pravdnih g- dr- J a n č i č o povojni kriminalistiki. Na podlagi statističnega gradiva in s posebnim ozirom na domače razmere bo osvetlil eno najzanimivejših strani povojnega življenja. Nadejamo se tedaj, da bosta obe predavanji privabili kar največ slušateljev. m Nov vozni red državnih železnic. lO. t- m. se .ie vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani anketa o novem voznem redu na nagih železnicah, ki bi naj stopil v veljavo dne 1. maja 1927. Anketi je Prisostvoval tudi zastopnik velikega župana mariborske oblasti, da bi pri sestavi novega voznega reda uveljavil želje prebivalstva naše oblasti- m Društvo učiteljic v Mariboru ima občni zbor v soboto, dne 13. t. m. oib Pol 3. uri popoldan. Opozarja se, da so na dnevnem redu važne zadeve v interesu učiteljic in poročilo kongresa NŽS na Bledu. Pričakuje se Polnoštevilna udeležba. — Tajnica- m Tovarna praška za pecivo v Mariboru. »Jutarnji list« poroča, da je znana nemška tvrdka Oetker kuPila v Mariboru neko stavbo, v kateri bo uredila tovarno za izdelovanje praškov za pecivo. m Francoski prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki bo sigurno zanimal prijatelje naše literature, ki berejo fran- ^ v .-------- ' • ~ nase i\.i uci uju 11 «11- zato nan_ kaze vsa nasa javnost čimvec ] cosko, je naročila tukajšnja knjigarna zanimanja za dinarsko zbirko J. Al- Pod pirajo naj jo društva, trgovci, podjetniki in javni lokah sploh- Vsak zbira v svojem krogu. Na glavni dinarski dan. v nedeljo, 14. t. m. pa naj ni nikogar, ki bi se no mogel izkazati, da je daroval za J. M. vsa.) i Dm. Posnemajmo v tem oziru druge narode, zlasti Nemce, ki so kljub^ neugodnim gospodarskim razmeram žrtvovali že ogromne svote za južno Tirolsko- Z vseh strani naj se zabijajo klini, da čimprej nade kruti fašizem in zasije našim bratom svoboda! Martinovo Danes je Martinje, kakor pravi naše ljudstvo, dan, ko se krsti vino. Ta dan je nekak praznik nagih Slovenskih goric, kjer sta dva svetnika pri vinogradniku Posebno v čislih: sv. Urban, čuvaj grozdja, ki o njem Poje narodna pesem, da ga »zori in meči« in sv. Martin, ki .varuje vinske kleti ter izpreminja mošt v vmo- V dobrih časih se slavi Martinovo z gosjo in z vrčem »krščenca«. V viničarskih hišah imajo šegavo navado, da pošiljajo na Martinovo zvečer otroke k Potokom po vodo, češ, da ta večer teče mošt, ki pa ga prinese zgolj oni otrok, ki je zares priden. Seveda sledi potem .kopica moralnih naukov! Martin j©_ pri nas zelo v časteh, kar pričam številne cerkve s tem imenom. Posebno so ga čislali v starih dneh Pohorci, dravski Poljanci in hrvatski Zagorci. Sv. Martin je bil vojak, radi tega se njegov kult naslanja na davne zaostanke starih religij, ki so tudi častile 'bogove z mečem, predstavljajočo moč Mi silo, kakor je bil rimski Mars. Na Pohorju je stopil sv- Martin na mesto solnčnega 'boga Mitrasa, ki so ga slavili na pohorskih vrhovih; tako n. pr- Pri Sv. Martinu in drugod. Njegov spomenik stoji'še danes na ptujskem trgu- Naši stari rodoljubi so prekrstili Martina v Davorina. Jz tega imena se oglašajo najstarejše jugoslov. narodne pesmi, pesmi, ki še potekajo iz dobe Penina in Lade: Davori, Lado, oj. .. Z Martinovim se nekako končuje delo na poljih in v vinogradih; v prirodi nastopi počitek in za kmeta se začenja zimska doba, ko se vozijo drva iz gozdov, vino na Postaje, ko izvršujejo v hišah domača oPravila, popravljajo o-rodje itd. AstTonomična jesen še traja, ali v kmetskem delu je z Martinovim končana. Zato ima Martin zimski plašč- Ima pa tudi gos in bokale mladega sladkega vina. ..Naj bi nas obiskal nocoj, čitatelj in citateljica! m Zanamiva predavanja na Ljudski u. mverzi. Jutrj, v petek ob 19-% uri bo predaval g. primarij dr. Č e r n i č o j-azvoju kirurgije. Predavanje bodo spremljale številne slike, tako da bo vzbu- Hnlirv<3rnikQ.V0 D°budno in lepo predavanje še večje zanimanje. _ V Ponče jek dne 15. t. m. pa bo predaval dr- W. Heinz in se bo v kratkem razproda jal. Prevod je izšel v znani zbirki »Les oeuvres Libres« skupno z nekaterimi novitetami francoskih pisateljev, vzUc temu na stane zvezek samo 6 frankov, je torej cenejži kot vsaka slovenska brošura- m H koncertu Joan Mančn- Sloviti goslač Manen je tudi sam komponist. Med drugim jc komponiral tudi dve operi »Acte« in »Ples z bakljami«. V soboto bo Proizvajal tudi svoje kompozicije. Sviral pa bo tudi dva največja mojstra Sarasate-ja in Paganini-ja. Na programu so še nadalje Bach, Mozart, Martini in Saint Saens. m V Zagrebu so v strahu ze uspelost tako znamenitega koncerta kot je Ma-nenov. Mj pa smo trdno prepričani, da je v Mariboru še mnogo, mnogo občinstva, ki zna ceniti najvišjo umetnost in da bo koncert vseskozi uspel. m Umetnostna razstava, po sodbi u-metnostnih kritikov, kakor tudi občinstva ena najboljših dosedanjih sličnih prireditev ima še lepo število neodkup-liesnih umetnin. Opozarjamo na to ugodno priliko posebno merodajna javna ob-lastva, da si izberejo šo pravočasno res kvalitativno dobra dela in s tem Podprejo nadaljnje delovanje naših domačih u-metnikov. Tudi glede poseta te res zanimive razstave, b,i bilo pričakovati več zanimanja. Do danes ni bilo več nego ca 200 obiskovalcev, torej vsekakor zelo Pičlo število. Ako se obisk zadnje dneve ne bo zboljšal, je deficit neizogiben! Kje ste ljubitelji umetnosti?! Kje si naše mariborsko izobraženstvo?! m Mariborski klub dobrovoljcev ima v soboto, dne 13. novembra ob 8- uri zvečer v restavraciji »Vetrinjski dvor« sestanek, na katerega vabi vse svoje člane. — O d bo r. m Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru priredi običajni Silvestrov večer z zelo pestrim in zabavnim sporedom. Na to prireditev, ki se bo vršila v prenovljenih dvoranah Narodnega doma, opozarjamo že sedaj Vse članstvo, Sokolstvu naklonjeno občinstvo ter narodna društva- m Ponovno opozarjamo na družabni večer, ki ga priredi društvo »Jadran« in tamburaški zbor »Bratstvo« to soboto ob 20- uri v na novo zgrajenem zimskem vrtu g. H. Kosiča. Vstopnine mi. Pobirali Pa^se bodo prostovoljni prispevki v prid naših bratov v Primorju. Ker bo nastopil tudi govornik Jugoslovenske Matice se Pričakuje obilna udeležba narodnega občinstva. Jugoslovan! ob dneh, ko nam fašisti zapirajo naše najboliše narodne voditelje in na barbarski način uničujejo naše kulturne svetinje, je naša sveta dolžnost, da se strnemo kot en mož ter ob 6. obletnici Rapalla kar najbolj podpremo brate v robstvu. Vsak najmanjši oar je v sili stotero poplačan. m Kupujte knjigo o Koroški! Pisarna Jugoslovenske Matice v Mariboru ima v zalogi knjige »Na Koroško« (cena 16 dinarjev) fa »Koliko je Slovencev na Koroškem« (cena 7 Din), ki se dobe vsak dan ob uradnih urah od 17. do 19. ure v Slovenski ulici št. 2., prvo nadstropje. m Tatvina drv. Karol K. in Marija D. sta v nočnih urah odnašala stavbeni tvrdki les in ga pripravljala za mrzle zimske dni. Bila sta pa Pri tatvini opažena in naznanjena stražniku. Pokraden les sta sicer vrnila, a je za tvrdko brez vrednosti, ker sta ga razžagala in deloma tudi razsekala. Zagovarjala se bosta pred sodiščem- m Nova odkritja v falzifikatorski a. feri Rupnik - Potočnik. Jutri bomo objavili vrsto norih odkritij o falzifikatorski aferi Rupnik - Potočnik, ki sta se z ostalimi sokrivci že zagovarjala Pri letošnjem poletnem zasedanju tukajšnjega porotnega sodišča. m Venera v svinjaku. Nocoj sta bili aretirani dve deklici, ki sta se dalj časa skrivali v nekem svinjaku v Mlinski ul-in sprejemali lahkomiselne mladeniče. Oddani bosta v bolnico, nakar se bosta morali radi suma tajne prostitucije zagovarjati pred sodiščem. . m S policije. Od srede na četrtek jc bilo aretiranih 5 oseb, a vloženih je bilo radi najrazličnejših Prestopkov 12 Prijav. — Na Meljski cestj je bil ustavljen nek moški, ki se je zelo sumljivo vedel. Ko ga je stražnik vprašal, kaj išče, je prosil, na.i mu pokliče duhovnika in sicer njegovega svaka, ki je kaplan, češ. da je on edini, ki bi ga mogel rešiti težkih grehov. Mož je bil oči vidno slaboumen in so ga z rešilnim vozom Prepeljali v bolnico. — Vinko Ž. je šel s svojo zaročenko čez železniški most, čez katerega je prehod strogo prepovedan. Ko ga je ustavil in opozoril službujoči železniški uradnjk, se je Vinko razburil in v svoji gorečnosti sunil uradnika z nogo. Uradnik je seveda poskrbel, da se bo moža primemo kaznovalo in naučilo spoštovati predpise. m Mlad pritepenec. Včeraj je bil na unči Prijet l31etpi Ivan Rup, ker se je že več dni klatil po Mariboru in prosjačil. Pravi, da sta mu stariša umrla, ko je bil tri leta star. Od takrat je zanj skrbela domača občina Mursko Središče- Pred tremi tedni pa ga je baje občinski tajnik spodil, češ, da naj si gre sam služit kruha Odšel je iz rodnega kraja in po treh tednih ^prispel v Maribor. Med potjo se jo preživljal s prosjačenjem, toda dela ni našel nikjer- Oblasti ga bodo vrnile v domovinsko občino. m Lepo izdelana učna pisma, porab-na za vsako stroko, je založila Mariborska tiskarna. Dobe se tudi v upravi našega lista. m Oriunaši mariborskega bataljona se Poživljajo v četrtek dne 11. t. m. ob 20- uri (8.) v tajništvo organizacije v Narodni dom, kjer se vrši važen pogovor-— Bataljonski. m Pat in Patachon in Chariie Chaplin bodo nastopili v resnici pod sugestivnimi uplivi gosp. S ven galija, ki bo vršil tudi druge eksperimente v petek dne 12. t .m. v »VELJKI KAVARNI«. . m. Veliki uspehi SvengaMja. Predavanja filmov z živimi osebami se bodo v vsej smešnosti znamenitih komikov Pata m Pafacbona vršila v petek 12. t m v »VELIKI KAVARNI«. 2366 : TSK Merkur. V petek, 'dne 12. t- tn. se vrši v restavraciji Halbvridl seja igralcev in sicer ob 7. (19.) uri. Dolžjiost vsakega igralca je, da pride k seji — Načelnik- ■A Starodn® sledsaiiiže REPERTOAR. Četrtek, U. novembra ob 20. uri »Pagli-acci« in »Bastien in Bastienne« ab. C. Petek, 12. novembra ob 15. uri »Veronika Desenjška«. — Dijaška predstava ob znižanih cenah. Sobota. 13. novembra ob 20- uri »Bajka o volku«. Premijera ab. B-Nedelja, 14. novembra ob 15. uri »Danes bomo tiči«. Ob znižanih cenah-Nedelja, 14. novembra ob 20. uri »VeseU kmetič«. Bajka o volku na mariborskem odn* V soboto, dne 13. t. m. vprizori mariborska drama efektno Molnarjevo igro »Bajka o volku«. Ogerski dramatik Molnar prvači s svojimi individualnimi idejann in zamisleki danes med prvimi dramatiki ter si .ie s svojimi mnogoštevilnimi, odersko izredno učinkovitimi deli pridobil svetovni sloves- »Bajka o volku« I® po svoji originalni zasnovi in pristno »molnarski« kompoziciji izvanredno in^e-resantno delo ter je bilo vprizor.ieno na mnogih odrih z .največjim uspehom. — Sijajna oprema in režija Prof. O. Šest® (kot gosta) bo gotovo tudi pri nas pripomogla do uspeha. Glavne vloge so poverjene ge- Bukšekovi ter gg. Koviču in Železniku. Popoldanske Predstave v Maribora* Po uspeli veseloigri »Peg srček moj«, se vnrizori prihodnjo nedeljo 14- t. m. oh 15.(3.) uri ljudska veseloigra s petjem, godbo in plesom »Danes bomo tiči«, ki vzbuja vedno salve smeha. Nadaljno nedeljo (-1. t- m.) popoldne pa pride na vrsto najboljša slovenska tragediia Župančičeva »Veronika Pesen iška«. Za obe predstavi veljajo znižane cene- Klao /©ort : ISSK Maribor — nogometna sekcija. Jutri, v petek, dne 12. t. m. se vrši sestanek igralcev prvega moštva jn rezerve (ob pol 10- uri v, Narodnem domu). _ Načelnik- »Jam SrtrKTt govskim lokalom št. 7 r novi m-sini hiši, Smetanov« ulica, z 5—7sobnim stanovanjem. Po. nudbe na upravo lista pod »Zamenjava« 23«! GRAJSKI KINO Od četrtka 11. do nedelje 14- noveifl* bra 1926. Na splošno zahtevo! GOZDARJEVA HČI. Ljubezen gozdarjeve Kriste in cesarja Jožefa II. Film dražesti. sifoJ*. lepote, ljubavnega žara jn fine konuke' Osem činov po istoimenski opereti- Lia M a r a in H a r r y Liedkev glavni vlogi. — Povečana prvovrstna godba! APOLO KINO bo predvajal do petka film Poln ljubkih prizorov »TAM GORI V MABELINI SOBI« z Marijo Prcvost v glav. ulogi. Ljubavn« Pikantnosti in zapletljaji se vrste drug za drugim in dajejo filmu izredno obi* ležJe, ki gledalca docela zadovolji. KINO »DIANA« STUDENCI bo predvajal do vključno 12- t. m. Dejansko tragikomedijo »BANDIT PANCHO LOPEZ», v kateri nastopata znana ameriška igralca HALBROCK BLINN in FRED THOMSON. Film je poln originalnih pustolovščin in ga kinoobiskovalcem v resnici priporočamo. MnssMine pngoig za iidanje ličnih družinskih hiš, tudi preskrba primernih st*-vbišč. Ugodno obrekovanje varno naloženih vlog nudi kred. in stavb, zadruga »Mo:-mir*, Rotovški trg 4. 2369 Za taiasorajce 3 proalih stanovanj, 1 opremljeno, 3 piazne sobe, eno s souporabo kuhinje. Naslov: -Marstan*, Rotovški trg 4. 2370 la. novo se toči v ,Prvi dalmatinski kleti" Maribor, Mesarska ulica 5 2,59 Povednlk Krasno sfancv^ole 3 sohe, kuhinja s pritiklinami se odda proti odkupu pohištva. Naslov pod „Pohištvo“ na upravo lista 2333 fščsm s?ms&o osebo ki mi po odi 500 Din proti • astavi, dam tudi stanovanje zastonj. flaslor t upravi lista. 2371 Gvanina soba za eno ali dve osebi se odd® z 16. nov. Naslov v upravi* Trlamph MIR dobro ohtanjen na prodaj, Nadov v upravi, 2365 m se dobi raak dan edinole v obČe' znani Prvi dalmatinski kle^i Maribor, Mesarska ulica ^ PovodniK* 2323 V »Jadransko klet" pod kavarno „J a d r a jc dospela velika pošiljatev prvovrstnega Liulomerčana in dalmatinskega vina. Nudijo se topla in mrzla jedila. Abonenti sc sprejemajo. Sc priporoča 2357 Josip Šerec m-*... -- .. .-------------—-------1 u*vo rmcsirr »^baraka Tiskarna* j Msril^T^fetaruik-Stanko D« tel b ~ vr,*.--------------------------------------------------- ymk<~Uv api*/u”Viayiiir. Vri y 1 B°rk°* ****“*' Natrij: KbW«Jj »Tab«*4