Kmmr ' C! Prevladovalo bo sončno vreme, v soboto popoldan pa bodo krajevne nevihte. VODA, SONCE, ZABAVA - vse to je poletje. Letošnji dnevi so glede temperatur zelo radodarni in zdravniki pravijo, da za vročino pravega zdravila ni. Skok v bazen ali namakanje v jezeru, reki Savinji je trenutna osvežitev, ki godi. Upajmo, da ne bo tako razvnela vseh željnih kopalcev, da bi ob tem pozabili na previdnost. Pa obilo smeha, zabave in brezskrbnih dni! Poletnih trinajst v petek, IS. julija ob 18. uri v Velenju, pred Delavskim klubom. FIMEX RAČUNALNIŠKA IN B1ROTEHNIČNA OPREMA Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913 Tovornjak pred vlak Strojevodja potnikom: "Na tla!" Skok čez kožo Za delegate še ni počitnic Na prehodu ceste čez železniško progo v Rečici ob Paki se je pred tednom dni, v četrtek dopoldne, pripetila nezgoda, ki se je končala srečno, čeprav bi lahko bilo tudi precej drugače. Posnetek, ki ga je na kraju trčenja vlaka v tovornjak, naredil Stane Vovk, je dovolj zgovoren. Najbrž gre zasluga za srečen konec silovitega trčenja vlaka, v katerem je bilo 33 potnikov in tovornjaka s priklopnikom, strojevodju Jožetu Vražiču iz Rogatca. Ta je, ko je videl, da je trčenje neizbežno, stekel med potnike in jim zaklical, naj se vržejo na tla. Podrobnosti na 11. stran. ■mkp 7. julij je praznik krajevne skupnosti Pesje. Prireditve, ki so jih ob tej priložnosti pripravili, so se pričele in potekajo že od petka, 2. julija, ko so začeli s tekmovanjem balinarji. Istega dne so v domu krajanov v Pesju odprli tudi razstavo slikarskih del Matilde Prpič in ročnih del krajank Pesja. Jutri, v petek 8. julija, pa se bosta v streljanju z zračno puško pomerili ekipi Pesja in Šoštanja. Osrednja slovesnost bo namenjena novi pridobitvi v kraju, dokončni ureditvi ulice Janka Vrabiča, odseka na Lilijski grič. Otvoritev bo v soboto, 9. julija, ob lO.uri. Urejanje te ulice in odseka so v Pesju začeli že v letu 1993, sedaj paje v dolžini 206 metrov dobila ulica dokončno obliko. Popoldne istega dne, s pričetkom ob 17. uri, bo tekmovanje gasilcev za pokal krajevne skupnosti. Praznovanje bodo sklenili v nedeljo, 10. julija, s pohodom po mejah krajevne skupnosti. Pohod bodo izpred doma krajanov v Pesju pričeli ob 14. uri. »mkp Skok čez kožo, s katerim so velenjski rudarji v soboto proslavili dan rudarjev, 3. julij, je tradicionalen rudarski dogodek, ki ima svoje korenine že v srednjem veku. Rudarji so bili pri svojem delu vedno odvisni drug od drugega. Zaradi te velike medsebojne odvisnosti so pred sprejemom novince vedno preizkušali. Preizkusi so bili zahtevni in novinec se je moral izkazati tako pri delu kot v družbi. Šele potem, ko so starešine ocenile, da je primeren za sprejem v rudarski stanje lahko postal član skupnosti. Tudi danes je osrednji del skoka čez kožo sprejem novincev. Na sprejem pridejo v gosjem redu v spomin na nekdanje ozke jamske hodnike, oblečeni v svečane rudarske uniforme, ki so skupaj s svetilko, simbol stanu. Več na 5 strani. Pomembna obletnica 3. julija je minilo 30 let, odkar je bila v Velenju zgrajena "nova tovarna gospodinjske opreme". S tem se je začel razvoj takšnega Gorenja, kot je znano danes ne samo doma, ampak tudi v svetu. Zanimivost: leta 1964 je bilo v Gorenju zaposlenih 680 delavcev, dnevno so proizvedli 500 izdelkov, za izdelavo štedilnika pa porabili pet ur. Mhj V Pesju je te dni veselo - praznujejo Nič brez kakovosti VELENJE - V torek, 12. julija, bodo klopi v sejni dvorani velenjske občinske skupščine spet oživele. Vanje bodo namreč sedli delegati vseh treh zborov velenjskega parlamenta. V ospredju pozornosti bodo tokrat prostorski akti. Kot med drugim piše v obvestilu delegatom, bi s sprejetjem teh omogočili mnogim občanom nadaljevanje že začetih gradenj objektov. Tako naj bi delegati obravnavali in po krajšem postopku tudi sprejeli Predloga odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Velenje ter o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja. Na dnevnem redu pa imajo še druga vprašanja.. Sejo bodo začeli ob 8. uri. Utp Elkroj iz Mozirja je prva konfekcijska firma v Sloveniji, ki si je pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001. Na sliki: Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik upravičeno nasmejana ob prejemu tega pomembnega dokumenta iz rok podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka. mmz,vos Iz dela velenjske vlade 5 Šole so potrebne popravil V teh počitniških dneh si velenjska vlada prizadeva, da bi zagotovila potrebna sredstva za popravilo osnovnnih šol, ki so v zelo slabem stanju. Ta čas med drugim popravljajo streho na osnovni šoli Bratov Mravljakov na Gorici. 18 milijonov za popravilo Rdeče dvorane Kar 18 milijonov tolaijev bo potrebno za popravilo Rdeče dvorane. Streha že dalj časa pušča, popraviti in prelakirati je potrebno parket in urediti nove tribune. Letos bodo dogradili Zdravstveni dom Naložba v izgradnjo Zdravstenega doma Velenje še ni sklenjena. Velenjska vlada pa je že podpirala pogodbo za zagotovitev sredstev za njeno dokončanje. Prostore bodo namenili za potrebe socialnega skrbstva in zdravstvenega zavarovanja. Zagotoviti pogoje za devetletno osnovno šolo Velenjska vlada je proučila možnosti uvedbe devetletnega osnovnošolskega izo- braževanja v občini. Petim osnovnim šolam v Velenju bo zato treba zagotoviti nekaj do- datnih prostorskih možnosti, vse ostale pa jih imajo. Kmalu gradnja v centru Pred nedavnim je bil sklenjen razpis za ureditev prvega dela Cankarjeve (od Titovega trga do prvega stanovanjskega bloka). Kmalu pa bo pripravljena tudi dokumentacija za ureditev podhoda pod Kidričevo cesto, vlada pa išče že tudi investitorja za izgradnjo poslovne stavbe nasproti hotela. Upajo, da bodo še v letošnjem letu preuredili tudi Titov trg. Ta dela so bila predvidena že za pomladanski čas. Žal pa bodo projekti narejeni šele v teh dneh. Na velenjskem izvršnem svetu računajo, da bodo razpis za pridobitev izvajalca teh del lahko objavili še ta mesec. (niz) (P)ostali smo (ne)pismeni Je že res, da se naši slavisti prepirajo, kakšna da je res slovenščina in kakšna naj bi bila, to pa ni zavrlo vrlih Slovencev, da se zadnji čas ne bi izkazovali kot pridni pisci. Celo po Velenju je veliko slovenskih napisov po pročeljih hiš. Ampak tokrat ne mislim na to, da se je pismenost Slovencev povečala zaradi takih napisov, tudi ne mislim na "opozorila" nekaterih "pravih" pisateljev, da zdaj pri nas piše knjige že vsak, ki ima malo časa - mislim na znak večje pismenosti, ki se kaže z raznimi javnimi pismi. Ze pred časom smo bili priča pojavu, da sta si dva Pred vratije spraviložita Pričakujejo obilen pridelek Za zdaj dokaj ugodne vremenske razmere kmetice Šaleške doline navdajajo z optimizmom glede letošnjega žitnega pridelka. Vreme že dolgo rasti te kulture ni bilo tako naklonjeno kot letos, čeprav tudi škodljivci (zlasti strgač) niso počivali. Tam, kjer so bili budni in so pravočasno poskrbeli za uničevalce pridelka, lahko pričakujejo obilen pridelek pšenice, jarega in ozimnega ječmena. V Šaleški dolini je s to kulturo posejanih dobrih 90 ha polj, kar je kar nekaj manj kot minula leta. Zato na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ocenjujejo, da bodo pridelovalci napolnili predvsem domače kašče. Najbrž je tokrat ne bodo toliko pokrmili, saj je cena za kilogram odkupljene pšenice - po mnenju Marjana Jakoba, direktorja prej omejene zadruge - kar zadovoljiva. Razmerje med ceno pšenice, koruze in krmnega ječmena je namreč v prid prvi kulturi. Čeprav naj bi vreče zlatorumenega zrnja napolnile predvsem domače kašče, bodo na zadrugi za tiste, ki imajo tovrstne tržne viške, organizirali odkup. Višek naj bi žetvena sezona dosegla v drugi polovici julija. Od vremenskih razmer pa bo odvisno, ali bo 5 kombajnov pospravilo pridelek v tednu dni ali ne. Na sestanku s kombajnisti, ta bo v prihodnjih dneh, se bodo dogovorili za ceno ure kombajniranja. Po prvih pogovorih naj bi bila ta enaka lanski, 90 nemških mark za uro. Zadovoljstva kmetijci velenjske občine ne skrivajo tudi pri spravilu trave. Lanska naložba v nakup posebne sejalnice se je obrestovala, saj ugotavljajo, da se je po daljšem sušnem obdobju travna ruša kar dobro obnovila. Pridelek je bil večji že pri prvi košnji, pri naslednjih pa se nadejajo še večjega. ■ (tp) znana Slovenca, ki sta sicer delala zelo "blizu", pisala pisma, namesto da bi se o stvari pomenila. Ne vem, če s tem hočejo doseči večjo javnost dela, ljudje to ocenjujejo kot znak nesodelovanja. Zadnji čas smo priča pravim nadaljevalkam pisem "Janez Janezu". Nekdanja zaveznika sta se krepko razšla in zdaj lahko vesoljna Slovenija z okolico bere, kaj vse si imata povedati. Očitkov je toliko, da je res čudež, da smo se osamosvojili in da smo sploh dosegli to, kar smo. Po še nekaterih očitkih sodeč, bi bili zdaj že pred Švico, če bi naš razvoj po osamosvojitvi potekal tako, kot bi lahko in če si drug drugemu ne bi zmetali pod noge toliko polen. Koliko jih je bilo in kakšne vse sorte ne beremo le v takih pismih pomembnih mož. Tudi številna pisma bralcev po naših časnikih razkrivajo mnoge nezgode in resnice vseh vrst. Nekateri taki pisci so si zdaj vendarle že upali povedati svoje misli, še več je takih, ki pišejo, čeprav niti ne vedo natančno, kaj bi radi s pisanjem povedali. Vodi jih edino misel, da morajo nekaj napadati: ali staro oblast in stari režim ali novo oblast in nasprotno stranko. Včasih pa se iz prebiranja takih pisem niti ne ve, kaj bi pisci radi. Nekateri menijo, da se cilj pisanja lahko še najbolj razbere iz pisem, ki pa so najmanj zaželjena. Mislim na razna anonimna pisma. Časopisi sicer objavljajo, da nepodpisanih pisem ne objavljajo, radi pa mnogi sprejmejo kakšna žgoča anonimna pisma, ki napadajo tega ali onega. Iz teh pisem veje spoznanje, kot da za njimi res stoji kakšna "Organizacija", kakšna od obveščevalnih služb. Saj kako bi sicer tako "an-onimci" lahko o posameznikih vedeli več, kot vedo o sebi oni sami. Vsa ta vse pogostejša pisma kažejo torej, da smo Slovenci vendarle zelo pismen narod. Kažejo pa še nekaj: da se mnogi pisci ne norčujejo le iz drugih ljudi ali združenj, ampak tudi iz slovenskega jezika. Le redki se potrudijo, da pisma sestavijo v taki slovenščini, da bi bila normalno prebavljiva. Mnogokrat se sicer za večji red potrudijo v uredništvih, če pa so na kakšnega pisca malo jezni, še posebno, če odšvrkne tudi časopis, češ zakaj ne objavite vseh mojh pisem, tedaj "spustijo" v tisk njegov "original Taka pisma so za bralce včasih res prava osvežitev, to, da se ponekod skorajda dan za dnem pojavljajo isti pisci, pa že vzbuja monotonijo. Mono-tonijo piscev in idej. No - v nekaterih primerih lahko taka pisma dobro nadomestijo strani humorja. ■ (k) Želite imeti prihranke? Vsakdo želi nekaj prihraniti. Zase. Za prihodnost. Najlaže je sproti, vsak mesec nekaj malega. 4.000 tolarjev, lahko pa tudi več. Vaše prihranke bomo oplemenitili • z običajnimi in premijskimi obrestmi. • Revalorizirali jih bomo sproti in jih tako obvarovali pred inflacijo. Postopno in ne da bi se posebej odpovedovali, boste prišli do lepih prihrankov. £e tolarske prihranke že imate, sta Vam na voljo dve privlačni možnosti varčevanja: • depozit s premijo in depozit z devizno klavzulo. Premislite, prespite in se oglasite-vLBSB VELENJE! HI1.1..!- •TffjH — AKTUALNO_ SAŠ i uiuHHMit Pogovor z Milico Kovač, predsednico upravnega odbora velenjskega Komunalnega podjetja « » K K 8 « Si S 8 K S « S« a & IS S Š ; S S 3Š & S SŽ "Spremembe bodo za vse dobrodošle!" Kar na precejšnjem prepihu seje v kopici organizacijskih in tudi vsebinskih sprememb našlo Komunalno podjetje Velenje. Milica Kovač je predsednica upravnega odbora -najvišjega organa v omenjenem podjetju. Mimogrede, imenovala ga je velenjska vlada leta 1991, in sicer ob odločitvi delegatov velenjskega občinskega parlamenta o preimenovanju Vekosa iz delovne organizacije v Komunalno podjetje. Prav njej smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z novo organiziranostjo, trenutnimi razmerami in načrti v velenjski komunali. So spremembe narekovale potrebe, zakonodaja ali so še kakšni drugi vzroki? Milica Kovač: "Nova organiziranost je bila potrebna, saj smo si že dalj časa želeli, da bi dejavnosti, ki ne sodijo k javnim gospodarskim funkcijam, izločili iz komunalnega podjetja. Te morajo na trg. Spremembe pa je narekovala tudi zakonodaja, in sicer Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o varstvu okolja. Prvi je pričel veljati 2. julija lani. Z njegovo uveljavitvijo so vsi in-frastrukturni objekti (vodovodno omrežje, kanalizacijsko, energetika) prešli v lastništvo občine. Na osnovi prej omenjenega zakona je morala tudi lokalna skupnost (občina) sprejeti določene akte. Med dragim smo morali do decembra leta 1993 v občini sprejeti odlok o določitvi gospodarskih javnih služb na našem prostoru. Vse te spremembe so bile za nas velik zalogaj." Kako je po novem organizirano Komunalno podjetje Velenje? Milica Kovač: "Po občinskem odloku je izvajalec javnih gospodarskih služb Komunalno podjetje Velenje. Sem sodi toplovodno ogrevanje in plin, oskrba z vodo, kanalizacija, čiščenje odplak. Ostale dejavnosti, ki so še danes v omenjenem podjetju, bodo svoje storitve prodajale na trgu. Te bodo organizirane v posebnem družbenem podjetju (za zdaj smo ga poimenovali Podjetje za urejanje površin), ki se bo kasneje lastninilo po zakonu o lastninjenju. Za zdaj je še v fazi ustanavljanja. V prehodnem obdobju, do katerega se mora Komunalno podjetje preoblikovati, bodo tržne dejavnosti opravljale posel na osnovi pogodbe. S sprejetjem koncesijskega akta - ocenjujem, da bo to prihodnje leto - pa se bodo "potegovale" za posel enakovredno z vsemi drugimi izvajalci teh storitev. Ob tem naj povem, da se motijo tisti občani, ki mislijo, da komunalo financiramo iz občinskega proračuna. Tega denarja je zelo malo, od 20 do največ 25 odstotkov. To je tako imenovana kolektivna komunalna raba, kamor sodi čiščenje zelenic, cest, urejanje mestnih površin. Za zdaj, kot sem že omenila, opravljajo tovrstna dela bodoče tržne dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje na osnovi pogodbe. Prihodnje leto bodo najbrž tudi za ta dela veljali razpisi." Kaj dobrega prinašajo vse te spremembe za uporabnike? Milica Kovač: "Mislim, da veliko. Ve se, kdo pije in kdo plača. Kajti dejavnosti so sedaj strogo ločene. Javne gospodarske službe se financirajo iz cene in v okviru te morajo izvajalci zagotavljati obratovanje sistemov. Ko odpremo pipo, mora priteči topla ali hladna voda in podobno. Oblikovanje cen sodi v republiško pristojnost, že nekaj let so omejene in ne pokrivajo vseh stroškov Milica Kovač enostavne reprodukcije. Občinski izvršni svet pa je lastnik javnih dobrin in jih je uporabnikom dolžan zagotavljati. Uporabniki bomo med drugim sedaj tudi zelo dobro vedeli, kdo tiči za nestrokovno opravljenim delom." Kako in kaj pa je z razširjeno reprodukcijo? Tudi zanjo uporabniki namenjamo določen denar. Milica Kovač: "Ravno na pobudo upravnega odbora je do tega prišlo. Osnova zanjo so bile posledice lanske suše. S sprejetjem dolgoročnega programa vodooskrbe je stopil v veljavo tudi poseben prispevek za razširjeno reprodukcijo, in sicer ga plačamo za vsak kubični meter porabljene vode in čiščenje odplak. Denarje torej strogo namenski za razširitev vodovodnega sistema in izgradnjo novih zajetij. V prejšnjem sisovskem sistemu smo plačevali prispevke na osnovi osebnih dohodkov. Po letu 1985, ko cena ni zadoščala več za pokritje enostavne reprodukcije, so s sklepi pristojnih skupščin denar za razširjeno reprodukcijo namenili za pokritje stroškov vzdrževanja in funkcioniranja teh sistemov. Komunalno podjetje je upravljalec teh sistemov, občinski izvršni svet oziroma njegov sekretariat za javne gospodarske zadeve pa financer novih naložb za razširitev sistema (prej so bili to sisi komunalne skupnosti)." Morda še nekaj o poslovnih rezultatih Komunalnega podjetja Velenje v preteklem letu? Milica Kovač: "Po letu 1991, v katerem je bila narejena nekakšna prelomnica v omenjenem podjetju, se čutijo premiki na bolje. To se odraža tudi na rezultatih gospodarjenja. Oskrba s toplotno energijo kot najobsežnejša dejavnost komunale je v letih 92 in 93 bila deležna kar nekaj posodobitev, ki so vplivale na nižji nakup toplotne energije v Tešu. Tako je - na primer - še leta 1991 znašala povprečna temperatura več kot 159, lani 138 stopinj. Prihranek 8000 kubičnih metrov sistemske vode, ki jo je komunala morala plačevati šoštanjskim termoelektrarnam, je prav tako več kot le omembe vreden. Precejšnja naložbena vlaganja so se obrestovala. Nekoliko manj spodbudno je pri oskrbi z vodo. Sušni meseci so vplivali na najnižjo porabo vode v zadnjih 10, 12 letih. Na drugi strani pa seje povečala poraba električne en- ergije. Izgubi se tako ni dalo izogniti. Kakovost vode je zadovoljiva. Naj nekateri še tako trdijo, da je centralna čistilna naprava betonski spomenik, so tu dejstva, ki govore drugače. Čistilna naprava je zgrajena do 1. faze, učinki čiščenja pa so nad pričakovanimi. Lani se je nanjo priključila še Tuševa čistilna naprava, letos bomo poskusili v odplake "vnesti" več kisika. Izgradnja biološkega dela bi bila v tem trenutku prevelik zalogaj za našo širšo skupnost. Pozitivni učinki lanskega ločenega zbiranja odpadkov na Gorici nas spodbujajo k izvedbi takšne akcije na področju cele velenjske občine. Seveda sta za to potrebna denar in večja informiranost ljudi. Tu sta še pokopališka dejavnost (komunala je zadolžena za vzdrževanje objekta, občinski sekretariat za javne gospodarske zadeve pa za zagotavljanje pokopnih mest) in vrtnarstvo." Morda na kratko še o letošnjih najpomembnejših nalogah. Milica Kovač: "Ni jih tako malo. Zanesljiva oskrba potrošnikov s komunalnimi storitvami in nadaljevanje reorganizacije sta na vrhu. Takoj za njimi pa na področju toplotne oskrbe nadaljnja izgradnja sistema procesnega vodenja; pri vodooskrbi zagotavljanje dodatnih in zaščita obstoječih vodnih virov, delna obnova dotrajanih cevovodov, avtomatizacija sistema vodooskrbe; nadaljnja povezava omrežja s centralno čistilno napravo ter prej omenjena vlaganja bosta osrednji nalogi na področju kanalizacije." Za konec pogovora še nekaj o nezaupnici, ki jo je upravni odbor Komunalnega podjetja Velenje izglasoval za direktorja Jožeta Melanška. Ali je že znano novo ime vodilnega delavca in ali so točne govorice na terenu, da ima Jože Melanšek sedaj precejšnjo podporo pri strankah? Milica Kovač: "Precej nerodna reč. Upravni odbor je glasoval o pobudi za razrešitev sedanjega direktorja po temeljiti obravnavi poročila posebne komisije glede "zadeve Gmajner, Jeram". Ta je ugotovila, da so bile storjene napake v disciplinskem postopku. Jože Melanšek je kot direktor sam izločil ostale, sam je v sodelovanju s svojo pravno službo in tudi drugimi pravnimi svetovalci samozavestno vztrajal, daje to njegova zadeva, ki jo bo že izpeljal. Tako je ravnal ne glede na to, da je bil dvakrat opozorjen, da v disciplinskih postopkih ni vse tako, kot bi moralo biti. Če je velenjska vlada nezaupnico zanj že obravnavala, ne vem. Za nova imena člani upravnega odbora prav tako ne vemo, morda ima Izvršni svet kaj svojega. V zadnjem času se je pokazalo, da delavci Komunalnega podjetja Jožeta Melanška sprejemajo. Mislim, da tu stranke ne bi smele imeti odločilne vloge, bolj stroka. Če se bo velenjska vlada odločila drugače kot člani upravnega odbora, potem bomo z njim delali tako kot doslej. Ob tem naj povem, da smo bili vsi skupaj nad odločitvijo sodišča presenečeni. Iskalo je le napake v disciplinskem postopku, ni pa obravnavalo teže kršitev. V kolektivu samem sklep sodišča ni bil sprejet pozitivno." ■ (tp) v Velenju že poslali dve tretjini "dohodninskih" odločb ------- - - - F- ------------ - « »m ••*••«»>*»••»•*•*•>••*••••«■ ■»»»»»»»»»»»»»»»»»•»»»»»»»t Možen odlog plačila Iz velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke so do začetka tega tedna davčnim zavezancem poslali 13 720 odločb o dohodnini za leto 1993. Odločbe pa bo v teh in prihodnjih dneh prejelo še 4939 davčnih zavezancev. Vsi ostali, računajo, da jih bo še ena tretjina, pa bodo na odločbe morali počakati do septembra oziroma konca oktobra, ko bo odločbo prejel še zadnji davčni zavezanec. Dnevno pošti izročijo 2000 odločb, za takšno število imajo z njimi sklenjeno tudi pogodbo. Veliko davčnih zavezancev bo za leto 1993 moralo dohodnino še doplačati. Čeprav se nekateri jezijo, da je za to kriva davčna uprava, pa direktorica velenjske izpostave Darinka Mravljak meni, da je v večini primerov drugače. 'Veliko napak je bilo narejenih pri izplačevalcih prejemkov. Pri regresih, recimo, niso obračunali akontacije dohodnine. Tudi pri olajšavah za družinske člane je veliko napak. Davčni zavezanci so uveljavljali olajšave za družinske člane, za katere pa nimajo dokumentacije. Gre predvsem za delavce, ki so v Sloveniji na dolžni oddati. Če ta upoko- začasnem delu," pojasnjuje Mravljakova. Če ti davčni zavezanci v pritožbenem postopku, rok je 15 dni po prejemu določbe, dokumentov o družinskih članih ne bodo dostavili, te olajšave ne bodo mogli uveljavljati. "Veliko napak pa so izplačevalci naredili tudi pri izračunu akontacije dohodnine. Obračunavali so precej nižje, kot bi jih morali, in to verjetno zaradi socialnega miru. Ti delavci so namreč na tak način med letom prejemali nekoliko večjo neto plačo. Zdaj pa, ko se obračunajo vsi prejemki, se dohodnina izračuna po veljavni lestvici. V marsikaterem primeru potem zaradi tega prihaja do ogromnih doplačil." Zakon v zvezi z dohodnino je bil letos dopolnjen s spremembo za upokojence, ki med letom niso plačevali akontacije iz dohodnine. Tem napovedi ni bilo treba oddati. Tisti upokojenci, ki pa so imeli kakršen koli drug prejemek, recimo katastrski dohodek, ki je lahko tudi zelo nizek, recimo samo 400 tolarjev, pa so bili napoved jenec ni uveljavljal v celoti deset odstotkov olajšav od osnove, je zdaj prišlo do ogromnih doplačil, kar pa je nesprejemljivo. "Za te upokojence bomo rešitev našli. Pravkar se v Ljubljani, na Republiški upravi za javne prihodke, dogovarjajo, kako to na najbolj neboleč način rešiti. Posamezne zavezance bomo o tem individualno obvestili takoj, ko bo rešitev tu." Nekateri davčni zavezanci pa so dobili v doplačilo precej visoke zneske, ki jih ne bodo zmogli plačati takoj in v enem delu. Nov zakon predvideva odlog plačila, obročno odplačevanje in dopis plačila razlike akontacije. Na odpis, pravijo na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, lahko računajo le tisti zavezanci, ki imajo na družinskega člana 70 odstotkov bruto zajamčene plače, za odlog in obročno odplačilo pa tudi drugi zavezanci. Ti lahko podajo vlogo, ki jo dobijo na vložišču občine Velenje zastonj. Na izpostavi bodo vloge reševali individualno. Zakon za to predvideva največ šest obrokov. ■ Milena Krstič - Planine Podjetje Trend, d.o.o. računalniški inženiring "Računalniki z rodovnikom" "Naj si bo to za koga zgoraj zapisano kratko sporočilo še tako neumno, pove veliko. Pove, kaj vse od ustanovitve podjetja, leta 1989, zasledujemo. To so kakovost blaga in storitev pred ceno in drugimi stvarmi," je na kratko predstavil podjetje Trend, računalniški inženiring iz Velenja, njegov direktor Boris Lisac. Kot gobe po dežju so pred dvema, tremi leti rasla računalniška podjetja po Sloveniji, na površju pa so se obdržala najboljša. Podjetje Trend je med njimi in po načrtih sodeč bodo v tej skupini še nekaj časa ostali. "Računalniški inženiring je res naša osnovna dejavnost in vse, kar je v zvezi s tem. Prodajo osebnih računalnikov smo "prerasli", tudi izgradnja računalniških omrežij za nas ne predstavlja nobenih ovir, da posebej ne omenjam ekskluz-ivnega zastopstva za tajvansko firmo Acer za Slovenijo. Čeprav ima ponekod omenjeno podjetje še vedno negativni predznak, tisti, ki se spoznajo na računalništvo, vedo, da temu še zdaleč ni tako. Razvojni labo-ratoriji po celem svetu, precejšnja vlaganja ji omogočajo povsem enakopraven položaj s svetovno znanimi računalniškimi hišami." Sogovornik je prepričan, da to dovolj nazorno dokazujejo dejstva. Mednje uvršča dolgoročno sodelovanje z vsemi večjimi podjetji v Velenju in njegovi Boris Lisac: "Inovativnosti in kakovostnemu razvoju tajvan-skega podjetja Acer sledimo tudi mi!" širši okolici, ki jih je podjetje Trend oskrbelo s potrebno računalniško opremo. V preteklem letu so bili tudi glavni dobavitelji opreme za zdravstvene domove v Mariboru, Ljubljani in Celju. Ta prizadevanja se seveda odražajo na poslovnih rezultatih. Uspešno leto 1993 jih je namreč "prisililo", da so število zaposlenih iz nič (leta 1989, lani 9) letos povečali na 16 delavcev. Tudi določena vlaganja sodijo v ta splet, vsaj dvakratno povečanje delovnih površin in še bi lahko naštevali. Uresničevanja nekaterih začrtanih nalog so se že lotili. "Vse to bo za nas velik zalogaj. Toda upamo, da bomo ob predvidenem obsegu dela zmogli to tudi uresničiti in zadeve zaključiti prihodnje leto." Poleg obstoječih programov nameravajo blagovno znamko Acer na trgu še bolje "utrditi", z računalniško opremo oskrbeti čimveč slovenskih podjetij, v bližnji prihodnosti bodo uredili tudi svoje prostore v Ljubljani. Program, s katerim naj bi osvojili tržišče še v tem letu, pa je prodaja najkakovostnejših sestavnih delov za izgradnjo računalnika. Da niso muha enodnevnica, so zaposleni računalniškega inženiringa Trend iz Velenja že dokazali. Geslo: "računalniki z rodovnikom" pa napoveduje tudi njihovo prihodnost. ■ (tp) r> i '■"■■wm ' • HlPff" ZAHIl p wm 7. julija 1994 Socialdemokratska stranka Slovenije za Velenje ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■•■••■■■■■■■•■■■■■■■"■■■■■■""i"11 "Smo stranka, kije grajena na pozitivnih vrednotah" Rdeča vrtnica je njihov znak, po mnenju članov stranke od dogodkov v Depali vasi še bolj prepoznaven. Do sprememb v vodstvu stranke je na volilni konferenci 20. maja prišlo tudi v občinskem odboru Velenje. Člani so izvolili novo vodstvo, predsednik je postal Tone De Costa, ki nam je uvodoma povedal: "Mesto predsednika v situaciji, v kateri je trenutno naša stranka, ob velikem vzponu, ki ga doživlja v zadnjem času, posebno po znanih dogodkih v Depali vasi, kjer so stare strukture speljale pravi politični linč nad obrambnim ministrom in našim predsednikom Janezom Janšo, sem vzel resno, saj je odgovornost zelo velika. Še posebno, če se zavedamo, da živimo v dolini, kije v gospodarskem in tudi drugačnem smislu ob svojih velikih ekoloških problemih ena glavnih jajo v širšem okolju, predvsem pa v Šaleški dolini." V vodstvu SDSS so se zato odločili, da bodo ustanovili krajevne odbore povsod, kjer je dovolj njihovih članov, prav gotovo pa še v Šoštanju (kjer načrtujejo tudi nov občinski odbor) in Šmartnem ob Paki. Prepoznavnih znakov bo več V SDSS bodo v prihodnjih mesecih svoje delovanje usmerili v jesenske lokalne volitve. Po čem jo bomo prepoznali? "Za vsako stranko je pomembna njena politična prepoznavnost, za nas je pomembno to, da smo stranka, ki zagovarja delavstvo, razumništvo, stranka, kije grajena predvsem na t.i. pozitivnih vrednotah prostora, ki mu pri- 20. maja so imeli v občinskem odboru SDSS volilno konfrene-co. Za predsednika so izvolili Toneta De Costa, izvolili pa so tudi dva podpredsednika: Karla Balažica in Mirka Lorgerja. Predsednik nadzornega organa je dr. Alojz Fijavž, predsednica socialdemokratinj Majda Menih, predsednik socialdemokratske mladine pa Simon Dobaj. temeljev naše države. Stranko in mene čaka veliko političnega in aktivističnega dela, saj mora SDSS rasti in se prilagajati trendom, pozitivnemu ratingu, ki jo sedaj spremlja. Ta odzivnost se mora odražati tudi v političnem dogajanju. Iskali bomo odgovore na tekoče probleme, ki se pora- padamo skozi vsa stoletja. Tu so značilne krščansko-protestantske vrednote, ki so poveličevale predvsem delavnost, pridnost, marljivost in poštenost. In prav ta izraz in ta beseda je žal v tem času tolikokrat zmanipulirana, tolikokrat izigrana, da v bistvu ljudje, ko slišijo za politiko, zamahnejo z rokami, češ "saj so vsi enaki". Opazujemo enega največjih ropov v tem stoletju - divje lastninjenje, in smo skoraj nemočni. SDSS pod vodstvom Janeza Janše je ena tistih, ki dela na tem področju največ, in prav v poštenem pristopu, ki je jasno izražen v načelnosti, brezkompromisnosti, politični neprostituiransoti, je moč naše stranke. To gojimo, za to se borimo tudi v dejanjih." SDSS je ena izmed strank politične pomladi, ki so pred 5 leti podpisale Majniško deklaracijo. Letos maja so to storili ponovno. Veliko misli in ciljev je zapisanih njej, nas pa je zanimalo, kako bomo njeno uresničevanje čutili v Šaleški dolini. " V Majniški deklaraciji 94 je bilo izpostavljeno, kaj je prva Majniška deklaracija sploh pomenila. Bila je osnovni temelj za to, da smo dosegli osnovne cilje: državno osamosvojitev, demokracijo kot podlago za družbeno preureditev, parlamentarni in večstrankarski sistem, gospodarski sistem, temelječ na izkušnjah sodobne družbe blagostanja, in vsi ti temelji so medebojno odvisni, drug drugemu pogoj, da se uresničijo. Mi vemo, da smo v določenih stvareh zastali na pol poti ali pa cilja sploh nismo dosegli. To bomo poskušali uresničiti z Majniško deklaracijo 94.To nam je smerokaz. V prvi vrsti moramo ponovno povezati vse sile, ki so izvedle preboj iz komunizma in začele z družbeno prenovo na temelju sodobne politične organiziranosti. Odločno bomo nadaljevali z de- mokratizacijo družbe na temelju nove prerazdelitve družbenih moči in družbenih vlog. Temu cilju naj služi v prvi vrsti pospešena privatizacija in reorganizacija državne uprave in javnih služb, vso protizakonito prisvojeno družbeno Javna tribuna "Skupaj proti drogam" Naša realnost: "Sex, drugs and rock'n'roll ?? To je ob prikazovanju avtorskih diapoz itivovna torkovi javni tribuni "Skupaj proti drogam" poudaril dr. Milan Krek, eden pionirjev zdravljenja narkomanov pri nas, ki deluje na Primorskem. "S tem živimo mi in naši otroci, žal se tega mnogi še premalo zavedajo. Ko govorimo o drogi, pa moramo najprej razčistiti pri sebi. Tudi kava, hrana, nikotin, alkohol, ki ga redno uživa že 4% slovenskih srednješolcev, so droge." je nadaljeval. Pa vendar mnogi ob besedi droga pomislijo le na odvisnike od trdih drog, heroina in kokaina, ki jih je v Sloveniji po znanih podatkih že okoli 5000. Zato je treba o obvladovanju uživanja drog in čim manjši škodi, ki n^j bi jo te povzročale, govoriti večplastno. Udeleženci javne tribune so to poskušali, s^j so se poleg gostov (še dr. Andrej Kastelic iz Centra za mentalno zdravje v Ljubljani In Alenka Čas, psihoginja na CSŠ v Velenju) v razpravo vključevali tudi prisotni. Začne naj se pri podpori in zaščiti družine, ki je pomemben člen v žviljenju. Če bo otrok tu našel toplino in razumevanje, če mu ne bo treba gledati slabih vzorov, bo težje prišlo do krize identitete in želje po omami. Izkušnje strokovnjakov namreč kažejo, da po drogah najpogosteje segajo tisti, ki so v življenju večkrat razočarani, ki ne vidijo poti naprej. Ogromno mladostnikov poskuša najprej z marihuano. Poskus še ni zagotovilo, da bodo s tem nadaljevali. "Ne ločim več bolj ali manj nevarnih drog, obstaja pa tveganje, da postane človek od njih odvisen. Vsaka droga je lahko nevarna." je povedal dr.Andrej Kastelic. Ljubezen in prijateljstvo sta sovražnika drogam Slovenija je vključena v mnoge med- narodne inštitucije, ki se ukvarjajo s problemom drog. Leta 1992 smo dobili nacionalni program, v katerem so zapisani osnovni terapevtski programi, ki se lahko izvajajo pri nas. Letos so uzakonili tudi metadonski program, kar pa se tiče komune, v kateri bi rehabilitirali že "čiste" narkomane, ki je še vedno nimamo, je dr. Krek povedal, da že imajo soglasje ene KS v Sloveniji in da se počasi premika na bolje. Duo "Bože sačuvaj" iz Zagreba je s plakati prispeval svoj delež ob dvodnevnem "Anti drugs festivalu" v Velenju. Pa čeprav je zid sredi Titovega trga, kamor sta jih pritrdila, stal le en dan. Ob tem je skoraj nerazumljivo, da se je že dobro utečena praksa deljenja igel in-tervenoznim narkomanom morala prekiniti, ker po še vedno veljavni (stari, ker nove še ni) zakonodaji to ni dovoljeno. Tveganje za okužbo z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je tako spet večje, zato strokovnjaki upajo, da bo deljenje igel hitro spet dovoljeno. Tudi vprašanja legalizacije t.i. mehkih drog, marihuane in hašiša, o čemer je bilo v zadnjih letih kar nekaj govora tudi v Sloveniji, so se dotaknili. Seveda je pri tem pomembno vedeti, da gre za več vrst in stopenj legalizacije. O tem vprašanju bo odločala politika, strokovnjaki pa so menili, da v Sloveniji še ni čas, da pride do bolj liberalnih potez na tem področju. Uživanje drog je v porastu v celem svetu, še posebej opazno paje v državah vzhodne Evrope, kjer ljudje ob "skoku" v Evropo doživljajo hude krize. Zato je zlasti za mlade pomembno, kako preživljajo prosti čas. V Velenju resnici na ljubo prav veliko možnosti po končani osnovni šoli mladi nimajo, na CSŠ Velenje pa se trudijo tudi v tej smeri. Prostovoljno delo mladih je ena od takih oblik. Dejstvo torej je, da droge so in bodo med nami. V Sloveniji bo treba narediti več za zdravo življenje in več za pomoč tistim, ki so omami drog že podlegli. Kako, dokler mnogi tega problema sploh ne vidijo, dokler ni plačanih delovnih mest za zdravnike, terapevte, ki bi se ukvarjali le z zdravljenjem in pomočjo odvisnikom? Dokler nihče ni proti in načelno podpira pomoč odvisnikom, naredi pa bolj malo, bo težko. Uživanje drog se medtem širi na podoben način kot kolera, z veliko naglico. Zato potrebujemo interdisciplinarni program, celosten pristop, v katerem ne bo manjkala nobena stopnička do ponovne vrnitve v zdravo življenje pomoči potrebnim. ■ (bš) izteka mandat in ko se pripravljamo na novo lokalno samoupravo, skrajno nekorekten in neodgovoren. Ker ta dolg presega 10 odstotkov skupne jinančne mase, je to v nasprotju z zakonom o javni porabi. Mi bomo s svojo pravno službo ugotovili, če je to po zakonskih predpisih, sicer pa bomo sprožili postopek na ustavnem sodišču Slovenije." Kako pa v SDSS gledajo na bodočo lokalno samoupravo? "Iskreno bi čestital Šoštanjčanom, ki so se smelo odločili zato, da po 40 letih ponovno dobijo svojo občino. Sicer pa menim, da so tri pdoročja, ki so bila izoblikovana za nove občine, najbolj racionalno zaokrožena in imajo vse možnosti, da dobro delujejo. Kljub temu moram reči, da stranke, ki so danes v vladi, niso izpolnile pričakovanj in svojega dela opravile tako, kot bi morale. Delovale so dezinformacijsko, Tone De Costa, predsednik 00 SDSS Manipulirale z javnim mnenjem. Naša severna soseda Avstrija ima preko 1500takih občin z manj kot 2000prebivalcev in vse delajo brezhibno. Osnovni cilj je dosežen, saj ima davkoplačevalec popoln pregled nad svojimi sredstvi." Ob kdneu pogovora z novim predsednikom OO SDSS Velenje nas je zanimalo, katera občinska stranka jim je najbližja, in tudi to, če lahko pričakujemo jeseni povezovanje s katero od njih. "Mi ostajamo zvesti svojim prijateljem, koalicijskim partnerjem, kisoseodvsega začetka slovenske pomladi izkazali s svojimi dejanji kot zanesljivi, korektni in pošteni partnerji. V prvi vsrti so to v naši dolini krščanski demokrati, narodni demokrati, potem pa se že konča. Bolj konkretno bomo o tem govorili v jesenskem času." ■ (bš), foto: vos premoženje je treba vrniti, pospešiti zakonodajo, ki bo zagotovila dejansko izvedbo ustave. V našem okolju bomo na podoben način poskušali odgovarjati na vse delikte, ki so prisotni v tem prostoru. Ena takih stvari, ki smo jih uresničili v prejšnjem mesecu, je nedvomno opozorilo davkoplačevalcem, da so si občinski funkcionarji na nezakonit način dvignili stimulacijo, si jo izplačali, in ko smo to ugotovili, je komisija to legalizirala "post festum". Drug primer, kjer so in-dici za nezakonito dejanje, je najetje 260 milijonov kredita, ki naj bi ga ta občinski izvršni svet sprejel v okvir svojega finančnega plana. Menim, daje tak način v tem trenutku, ko se jim Kolektiva pogodba za premogovništvo M.................. i Sf V tem času potekajo intenzivna pogajanja pri oblikovanju kolektivne pogodbe za premogovništvo Slovenije. Posebnost pri sklepanju te pogodbejevtem,daje neposredni partner v pogajanjih vlada Republike Slovenije oziroma ministrstvo za gospodarstvo. To pa iz čisto preprostega razloga: delo v premogovništvu je plačano drugače kot v drugih delih gospodarstva, vsa razmerja na področju ekonomskih odnosov in razmerja pri vrednotenju cene dela se sklepajo neposredno z vlado. Vlada pa je tudi tisti partner, za katerega lahko računajo, da bo to, kar bo dogovorjeno v kolektivni pogodbi tudi spoštoval. Franjo Mažgon predsednik skupne pogajalske skupine vlade in sindikata, nam je ob pogovoru povedal, da so v pogajanja stopili ob drugih, z dvema glavnima usmeritvama: nova kole pogodba v nobenem primeru ne sme dela nižje i kot ga je dosedanja in, mora biti jasna in razumljiva. Doslej so v prvem krogu pogajanja že zaključili.T vorili so delovna razmeija in tarifni del kolektivne pogodbe, s čimer so, po besedah Franja Mažgona, zelo zadovoljni. Največji problem, s katerim se bodo še ukvarjali, pa predstavljajo obligacijska razmerja. Če bodo pogajanja tudi naprej potekala tako kot so doslej, računajo, da bodo kolektivno pogodbo za premogovništvo lahko podpis: že do konca tega meseca. ■ mkp V soboto dopoldne na velenjskem kotalkaliscu: iainiiBRa«iiKiafa*aiB*Bia«BK«a»i)iiitsff«8iaK««iaRix8*««aK«*aKt Tradicionalna prireditev skok čez kožo VVelenju so letos 33. zapovrstjo ob prazniku rudarjev, 3. juliju, pripravili prireditev Skok čez kožo. V vročeni, a slovesnem sobotnem dopoldnevu, je na velenjskem kotal-kališču čez kožo skočilo 79 mladih. Letos sta bili med njimi tudi dve dekleti in dol- Širom po Sloveniji so lani odprli enajst energetsko svetovalnih pisarn, ki se posvečajo učinkoviti rabi energije, med njimi tudi v Velenju. Dogodke v zadnjem letu označuje zelo intenzivna naložbena dejavnost usmerjena v energetiko. Med donu, predsednik mozirske občinske skupščine Franc Miklavc, predsednik izvršnega sveta mozirske občine Jakob Presečnik in mnogi drugi. Direktorica tega devet-stodesetčlanskega mladega kolektiva (povprečna starost zaposlenih je 29 let), Marija Vrtačnik, je prejela certifikat z upravičenim ponosom in odločenostjo, da ga bodo obdržali. Pridobitev certifikata kakovosti pomeni namreč nenehno kontrolo postavljene ravni kakovosti. "Stalna naloga vseh zaposlenih je, da izboljšujemo postavljeno raven kakovosti na vseh funkcijskih področjih, stalno razmišljamo o novostih in poenostavitvah dela in jih učinkovito vključujemo v vsakodnevno delo - inovi-ranje," je dejala direktorica Vrtačnikova, ki je polna načrtov. "Iskati moramo rešitve, na osnovi katerih bomo na najboljši možni način zmanjševali stroške, povečevali produktivnost dela in zadovoljevali kupce in seveda nas zaposlene v podjetju Elkroj. Saj kakovostnega izdelka ni mogoče narediti, če ni kakovosten tudi celoten proces, v katerem ta izdelek nastaja. Kakovost definiramo kot skladnost z zahtevami kupca, odjemalca, ki pa je vse primerljivi s svetovnim vrhom. Ali drugače: to pomeni, da so ekološke zahteve, kijih imamo za Slovenijo že primerljive s tistimi, ki jih zahtevajo v državah, ki ekologiji posvečajo največjo pozornost," je med drugim povedal Boris Sovič. Ko je Rudarska godba zaigrala Graditeljem Velenja in je o pomenu skoka čez kožo spregovoril magister Milan Medved, ki je ceremonial vodil, in ko so se spomnili jubileja Marjana Hudeja, ki je že desetič zapovrstjo pripravljal scenarij za prireditev, so fanfare naznanile začetek skoka. Novince so v rudarski stan sprejeli po starem običaju. Botri novincem so bili tisti, ki so čez kožo skočili pred četrt stoletja, starešine pa rudarski mojstri, ki so novince pripravljali. Letos so bila precej posodobljena gesla, ki so jih mladi povedali, preden so skočili čez kožo. Recimo: "Politike delimo na leve, desne in sredinske, delavce pa na gole in bose," ali "Je tehnikov preveč, inžiner bom postala, samo čez kožo skočim in se v Ljubljano osredotočim", Srečanje ustvarjalne mladine Velenje '94 ■ •i«B«*Bat*»»*BBi*»98«8B»8BK8aSS«SSB»«»*afSt8at»»aSg!8»8»8»S8S Projekt za pravo podobo o Velenju sumAm, torej sem! Srečanje ustvarjalne mladine Velenje '94 je projekt, katerega glavni izvajalci so mladi v Šaleški dolini. Daje aktivnosti kar precej, da imajo nekatere med qjimi že tradicijo, ni naključje. Povprečna starost v velenjski občini je namreč 32 let. Aktivnosti zanje so v Šaleški dolini doslej organizirale posamezne ustanove. Tokrat pa so se Skupščina občine Velenje, velenjski Center srednjih šol, kulturni center Ivana Napotnika Velenje in velenjska glasbena šola združili, potegnili črto pod večino ustvarjalnosti mladih v Šaleški dolini, skupni imenovalec pa "označili" kot "sumAm, torej sem! Projekt s tem naslovom so konec prejšnjega tedna organizatorji aktivnosti predstavili na konferenci maloštevilnim novinarjem. Ustvarjalnost mladine se - po besedah velenjskega župana Pankraca Semečnika - odlično vključuje v iskanje indentitete velenjskega človeka. "Počasi, a vztrajno oblikujemo podobo tega mesta tudi navznoter. Mislim, da je nadpovprečno pomembno v naših splošnih prizadevanjih prikazati podobo občine in mesta Velenje širši skupnosti takšna kot je. Mnogokrat nas uvrščajo med rudarska mesta, označujejo kot bivalno kolonijo, nas imajo za neustvarjalne ljudi, ki nimajo neke lastne kulture zato, ker v njem živimo ljudje iz vseh koncev in krajev Slovenije, pa tudi republik bivše Jugoslavije. Projekt "SUM" je zagotovo korak k oblikovanju prave podobe o Velenju." Nadpovprečnega ustvarjalnega nemira kljub nekaterim tradicionalnim aktivnostim (gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, poletne glasbene šole,...) v občini niso znali usmeriti na pravo skupno pot. V preteklih letih so nekateri marsikaj počeli, "ven- dar tisto ni bilo to, kar si je želela večina." Projekt Srečanje ustvarjalne mladine Velenje '94 je združil pod skupen naziv za zdaj štiri dejavnosti: gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, likovno kolonijo diplomantov in slušateljev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, poletne glasbene šole ter raziskovalni tabor v Škalah. Skupaj z Gimnazi-jado in kulturnimi dnevi v organizaciji Šaleškega študentskega kluba je vanje vključenih precej več kot 1000 mladih iz velenjske občine. Čeprav organizatorji na samem začetku ugotavljajo, da projekt ne "teče" po zastavljenih načrtih, pa je - po njihovem mnenju - že to uspeh, da so uspeli pripraviti enoten propagandni material, urnik, kar naj bi dalo dogajanju celostno podobo. Najbolj odmevne v širšem slovenskem prostoru in tudi iz- ven njenih meja so poletne glasbene šole, podobnih uspehov si želijo tudi v preostalih 3 aktivnostih. Treba jih je sedaj nadgraditi, dejavnosti popestriti in privabiti še več mladih. Kajti, "moramo prestopiti občinske meje" (Pankrac Semečnik). Na najboljši poti za preraščanje občinskih in slovenskih meja je raziskovalni tabor v Škalah. Na naslov velenjske občinske skupščine je namreč že prispela pobuda za sodelovanje, in sicer jo je poslala Slovenska gimnazija v Bratislavi, kjer se v razredu 31 dijakov kar 13 uči slovenskega jezika. Sodelovanja si želijo še partnerska mesta. Žal, je vse to povezano s stroški, za njihovo pokritje pa v občinskem proračunu še ni denarja. In prav zaradi tega bo ostal projekt Srečanje ustvarjalne mladine tudi prihodnje leto podoben letošnjemu. ■ (tp) višja in vse bolj povezana z razvojem trga. Inoviranje in kak-ovst sta neločljivo povezana." Tudi ob tej pomembni delovni zmagi pa v Elkroju nismo mogli mimo tega, da ne bi opozorili na mnoge probleme, ki jih tarejo, zlasti na preveliko obremenitev gospodarstva in plač zaposlenih. Od njih plačujejo povprečno kar 128 odstotkov. Pomočnica direktorice Vera Pečnik je izpostavila tudi nekontroliran uvoz konfekcijskih izdelkov, ki jim zaradi neplačanih dajatev predstavlja nelojalno konkurenco. Zbrane je pozdravil tudi predsednik svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semulič, ki je bil vesel, da so ga ob tako svečanem trenutku povabili medse, Elkroj pa je označil za sodobno evropsko podjetje. Podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk je prav tako čestital kolektivu in izrazil zadovoljstvo nad tem, da je tudi v slovensko gospodarstvo začela vse bolj prodirati filozofija kvalitete. Priznanje je torej tu. Zagotovo pomeni za delavce Elk-roja še uspešnejšo nadaljnjo pot, tako na tujih kot domačem tržišču. ■ Mira Zakošek, Stane Vovk ali "Če bi bil še enkrat mlad, pa poslanec bil bi rad..." Za Dragico Kotnik pa so se privadila, da tudipojaminebo veliko hodila, tudi premoga ne bo kopala, bo pa zato kakšno tistim, ki so jim pomagali pri šolanju. Mlajšim so predali simbole rudarske šole ključ in Mlade so s krepkim stiskom roke medse sprejeli starejši, izkušeni rudarji. odločili, da jo bodo krstili drugače. "Rudar prej ne boš postala, dokler ne boš čikat znala," so ji najprej "zagrozili". Po tistem, ko je odločno povedala, da bi se tega težko tono več prodala, jih je prepričala in dovolili soji, da skoči čez kožo. Ob koncu so mladi obljubili, da bodo ostali zvesti poklicu in vzoru rudarjev in se zahvalili svetilko, potem pa so jih s krepkim stiskom roke sprejeli medse starejši, izkušeni knapi. ■ Milena Krstič - Planine foto: vos Dragici Kotnik Je po uspešno opravljenem "sprejemnem Izpitu" in skoku čez kožo boter dr. Franc Žerdin za darilo Izročil rudarsko uniformo. goletna članica tega kolektiva, članica poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje, ki ima na skrbi finance, Dragica Kotnik. Slavnostni govornik je bil Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, kije orisal dogodke na energetskem področju v zadnjem letu, ko je po dolgih letih padca rabe električne energije prišlo spet do njene rasti. To pa pred slovensko ener-postavlja nove naloge. naložbami je državni sekretar posebej izpostavil pozornost, ki je bila namenjena Termoelektrarni Šoštanj in sanaciji bloka 4. "Naša ambicija pa je, da začenmo tudi sanacijo bloka 5. Negativno stališče Svetovne banke ne pomeni, da se Slovenija odreka temu objektu, še manj, da se odreka njegovi sanaciji. Stališče Svetovne banke pomeni, da so standardi, kijih imamo v Sloveniji in napori, ki jih vlagamo, že Velika pridobitev Elkroja laiiiissaitaivflBitKitsvaitaiiaiKa« Certifikat kakovosti Prvi s področja konfekcijske in tekstilne dejavnosti so si delavci Elkroja iz Mozirja pridobili certifikat kakovosti "ISO 9001", kar pomeni, da poteka njihovo poslovanje v skladu z zahtevami mednarodnega standarda. Podelitev tega pomembnega dokumenta je bila slovesna, opravili so jo v proizvodnji in - na ta način izkazali pohvalo in spoštovanje celotnemu kolektivu. Med drugim so se je udeležili podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, predsednik svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semulič, predstavniki mednarodne komisije institucije Burean Veritas Quality International s sedežem v Lon- IA IN ODI _ _ -! mM Nesposobnost dodajanja ali Ob predvideni lokaciji cerkve južno od Šaleške ceste kot zaključek območja rekreacije v mestu Velenje Mestni prostor je drag in dragocen (kar načrtovalci našega mesta očitno še niso v celoti dojeli). Pričakovati moramo, da se nam bodo v načinu gospodarjenja, v katerega smo se usmerili, napačne odločitve v izrabi prostora še kako močno maščevali. In zakaj bi to veljalo tudi za načrtovano izgradnjo sakralnega objekta na prostoru ob vpadnici v Velenje tik ob središču mesta? Za samo mesto Velenje lahko rečemo, da je na precej atraktivni točki na prehodu iz Avstrije proti središču Slovenije in Slovenskemu primorju (kar moramo izkoristiti tudi s pravilno razvojno strategijo z vidika te prednosti ob izgradnji slovenskega avtocestnega križa). Ob Šaleški cesti, vpadnici v mesto, se proti severu odpira pogled na stanovanjsko sosesko, proti jugu pa na rekreacijsko območje, ki naj bi bilo po najnovejših predlogih zaokroženo v celoto s sakralnim objektom - cerkvijo. Pomembno je spoznanje, da je prostor neobnovljiva dobrina, da je prostorski razvoj našega mesta omejen zaradi reliefnih značilnosti na eni strani in zaradi izkoriščanja rudnega bogastva na drugi. Ob tem pa popotniku, ki potuje skozi to naše mestece, ne moremo ponuditi niti primernega prenočišča v sodobno urejenem hotelu ali motelu (kot še marsikaj drugega ne). Takšnih "pomanjkljivosti" v ponudbi, ki bistveno prispevajo k turistični vrednosti mesta in imajo z vidika razvojnih možnosti in življenja mesta vsekakor zelo pomembno vlogo, so seveda mesto, ki namerava svoj razvoj in svojo prihodnost graditi na turizmu, težko privošči. A prijetneje seje ukvarjati z atraktivnimi posegi kot se lotiti resnih razvojnih vprašanj. Predel južno od Šaleške ceste je neobremenjen z industrijo in njegova lega ob vpadni cesti v Velenje iz smeri Avstrije in Koroške pomeni veliko prednost. Nedopustno je, da se takšen prostor ne izkoristi v smislu možnosti ekonomskega razvoja in turistične podobe mesta. Ob tem stoji ravno na tej lokaciji že manjši rekreacijski center z zaprtim in odprtim bazenom, tenis igrišči, trim stezo, tu so gozdne površine in park ob vili Herberstein ter otroško igrišče, ki bi z malo več domišljije in rednega vzdrževanja lahko spet postal ena turističnih atrakcij za družine z otroki z bližnjih in oddaljenih krajev (kar je nekoč bil). Ali vse to povezati v celoto in za-ključiti z objektom sakralnega značaja? Ali je primerneje razmišljati o izrabi tega prostora na način, da bo rekreacijski kompleks povezan v celoto in zaključen z objektom ali objekti, ki bi imeli rekreativni in turistični značaj, objekti, ki bodo mestu večali pomen v omrežju naselij, mu prinašali zaslužek, nam pa delovna mesta. Rešitve, kot je predvidena južno od Šaleške na vstopu v mesto, pomenijo neracionalno rabo tako dragocenega mestnega prostora in so za razvoj mesta zgrešene. To so vendar zemljišča, ki so bistvenega pomena za preživetje mesta (kar velja tudi za še ostala nepozidana zemljišča v samem mestu, kot je npr. tisto pri pošti). Je pa iz takšnih rešitev dobro razvidno, kako nepovezana je v tem mestu stroka, kako sektorsko deluje. Načrtovanje mesta in njegovega razvoja naj bi bilo interdisciplinirno delo, ob sodelovanju strokovnjakov različnih zvrsti pa ne smemo pre-slišati tudi glasov ljudstva, prebivalstva, ki v tem mestu biva, dela, se oskrbuje, rekreira, izobražuje. Le ljudje so duša mesta. Ljudje pa potrebujejo delo, potrebujejo zaslužek, da lahko preživijo. To daje mestu mestni utrip, vse drugo je zunanji izraz tega notranjega življenja. Bolj ali manj posrečen. In naloga načrtovalcev je, da zna ta utrip pravilno usmerjali, s čimer prispeva k prijetnejšemu in kva- litetnejšemu življenju. Za Velenje pa je mogoče reči, da postaja ta izraz vedno manj posrečen. Kot da naši sodobni načrtovalci tega utripa ne zaznajo in ne znajo - ali nočejo - pravilno usmerjati. Našemu mestu manjka program! Program izgradnje in razvoja mesta! Kaj od njega hočemo, kaj iz njega želimo narediti. Če sploh še kaj želimo. Ali ga želimo samo še po delcih razprodati, razgraditi in ga pustiti hirati na panogah, kot sta rudarstvo in industrija, ko se na našem delu in uničevanju našega okolja razvijajo ostali predeli, naše mesto pa postaja vse manj pomembno, le še "molzna krava" za pametnejše od nas. In kje so argumenti in utemeljitve prednosti ter doprinosa k razvoju našega Velenja ob navedeni načrto-valski rešitvi? ■ Alenka Pivko Kneževič, dipl. ing. arh. O, Bog, obvaruj nas, cerkve Člankar se prvenstveno ubada z dilemo, o, po njegovem napačni lokaciji, novogradnji cerkve. Sam pa trdim, da njemu in njegovi srenji ne "kapne", v pomanjkanju vizionar-skega uvida, da je prav ta lokacija tudi zanje idealna. Ni nemogoče, da so načrtovalci v njim lastnem intelektualnem svojstvu sledili tudi takim trenutkom. Najprej bi avtorjevo preganjavico prevedel prosto po "Goriškem slavčku":...Cerkve tukaj nikar... V lokacijske načrte sem tvoje zrl, in potem, ko namere tvoje sem uzrl, eno vendar te prositi smem, če že ustvariti hočeš neko stvar, naredi tukaj, četudi še tako neznatno stvar, samo cerkve, prosim, te nikar. S pripisom: O, trop neznaten in maloštevilen, kako si mogel tu se ponečediti med krajema nevernima, čudovitima tako. Nedavno so pošteni črnograditel-ji prejeli položnice za plačila iz naslova, cit: Plačilo pologa zaradi uzurpacije prostora. Če je po tekstu v danem primeru cerkev črnogradi-telj, kar vsekakor ni, potem bo ona prej zmogla plačati vsoto po naslovu uzurpacije prostora, medtem ko bo ateistični srenji še naprej usojeno prebolevati fiasko pol stoletne ideološke uzurpacije tudi našega duhovnega prostora. Dileme ateisti in teisti ne kaže tolikanj pogrevati. V pozitivnem smislu smo vsi verniki, prvi so verniki nevere, drugi (usojeno drugi in kot kaže še naprej drugokategorni državljani) pa smo verniki vere. Vmes se nahajajo za razliko od zrnja še otrobi kot pravi ljudsko blago, od koder pozneje povzemam zaključno misel. Predvolilni slogan na javorju pred Rudarskim hramom je bil Evropa zdaj. Pa ja ne boste rekli, da ni bil vaš. To vključuje evropske vzorce obnašanj tudi v vsem dejanju in nehanju. Izključuje tudi sleherno nestrpnost. In kako je sedaj s tem v danem primeru:...pa ja ne tako, kakor pri tistem ženinu, ki je po poroki z lepotico (beri oblast) tožil, daje ob poroki mislil le na oni eksotični del neveste, sedaj pa mora prenašati muhe in potrebe celotnega njenega telesa. Ko avtor vpelje tekstovni uvod kar preko govoric, prehajajoč na sedanji dejanski stan, analogno utemeljujem daljnje izvajanje, opirajoč se na govorice ljubega naroda. Zakaj gre: cerkev bo posvečena tudi velikemu Slomšku. Na proslavi v Mariboru je slavnostni govornik Kučan tako ganljivo govoril o Slomšku, da je ganjeni poslušalec zašepetal, da bo tudi sam Kučan dosegel svetništvo, če bo v življenju takole nadaljeval. Sedaj pišete, da pride k otvoritveni blagoslovitvi sam papež. Moralo bi vam "kapni-ti", da se bo tam gnetel med prvimi dostojanstveniki naš Milan. Ni šment, da bi njegove magične oči, po zatrjevanju tudi mnogih pobožnih volilk te miloproseče oči, ne omehčale blago slovensko srce dobrega papeža. In ne bo mu moč uiti privolitvi, da se bo zavzel pri cerkvenem sodišču za beatifikacijo prosilca. In kasnejša posledica, čast pa četudi zadnjega stranskega oltarja bi bila potem dejstvo. In posledična posledica, v cerkev bi začeli zahajati tudi drugi, skratka vsi, kajti veliki mojster tranzicije bi jih privabljal posmrtno. In potem se je bati, da bo samo ta ena cerkev pretesna. Tudi bi Velenje lahko postalo druge evropske Benetke, čeprav brez mokrega doka. Zato pa ima to mesto Velenje čudovit suhi dok. Namesto Mostu vzdihljajev bi pod cerkvijo bila Avenija nostalgije po Titovem Velenju, potem bi hladnega Kardelja ustanavljajoče se društvo po neki upokojeni tova-rišici, Društvo ljubiteljev Edvarda Kardelja, torej istega vzornika razbremenilo prosule hipoteke ukaza: duhovne, kulake in njih sinove vse postreljajte. Titov spomenik bi samo ozaljšali, ekološke posledice neke stihije pa tako same kažejo svoj negativni blišč. Tako bi bili turistična Meka Slovenije, prvi bi ude-janili turistični bum države. Če pa bi le nastopile take okoliščine, da bi se uresničil tisti najbolj črni scenarij, je še vedno moč najti opravičilo v zakladnici narodove modrosti, namreč da se tisti, ki (v)se pomeša med otrobi, izpostavi nevarni usodi, da ga pojedo svinje. ■ Tone Tajnšek, Šentilj Kdo je odobril gradnjo cerkve? Domačinka sem, vzgojena v krščanski družini. Prav zato sem toliko bolj prizadeta nad tem, kar se dogaja okoli nas, v naši neposredni bližini. Slišala sem, da naj bi gradili v Velenju novo cerkev. Seveda govoricam nisem verjela. Zdaj pa se je izkazalo, da to sploh niso bile govorice, ampak dejstvo. Na eni redkih parcel, ki so še na voljo stoji križ, kmalu pa naj bi nova cerkev. Ogorčena sem! Ogorčena toliko bolj, ko se ozrem okoli sebe in vidim, kako nekateri težko živimo, drugi pa lahko na tak način razmetavajo denar. V Velenju res ne potrebujemo nove cerkve. Občinsko vodstvo sprašujem: kdo je odobril to gradnjo ? Mar ni to tako velik poseg v prostor, da bi bil potreben referendum! B Greta Jan Komu pripada šoštanjski bazen? Šoštanjski bazen je bil zgrajen leta 1965. Kako seje gradil, dobro vedo starejši Šoštanjčani. Pri gradnji so sodelovali ljudje z udarniškim delom. Termoelektrarna Šoštanj je imela kasneje vlogo "mecena", kar je prispevalo k posodobitvi (topla voda) ter rednemu vzdrževanju. No, moj namen ni raziskovati, kdo ima pri "lastnini" tega bazena formalnopravno največji delež, temveč razgrniti še nekaj drugih okoliščin, ki so pomembne za odločanje o bazenu. Pri tem ne morem mimo tega, da je Šoštanj v svojem razvoju zaradi rudarjenja pričel stagnirati. Mladi ljudje so kraj zapuščali, saj niso videli v njem nobene perspektive za preživetje. Za preživetje pa nista pomembna le delo in kruh temveč kultura okolja. Šoštanjčani so začutili, da bodo preživeli le, če bodo složni, če bodo skupaj reševali probleme. Tako gledamo Šoštanjčani tudi na naš bazen. Bazen je v Šoštanju tisto nekaj, na kar smo ponosni. Ljudje, ki živimo v Šoštanju, smo se s krajem in vsem, kar je v tem kraju, poistovetili. Za razvoj družbe kot celote je proces privatizacije družbene lastnine nujen. Toda, kje je tu meja, ki to še dopušča in ne presega javnega interesa. Zdravje je javna dobrina, do katere naj bi imeli vsi ljudje enakopraven dostop. Raven zdravja pa seveda preventivno dvigujemo z aktivnostmi, med katerimi sta gotovo najpomembnejši šport in rekreacija. To dejavnost nam vsekakor omogoča tudi bazen. Toda naš bazen se že tri leta podaja iz rok v roke; najemniki se menjujejo, cena se dviguje, naši otroci pa skozi mrežo bazena gledajo užitke peščice, ki si lahko to zabavo privošči. Cena karte za otroka znaša 300 SIT, za odrasle pa 400 SIT. Mesečnih in sezonskih kart ni. Če izračunamo strošek, ki ga predstavljata dva otroka, dovolj stara, da lahko gresta na bazen sama, ugotovimo, da to znaša 18.000 SIT mesečno. To je seveda samo vstopnica. Sladoled in pijača so le še sanje. Kdo si to še lahko privošči? Svoje otroštvo sem med poletnimi počitnicami vedno preživela na bazenu, in to vsak dan. Izhajam iz šestčlanske družine, pa se ne spomnim, da bi nakup mesečne karte predstavljal za starše poseben problem. Menim, da je pristop k ohranitvi bazena in njegovega nadaljnjega razvoja zgrešen. Mesto Šoštanj si mora najprej zastaviti vizijo, "kaj želi" ter temu podrediti strategijo "kako doseči željeno". V kolikor je vizija "Šoštanj-športno mesto", kar je nekoč že bil, potem mora biti pristop sistematičen in strokoven. Razumljivo je, da prihajajo do izraza različni interesi privatnega kapitala. Toda v tem tiči največja nevarnost, da bo kraj dobival podobo manjšine, v kateri se večina ne bo več dobro počutila in mu tudi ne bo več pripadala. Zame paje v tem trenutku največje bogastvo v Šoštanju pripadnost ljudi svojemu kraju. Ti ljudje tudi oblikujejo javni interes. Moja osebna raziskava je pokazala, da ljudje ne odobravajo tega, da je bazen v absolutno privatnih rokah in to pri človeku, ki ni iz tega kraja in ne čuti z njim. Takšna možnost je sprejemljiva v večjih mestih, v našem vsesplošno degradiranem kraju pa je potrebno nad razvojem mesta zagotoviti nadzor. Zato predlagam, da se povežemo vsi tisti, ki želimo razvoj tega kraja v kapitalsko družbo (delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo), s čimer si bomo zagotovili participacijo pri odločanju, povečali naložbeno in finančno sposobnost ter zagotovili usklajevanje različnih interesov. Predlagam, da sta ustanovitelja družbe tudi Turistično društvo Šoštanj in druga društva ter Krajevna skupnost Šoštanj. Glavna dejavnost te družbe bi bila turistično-športna dejavnost, zlastni na področju infrastrukture. V ta namen prosim KS Šoštanj, da sprejme to pobudo in organizira posvet z vsemi zainteresiranimi iz tega kraja. I Cvetka Tinauer Zakaj zaprt Glavni trg? Že nekaj časa premišljujem, ali naj vam pišem ali ne. O čem? O prometni ureditvi in nevarnostih ter gneči v Šoštanju. Zaprti so namreč glavni trg v Šoštanju. Vse lepo in prav, toda samo takrat, ko vidiš sprehajajoče se ljudi, ki se brezskrbno sprehajajo na tem "zaprtem" delu Šoštanja, čeprav to le ni tako kot je označeno s prometnim znakom. Če pa pogledamo drugo stran te medalje, paje promet, ki je prej potekal po tem delu bivše ceste, skoncentriran skozi središče mesta mimo avtobusne postaje. Res si ne morem predstavljati, kaj so prometni strokovnjaki in ostali mestni veljaki, ali kdorkoli je že imel prste zraven pri tej prometni ureditvi, razmišjal. No ja, če sploh je. Nihče ni pomislil, da se ves tranzitni promet, če ga lahko tako imenujem, ki teče naprej proti Topolšici, Zavodnjam, Ravnam in Gaberkam, odvija mimo avtobusne postaje, ki tako ali tako ni sposobna zadovoljiti svojim kapacitetam. Tu namreč "v špici" avtobusi ustavljajo kar na cesti, ker pač na postaji ni prostora za vse. Nihče od teh prometnih strokovnjakov verjetno ni bil na tem mestu Šoštanja, recimo okoli 13. ure, ko so na postaji otroci dveh osnovnih šol. Ob tem času je tu ogromno otrok in ne vem, če je tako varno, kot se vsem zdi, kajti otroci, razposajeni in razigrani, pač ne računajo, če kdo pridivja. In kaj bo potem? Ker se že precej časa govori o za-prtju bolnice v Topolšici, so mogoče tudi to že odpisali, kajti vsi reševalni avtomobili vozijo prav tu mimo, kjer je otrok kot na mravljišču. Na pragu paje tudi kopalna sezona. Ko se človek malo sprosti ob ko-panju poleg "glavne tranzitne ceste", bo spet stopil naravnost na le-to. Upam, da nisem samo jaz takšnega mnenja, če pa sem, naj mi kdo ne zameri. V bodoče pa predlagam, da najprej razmislijo, kaj bodo Se zaprli. Mislim, da bi morali zapreti KOGA, ne pa ceste. I Martin Kusterbanj I. r. POLZELA 38 informacije h, tel.: (063) 721-052 iTd.o.o. ZASTOPSTVO ZA VOZILA: ' SUBARU * DAIHATSU * SUZUKI * FIAT * * ALFA ROMEU * ROVER * ***SUZUKI - KONČNE MALOPRODAJNE CENE V MESECU JULIJU NESPREMEN JENE KLJUB VIŠJEMU R0. - UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV "* GOTOVINSKI POPUST 5% SWIFT1,0 GL 3D HB 16.871 DEM SWIFT SEDAN 1,3 GL4D SERV0 21.581 DEM SAMURAILX 24.089 DEM VITARAU 34.280 DEM VITARA5 40.311 DEM "•FIAT PANDA 1000 IE L 93 11.490 DEM UN01,0 IE CAT 14.490 DEM TIP01,4 IE S 20.230 DEM SCI0NERITIP01,6 IE SX MAQ 23.490 DEM TEMPRA 1,6 IESX 26.480 DEM SCI0NERI TEMPRA 1,6 S MAQ 22.990 KM O o Audi 80 Limited, 1595 cm', 74 kW (100 KM), že od 34.381,00 DEM naprej V Sloveniji že dolgo poznamo visoko kakovostne, udobne in varne avtomobile Audi. Pri pooblaščenih trgovcih je vedno dovolj Audijevih vozil. Se posebej je poskrbljeno za modele S2, S4, Coupe, Cabrio in druge. Tako kot pač povsod v Evropi. Z majhno razliko seveda - pri nas imajo vsi Audijevi modeli najnižjo ceno! Najcenejši na našem trgu pa je novi Audi 80 Limited, z odlično opremo, zmogljivim motorjem, izredno lego na cesti, dolgo življenjsko dobo in prestižnim udobjem. Nudi vam vse, kar od njega pričakujete. Predvsem pa ugodno ceno! NOVE, NIŽJE CENE AVTOMOBILOV AUDI. PREPRIČAJTE SE. QTT) V___V___N-------- V.:,!: Prednost je v tehniki AVTOCENTER MEH Koroška 7b, VELENJE tel.: (063) 852- 955 KULTURA 63320 Piše: Ivo Stropnik » S SMETANO NAD JAGODE « (ali dolgonosnica o natečaju za turistično geslo o mestu Velenje in Šaleški dolini) Vode mirno tu jezijo, encijan pod ognjenikom spi, labodji spevi še živijo, ep o premogu ne zbledi; navdih se ženi ob zeleni cesti, jablane pojo v razcvetu ... edinec tako mesto si med mesti. Modernost. Elegantnost. Svojskost. Trdoživost. Odprtost. (Modemnes. Elegance. Singularity. Tamelessness. Openness.) (& LS) *** VELENJE VELIČASTNO *** Modernost. Elegantnost. Svojskost. Trdoživost. Odprtost. Velenje *** Velenje. Mesto na zeleni trati. *** Velenje. Zgodba o črnem in modrem kamnu. (Varianta): Velenje. Zgodba o črnem in modrem. *** TITO V KRATKIH HLAČAH! Turistično Velenje. *** Ne utrgajte rdečega jabolka! *** Na mastodontovem hrbtu... (Varianta): Na mastodontovem hrbtu po dolini Pake!) *** Trdoživa korenina Šaleška dolina *** Šaleška dolina - ugasli ognjenik, jezero in beli dvor davnine - - stičišče med osrednjimi in severnimi slovenskimi pokrajinami Kjer te drugače slavi zemlja. ' *** Napišite tudi vi razglednico iz Šaleške doline! Pozdravljeno, zeleno okno! *** Zeleni poljubi Šaleške doline, ajdovo zrno slovenske družine. Z gradovi in jezeri v kovčku! Šaleška dolina. *** Velenje - rojstni kraj Santa Barbare. Šaleška dolina: Od Meha do Žerdina zelena je planina. (Šaleška dolina) TOD JE HODIL MASTODONT Velenje Levjesrčno (Velenje) Pozojska kri! *** Velenje - Tito! Šaleška dolina - Trefalt Mito! (& JŽ) *** (Velenje) Kdo te je na gobec, Rdeča kapica? *** (Velenje) Na zimzelenem listu *** (Šaleška dolina) Vnebohod v pomlad, poletje ... *** (Velenje, Šaleška dolina) BEZEG OKROG NAS *** Opomba avtorja: Pričujoči turistični slogani/gesla so naprodaj pri avtorju. 50.000 SIT/slogan! Za redne bralce kolumne "63320" 30% poletni popust! Kako Vam je doslej pravzaprav sploh uspevalo živeti brez lastnega turističnega slogana?! Že so prišli takšni časi, ko mora imeti vsak svojega. - Zaleščanska Pozoj in Veles pomagajta, da slogani resnično tudi kaj doprinesejo k našemu turizmu! - *Ist. (r LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku NaŠ čas. V nedeljo, 3. julija, je bil pravi rom pom pom, saj je zmagal prav ansambel s tem imenom: 1. ROM POM POM: "Kaj mi nuca..." 5 glasov 2. FANTJE IZPOD ROGLE: "Vroče srce" 4 glasovi 3. SLAVČEK: "Smo šrangali" 3 glasovi 4. MB KVINTET: "Štajerce združuje pesem" 2 glasova 5. CVERLE: "V gostilni" 1 glas Predlogi za nedeljo, 10, julija: 1. FANTJE TREH DOLIN: "Marjanca" 2. FLERE: "Od kod smo mi doma" 3. KLINC: "Dimnikar" 4. PRIMORSKI FANTJE: "Brnistra" 5. PTUJSKIH 5: "Veseli godci" Vili Grabner Glasbena šola Velenje Začrtanih aktivnosti ne bodo spreminjali Pred tednom dni je glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje povabila na prvi informativni dan vse tiste, ki bi radi nadaljevali visokošolsko glasbeno izobraževanje na področju instrumentalne pedagogike oziroma na instrumentih: harmonika, tolkala, orgle, kitara, saksofon in solo petje. Uradno informativnega dne ni bilo, ker do njega menda glasbena šola v Velenju nima pravice. Nima je zaradi tega, ker še nima dokumenta o dodeljeni koncesiji. O tej mora svoje reči svet za visoko šolstvo na republiški ravni. Tako je namreč dan pred sklicanim informativnim dnevom po faksu sporočilo republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Sporna naj ne bi bila torej vsebina visokošolskega študija, ampak naj bi tičal "zajec v drugem grmu". Obe univerzi imata tovrstno smer glasbenega izobraževanja namreč predvideno v dejavnosti ustanove, vendar bolj izobražujeta za umetniško kot pedagoško smer. Namesto 100 (po zanimanju sodeč) se je srečanja (sestanka) v zbornici omenjene šole udeležilo le 20 bodočih študentov visoke šole za instrumentalno pedagogiko v Velenju. Ob tem je treba zapisati še, da je bila udeležba najbrž tako skromna tudi zato, ker so zaposleni velenjske glasbene šole (po sporočilu iz Ljubljane) o preložitvi informa- tivnega dne obveščali študente oziroma njihove profesorje. Ti, ki so prišli minuli četrtek, vsemu navkljub niso prišli zaman. Ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, mag. Ivan Marin, jim je predstavil predmetnik za vsak instrument, seznanil jih je tudi s profesorji (harmoniko naj bi poučeval Franc Zibert, kitaro Ištvan Roemer (oba stara znanca Mednarodne poletne glasbene šole za komorne skupine v Velenju), saksofon Oto Vrhovnik, tudi že sedanji sodelavec omenjene šole. Med drugim je Ivan Marin omenil še možnost podiplomskega študija po končanem štiriletnem izobraževanju v Velenju. Za zdaj naj bi izobraževali glasbene pedagoge za poučevanje prej omenjenih zvrsti, nekoliko kasneje pa morda še za kakšno več. Dan kasneje (prejšnji petek) se je na seji sestal svet za visoko šolo glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in menil, da bodo aktivnosti v drugi polovici letošnjega avgusta ne glede na odziv iz Ljubljane stekle po začrtanih smernicah. Zadev torej ne bodo spreminjali. Več kot jasno pa jim je, da bo potrebnega še veliko naprezanja, predvsem pa vztrajnosti, da bo lahko študij na visoki šoli za instrumentalno pedagogiko v Velenju tudi zaživel. ■tp Zbralo se jih je le 20. Vsemu navkljub niso prišli na (informativno) srečanje zaman Zgodilo se je... 7. malega srpana LETA 1882 Kar nekaj časa že nismo poročali o delovanju Šaleške čitalnice, zato to "napako" danes popravljamo s kratko novico iz Slovenskega gospodarja: "(Iz Šoštanja) se nam poroča, da se je svečanost nove čitalnice vršila v najlepšem redu, več kakor 1000 ljudi bilo je navzočih. Več prihodnjič." Tisoč ljudi na neki prireditvi pred več kot sto leti je bila ogromna številka. Marsikatera prireditev, zlasti kulturna, se je še danes ne bi sramovala! LETA 1913 Že v prejšnjem nadaljevanju naše rubrike sem obljubil, da bomo še večkrat objavili kakšen članek, posvečen problemom šoštanjske posojilnice in delovanju šoštanjskega odvetnika dr. Pe-tritschka. No, to obljubo izpolnjujem že kar danes - s člankom iz Slovenskega naroda. "Iz Šoštanja priobčujejo graški listi še vedno dopise, s katerimi bi radi preprečili ali otežkočili sanacijo šoštanjske posojilnice. Ti dopisi se kujejo v pisarni nemškutarskega šoštanjskega odvetnika dr. Petritscheka - in s tem je povedano vse. Mož bi si rad pridobil s šuntanjem kmečkega ljudska nekoliko popularnosti in klijentele. Po tem naj sodijo Petritschkove čenčarije po graških listih kompetentni krogi." V tistih časih je marsikatera kmetija šla na "boben" tudi zahvaljujoč "uspešnim" odvetnikom, ki so se znali pravdati v nedogled in s tem večkrat izvabiti od svojih strank ves denar, ki so ga le-ti premogli. Mislim pa, da bi tudi še danes med odvetniki lahko našli kakšnega takega mojstra! Na koncu današnjega prispevka pa poglejmo še, kakšnim šalam so se smejali v letu 1913. Vse šale so bile objavljene v Slovenskem narodu: "Mali Pepček je bil pri stricu na počitnicah. Zjutraj je z veliko pozornostjo gledal, kako sije teta česala dolge, bogate lase; previdno jih je potehtal in pogladil, potem pa z občudovanjem vzkliknil: "Oh teta - tvoji lasje - to bi bil konjski rep!" *** Potnik: Gospod, koliko časa pa stoji vlak na tej postaji? Sprevodnik: Pet minut. Potnik: Kaj pravite, ali bi mogel izpiti čašo piva? Sprevodnik: Ne vem, jaz jih v petih minutah tudi tri izpijem. *** Žena: Ali veš, ljubi Maks... v najhujšem mrazu sva se zaročila. Mož: Da, da... če se spomnim, me še danes zazebe..!" ■ Damijan Kljajič X. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE VELENJE 1994 POJDITE Z NAMI V VERONO Ste že kdaj doživeli Verdija v veronski areni? Ali veste, da veronski operni festival traja že od leta 1913 in da so bile doslej največkrat uprizorjene opere Aida, Nabucco in Carmen? Bi želeli v antični areni ob prižganih svečkah prisluhniti Verdijevemu zboru sužnjev, ki sanja o neki svobodi? Ne? Vabimo vas, da se pridružite naši karavani in dne 18. in 19. avgusta '94 odpotujete v Verono na ogled predstave NABUCCO. Prvi dan prispemo do idiličnega mesteca Bardolino ob Gardskem jezeru, kopanje, večerja, obisk opere in prenočišče. Drugi dan, po zajtrku, je namenjen izletu v Gardaland, oz. srednjeveškemu mestecu Sirmione ob Gardskem jezeru, ogledu Verone, Julijinega balkona in romanskih cerkva, ki jih je v Veroni nešteto. Tudi na krajši nakup v enem italijanskim shopping centrov ne bomo pozabili. Cena aranžmaja je 130 DEM, vstopnica za opero 35.000 LIT (35 DEM). Odhod 18.8.94 ob 4.00 zjutraj. Na razpolago je samo še nekaj mest. Naš poslovni partner Palma Celje. Prijave tel.: 853 574. J * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Vročina, ki nas vse bolj pritiska k tlom, nam cvre možgane in nas sili v objem odrešujoče hladne sence bogatih drevesnih krošenj, je dodobra upočasnila naš delovni ritem. Poletje je pač čas dopustov in počitnic in ne čas, ki bi bil primeren za rušenje starih in postavljanje novih delovnih rekordov in zmag. Zato se je za počitek odločila tudi večina tis- tih, katerih zgode in nezgode navadno polnijo stolpce pričujoče rubrike. In kadar se bore malo dogaja, je prav hudičevo težko o tem veliko napisati. Zato bodo vrstice tele rubrike v teh poletnih mesecih tu in tam morda nekoliko krajše kot sicer. Več in kaj bolj zanimivega lahko pričakujemo spet jeseni, ko se bodo vrli glasbeniki in za-bavnjaki, polni s sončno energijo okrepljenega delovnega elana, vrnili na svoja dejovna mesta - v snemalne študije in s polno paro jeli pripravljati nove stvari za najbolj ugodno prodajno sezono (ko gre za plošče), ki prihaja z bližajočim se koncem leta. Do takrat pa lahko nekoliko popusti tudi vaše zanimanje za dogajanje na področju zabavne glasbe. Saj veliko ne boste zamudili, četudi ne boste niti za trenu- tek poškilili med tiste strani revij in časnikov, ki so jih uredniki namenili temu, neizogibnemu in pomembnemu področju življenja. Raje si nataknite sončna očala, vzemite v roke kakšno osvežilno pijačo in nastavite svoje telo soncu (Seveda po pameti!) ter se brezskrbno prepustite dopustniškemu uživanju. Čas za to je navadno vedno prekratek. m m Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... MICHAEL JACKSON Hči kralja rock'n'rolla Elvisa Presleya, Liso Marie Presley, je, odkar se je pred dobrima dvema mesecema ločila od svojega moža, Dannya Keogha, vedno pogosteje videti v družbi slavnega Michaela Jacksona. Kot poroča ameriški "Globe", so ju na njegovem ranču, imenovanem Neverland, zalotili tudi v trenutkih intimnosti. Toliko o Michaelovem osebnem življenju. Na glasbenem področju pa sloviti pevec pripravlja nov album. Ta naj bi izšel jeseni, njegov naslov pa bo History. BODY COUNT Body Count, ki so leta 1992 z albumom Body Count za kratek čas pristali tudi na lestvicah popularne glasbe, pripravljajo v začetku septembra izdajo nove plošči. Njen naslov bo Bom dead, pričakujemo pa prav tako udarne skladbe, kot so bile tiste s prvega albuma. Njihov avtor je znameniti Ice T. POISON Pevec skupine Poison, Bret Michaels, se je poškodoval v prometni nesreči. Potem, ko je med vožnjo po znameniti Riverside drive v Los Ange-lesu izgubil oblast nad svojim Ferrar-ijem, se je s hitrostjo več kot 130 km/ h zaletel v drog električne napeljave. Policisti, ki so nesrečnega Breta potegnili iz razbitin njegovega avtomobila, so komaj verjeli, da bo nesrečo preživel. Toda pevec znane težkometalne skupine je že izven živ-ljenske nevarnosti. Sredi julija bo menda že lahko zapustil ortopedski oddelek bolnišnice St. Joseph, kamor so ga bili po nesreči pripeljali. Neprijeten dogodek bo za nekaj časa žal odložil snemanje novega albuma skupine Poison. PRINCE ITAL JOE Nemška policija je v Hamburgu prijela in za dva dni priprla temnopoltega reggae glasbenika Princa Ital Joea (trenutno skupaj z Marky Markom kraljuje na številnih glasbenih lestvicah s skladbo United). Vzrok prijetja je bilo domnevno posilstvo, ki naj bi ga Prince Ital Joe zagrešil v Koelnu nad nekim 17-letnim nemškim dekletom. Kot se je kasneje izkazalo, je šlo za lažno ovadbo, tako da je policija znanega glasbenika že po dveh dneh ponovno izpustila na prostost. Grenka izkušnja pa kljub temu ostaja. BON JOVI Novi single skupine Bon Jovi nosi naslov Good guys don't always wear white. Prvič so skladbo predstavili pred mesecem dni, ko so nastopili na podelitvi MTV-jevih filmskih nagrad v kalifornijskem Culver Cityu. Gre za pesem, ki jo je skupina prispevala za soundtrack filma The Cowboy way, v katerem nastopata Kiefer Southerland in Woody Harrleson. WHITESNAKE 4. julija je vodja legendarne težkometalne skupine Whitesnake, David Coverdale, izdal album z največjimi uspehi te skupine iz obdobja 1981 - 1990. Istočasno se ta odlična ročk skupina ponovno vrača na sceno. Tokrat sicer v novi zasedbi, ki jo bodo poleg Davida sestavljali še: kitarista Warre De Martin in Adrian Vandenberg, basist Rudy Safžo in bobnar Danny Carmaski. Posneli so že tri nove skladbe, za katere pa še ne vedo ali bodo izšle kot singli, ali pa bodo osnova novega albuma. ■ Mitja Čretnik 8 OP TU IN TAM 7. julija 1994 Podgora v KS Šmartno ob Paki ..................................... REKLI SO Jože Perger, predsednik sveta KS Letuš: V naši krajevni skupnosti smo tudi letos proslavili krajevni praznik, ki ga praznujemo že vrsto let. Letos gaje pripravilo prosvetno društvo v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Na osrednji prireditvi je nastopil naš mešani pevski zbor, učenci podružnične šole in mli\jši iz vrtca. Tudi letos smo praznik počastili z delovnimi zmagami V gradnji so kar štiije odseki krajevnih cest v skupni dolžini 1,5 km Ker nam je vreme nagajalo, smo do praznika asfaltirali le en odsek ceste, in sicer na desnem bregu Savinje v Gmajno, v dolžini 630 m. Ostale tri odseke bomo v naslednjih dneh. Pri tem moram pohvaliti krajane, ki so bili zelo pridni. Tako so vsa dela do položitve asfalta opravili sami. Druga pomembna pridobitev letos pa je tudi javna razsvetljava. Za praznik smo pripravili razstavo cvetja in likovno razstavo™ (er) Cesta v Bele Vode bo kmalu spet normalno prevozna Plaz v Florjanu ne grozi več Poročali smo že, da so zaradi plazu, ki se je sprožil z opuščenega kamnoloma v Florjanu nad Šoštanjem na cesto, ki vodi proti Belim Vodam, imeli tamkajšnji prebivalci precej težav v prometu. Uporabljati so morali obvoz in se v dolino in nazaj voziti skozi Lepo Njivo. Da bi čim prej uredili ta predel, obenem pa preprečili nove plazove, je velenjski izvršni svet takoj imenoval posebno operativno skupino, ki vodi dela pri čiščenju ceste in saniranju tega področja. Dela izvajata dve podjetji, ki sta uspeli z najbolj ugodno ponudbo, in sicer podjetje Kareks iz Mozirja, ki ima tudi potrebno dovoljenje za delo v steni in za delo z razstrelivi in Alea iz Celja. Steno so očistili že prejšnji teden. Tako ni več neposredne nevarnosti, da bi se sprožil še kakšen plaz, obenem pa so takoj začeli polagati mrežo, ki bo preprečila padanje okruškov in kamenja na cesto. V ponedeljek so začeli odstranjevati kamenje s poti, da bi prebivalcem zagotovili vsaj občasen enosmeren prevoz po cesti, ki vodi v Bele Vode. Srečko Meh, predsednik velenjskega izvršnega sveta, ki vodi operativno skupino za odpravo posledic plazu, pravi, da so z izvajalci doslej zelo zadovoljni. Ti bodo po tistem, ko položijo mrežo, ki bo spodaj otežena, ob cesti postavili še "za-gatno" steno in tako preprečili kasnejše padanje kamenja na cesto. Stroški odprave posledic plazu in saniranje stene bodo precejšnji. V tem trenutku znašajo 7 milijonov tolarjev. Najbrž bo zaradi teh nepredvidenih stroškov potreben popravek občinskega proračuna. "V tem primeru ne moremo računati na solidarnost. Bomo pa poskušali te stroške nadomestiti iz dela, ki je v republiškem proračunu namenjen za elementarne nesreče, vendar nisem prepričan, da bomo pri tem uspeli," pravi o zagotavljanju potrebnega denarja Srečko Meh. ■ Milena Krstič-Planine ČESTITKA PROFESORJU mnm šMAdsu Vinko! Kam gremo? Vedno naprej. Samo naprej, nikolinazaj. Nazaj lahko segajo misli, todamigremo od rojstva naprej... Ustavljamo se tudi samo v mislih ob dogodkih in obletnicah. Prav obletnice so tisti trenutki, ko o sebi premišljujemo: tukaj sem še in si želim naprej v nov jutri, med ljudi in cvetove. Želim, da v meni dozori marsikatero spoznanje. To je lahko praznik naših misli Ustavi se čas. Ko misli postanejo besede, to smo mi, večdimenzionalni, slišni, vidni in ranljivi. Mi, iskalci, ponosni na svojo lastnino, na dosežke, na tisto "čim več, čim dalj", na zaprtost svojega individuma ali odprtost človeka, ki želi doseči maksimum v vidnem in nevidnem pojmovanju vsega, kar nas obkroža. Zadostiti svojim čustvom, biti in ostati, a kako, kje in za koga ostati tu in povsod (dokler sežejo misli) po odhodu tja, v novo rojstvo. Edino z vero v tistega, kije ustvaril in večno ustvarja vse pred nami. Vmes spimo, slavimo, se sovražimo, vojskujemo, dokazu- jemo, verjamemo in ne verjamemo, da smo in da bomo. Če se zavedamo, da smo prišli in da bomo odšli zaradi smisla, ne izgubimo ničesar, če v to verjamemo. Če ne verjamemo, lahko izgubimo vse, svojo edino lastnino - sebe. Naša lastnina je nevidna, lastne oči ne vidijo svoje prave lastnine. Vidimo le splošno (pravno) lastnino ali jo le spremljamo v različnih oblikah zaradi obnavljanja zemeljskega. Mislim, ki lahko segajo (edine) po vrstnem redu do danes (do trenutka, kiobtanejo), zbistri slike marsikatero bridko spoznanje prehojene poti. Po edini lastnini, duši in srcu, je naravnan um, ki čuti skladnost trenutka, si želi več smisla - več lepote. To Ti želim tudi jaz za Tvojih krepkih sedemdeset let, predvsem pa obilo edine zanesljive lastnine -zdravja! ■ Josip Bačič - Savski V velenjskih vrtcih ukinjajo družinsko varstvo Nataliteta pada, v vrtcih jc vse manj otrok Kar so v vodstvu velenjskih vrtcev pričakovali že nekaj časa, se je letos žal uresničilo. Glavni vpis otrok za novo šolsko leto, ki se bo pričelo v začetku septembra, je končan, žal pa ni tolikšen, kot bi si v WZ Velenje želeli. Vpisanih imajo nekaj manj kot 300 otrok, kako malo je to pa pove podatek, da je vrtce v teh dneh zapustilo skoraj 600 malčkov, ki so uspešno končali malo šolo. Res je, da se lahko število čez počitnice še spremeni; starši bodo morda vpisali še nekaj otrok, lahko pa pride tudi do izpisov. Kljub temu so se morali v vodstvu WZ Velenje odločiti za neljubo potezo, ki pa ni povezana izključno z zmanjšanim številom vpisanih otrok, kot si mnogi razlagajo. Jeseni bodo ukinili večino oddelkov družinskega varstva, natančneje, le dve varuhinji sta imeli dovolj vpisanih malčkov od 1 do 2 let starosti, da bosta oddelke obdržali, druge pa minimalnega števila, to je 6 otrok, niso dosegle. In tudi tu je vzrok za ukinjanje teh oddelkov. Vse plati tega dejanja in novih dogajanj v vrtcih nam je osvetlilaMetka Čas, ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda Velenje: "Pričakovali smo, da bo vpis manjši kot je bil doslej. Vendar pa moram reči, da vendarle nismo pričakovali tako velikega usipa kot je po prvem in potem ponovnem vpisu bil. Dejstvo je, da so vrtci manj polni kot so bili in dejstvo je tudi, da družinske varuhinje nimajo dovolj vpisanih otrok, da bi lahko obdržali toliko oddelkov, kot jih je pač doslej bilo. Tiste, ki jim bomo oddelke ukinili, so imele vpisane po enega, dva dojenčka in seveda tudi želje starejših otrok, da bi pri njih ostali še naprej, kar pa na žalost pač ne vzdrži, ker menimo, da je za dve in triletne otroke prav, da pridejo v vrtec in da z njimi delajo strokovni de- lavci, kot je nekako predvideno tudi z zakonom." Tudi VVZ-ji so še med tistimi, ki nove zakonodaje še nimajo. Že po starem zakonu pa ni bilo zakonske osnove, po kateri bi te varuhinje, ki večinoma nimajo formalne izobrazbe, lahko de- Metka Čas:"Pričakovali smo, da bo vpis v vrtce manjši, tako velikega usipa pa vseeno ne." lale, tako kot pač so. "Vendar, starši in otroci so pri njih bili zadovoljni, vrtci so bili prepolni, da bi lahko pokrili vse potrebe, ki so takrat bile in zato je pač ta dejavnost ostajala toliko časa, čeprav smo bili v Sloveniji med edinimi, ki smo jo obdržali toliko časa." Najmlajše bodo sedaj razvrstili v oddelke, ki jim pogovorno rečemo jasli, po vseh enotah vrtcev v Šaleški dolini. Tudi tu je prišlo do nekaterih sprememb. Pred časom so namreč za dojenčke skrbele medicinske sestre, sedaj pa nič več tako. "Že več let delajo pri nas v teh najmljaših oddelkih večinoma vzgojiteljice, imamo sicer še 2 medicinski sestri, ki sta pri nas zaposleni že od vsega začetka, vendar jih izobražujemo in usposabljamo kot naše vzgojiteljice. Delo v teh najmlajših oddelkih seje zelo spremenilo. Tudi za letošnje leto smo planirali v te oddelke vzgojiteljice, za katere menimo, da bodo staršem in otrokom omogočile prijetne kontakte, da se bodo otroci v vrtcu dobro počutili. Izbrali smo tiste, ki so bolj ali manj stalno v službi. Poleg tega so ti oddelki dokaj majhni. 2 tovarišici sta ves čas prisotni, vpisanih je 14 otrok in glede na to, da so ti otroci večkrat bolni in odsotni, je v oddelku od 9 do 10 otrok dnevno. Mislim, da imajo vzojiteljice veliko možnosti, da se posvetijo posameznikom in mislim, da bodo starši zadovoljni. Poleg tega bomo do jeseni te oddefke posodobili in uredili tako, da bo več posameznih kotičkov, v katerih bodo imeli otroci več zasebnosti in več možnosti za individualni razvoj." Bodo starši iskali "črne" varuhinje? Varuhinjam na domu, ki so bile v vrtcih redno zaposlene, niso povsem zaloputnili vrat. "Ponudili smo jim delo v vrtcu, seveda pa jih bomo morali razvrstiti na takšna delovna mesta, za katera imajo ustrezno izobrazbo. To so pomožna dela v kuhinji in v pralnici, čiščenje, prevozi in podobno." Med nekaterimi starši, ki so bili z družinskim varstvom zadovoljni, se že pojavljajo reakcije. Lahko se zgodi, da bodo alternativno iskali črno varstvo na domu. Zanimalo nas je, ali se tega v vodstvu WZ-ja zavedajo."Prav gotovo. Nekatere varuhinje, ki so bile pri nas, bodo po vsej verjetnosti obdržale otroke, ker menijo, daje to tisto, kar si želijo delati. S tem smo računali. Vendar kljub temu moramo narediti ta neljubi korak, čeprav nismo najbolj veseli, daje do tega prišlo." Ker ima vsaka stvar dobre in slabe plati, tako tudi ta, se bodo malčki, ki bodo jeseni takoj pričeli obiskovati jasli, izognili enemu adap-tivnemu obdobju. Prehod iz družinskega varstva v vrtec, ko so dopolnili 2 leti starosti, je bil za marsikoga od njih težak. Izognilipa se bodo tudi šokom, do katerih je prihajalo, kadar so varuhinje zbolele in so morali otroci za nekaj dni v vrtec. "Moram reči, da do tega ni prihajalo zelo pogosto, kadar paje vendarle prišlo, so bili silno močni odkloni. Povsem jasno je, daje za otroka, ki je navajen prihajat k družinski varuhinji in je tam že preživel prvo adaptivno obdobje, velik šok, ko je spremenil okolje, prostor in vzgojitelja. Prepričana sem, da je to tudi eden izmed vzrokov, zakaj se starši tako zelo bojijo najmlajše vpisati v vrtec; ker so pač s temi prerazporeditvami naleteli na silno hude odklone pri otrocih. Zagotavljam pa, da smo to resnično naredili z željo, da bi se otroci počutili dobro, da nikakor ne želimo razvrednotiti dela teh varuhinj, ki so dolga leta zelo uspešno in zelo dobro delale na svojem področju." ■ Bojana Špegei "Nič več suhih pip!" Lansko jesen so začeli, konec letošnjega aprila naj bi predvidena dela že končali. Tako so načrtovali člani gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda v Podgori v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. Ni sekundarni vodi niso bili nared do takrat. Prav tako niso predvideli priključitve 8 gospodinjstev v spodnjem delu zgornje Podgore, kar se je tudi dogodilo. Z izgradnjo vodovodnega V 37 gospodinjstvih so oskrbo s pitno vodo že rešili se to zgodilo 30. aprila letos, ampak v drugi polovici junija. Primarni vod so zgradili do predvidenega roka, le vsi omrežja, pravijo, jim susni dnevi ne bi smeli" do živega". V 37 gospodinjstvih praktično suhih vodovodnih pip v daljših sušnih obdobjih ne bi smele biti več. Približno 11 milijonov tolarjev je veljala naložba, gospodinjstva sama so primaknila približno od 1500 do 1800 nemških mark (odvisno od mesta priključitve), ostalo je prispevala krajevna skupnost, nekaj malega se je nabralo s samoprispevkom. V prihodnjih dneh naj bi prevzelo vodovodno omrežje v Podgori v upravljanje velenjsko Komunalno podjetje. Je bila naložba draga? Predsednik gradbenega odbora Stane Vodovnik meni, da ne. "Mislim, da smo stroške izgradnje še kar "obvladali". Res pa je, da je bil zlasti za tiste z nižjimi prejemki zalogaj kar precejšen." Letošnjo jesen naj bi se tod lotili še izgradnje zbiralnika. Hkrati s tem naj bi reševali tudi oskrbo s pitno vodo za približno 15 gospodinjstev v zgornjem delu Podgore. ■ (tp) Mlada raziskovalka Barbara Sevšek IlilllllltEll IKIKlItlllRIlISCIMIIIlIRillllRI KM Priložnost, vredna pozornosti! V skupini nagrajenih mladih raziskovalcev v republiškem gibanju Znanost mladini je svoje ime ter priimek prebrala tudi dijakinja 3.1etnika velenjske gimnazije, Barbara Sevšek. O tem, daje ta prijeten deklic kar sijal od zadovoljstva, najbrž ni treba posebej omenjati. Upravičeno, saj nagrad mladim raziskovalcem na takšni ravni ne podeljujejo vsak dan, ni je niti pričakovala, nagrada pa je zanjo in še za koga tudi spoznanje, da vložen trud in delo nista bila zaman. smo zapisali, da Barbara ve, kaj hoče, in da si želeno prizadeva tudi uresničiti. Z nalogo je dokazala, da ni le odlična izvajalka orgelskih skladb svetovno znanih klasikov, ampak da je v njej tudi nekaj raziskovalne žilice. Orgle v župniji sv. Mihaela v Šoštanju paje naslov njene nagrajene raziskovalne naloge. Vprašanje, zakaj se je odločila za to temo, je pravzaprav odveč. Končala je 5. letnik glasbene šole, oddelek za orgle. Ljubezen do orgel ji je čez vse, zgodovina pa ji je prav tako ljuba. "To je bila enkratna priložnost za združitev obojega. Res je nisem smela zamuditi, čeprav je moj delovnik natrpan kot le kaj." Z veliko volje, vztrajnosti, brskanja po župnijskih arhivih in ob pomoči njene profesorice za orgle ter mentorice raziskovalne naloge Eme Zapušek ji je uspelo delo odlično opraviti. V omenjeni župniji je "obde-lala"osem instrumentov. "Prav zanimivo je bilo zasledovati pot, ki so jo orgle prepotovale od takrat, ko so jih kupili, in do tja, Kjer stojijo danes. Doslej se o kraljici instrumentov pri nas ni pisalo. Obstaja sicer knjiga o njih, vendar so v njej orgle predstavljene bolj na splošno." arbara prepričana, da mnogi uvrščajo orgle kar med klaviije. Tokrat je to spoznanje bilo še bolj izrazito. "V bistvu so orgle vsake zase unikat, za prostor, njihov zvok, za izvajalca,... Vsake so nekaj posebnega in zaslužijo si, da bi jih bolje spoznali. Tako mora biti, menijo ljudje. Ne vedo pa, koliko vsega je bilo potrebnega za njihovo izdelavo, koliko za njihovo vzdrževanje." Barbara se prihodnje leto raziskovalnega dela ne bo oprijela. Čakajo jo namreč sprejemni izpiti, matura, nastopi. Časovno vsega ne bi zmogla. Za kasnejši čas pa obstajajo precejšnje možnosti, da bi se v raziskovanju spet poizkusila. Za nagrado si je prislužila izlet v Nemčijo. Ne bo se ga udeležila. Pred časom se je namreč šele vrnila z orgelskega popotovanja, tečaja stare španske in portugalske glasbe Barbara Sevšek na Portugalskem. Tudi to je bila nagrada, in sicer za odlično uvrstitev na evropskem tekmovanju orglavcev v Ljubljani leta 1992. Čez nekaj dni potuje v Gradec na tri-tedenski tečaj nemškega jezika. Prav tako je pred njo še 10-dnevni orgelski tečaj v tujini. Le prvo polovico avgusta si bo lahko privoščila prave počitnice. Maturantski izlet bo še nekaj razvedrilnega, potem se bo začelo znova zares. Pa še recite, da dekle ne ve, kaj hoče. Čestitamo za nagrado in držimo pesti za nove uspehe! ■ (tp) V CktMo Vefehfe? .v . ,. • • ni več že dobri d 020 100 ENOT« LJ U3LJANA Ibimina f^očoiK O" Vsi Velenjčani, ki imajo kakršnekoli opravke z SKB BANKO ter od nje dobivajo razna obvestila, položnice in podobno, so začudeni, ker so vse pisemske pošiljke poslane v TITOVO VELENJE, ki ga uradno 07803 Titovo Velenje 1 MARIBOR Velja po PT-II 2r Potniš' ' vlak d 21,80 y, 10,90 20«/« »-♦. 20% d 21,80 2r Potniš: Velja po Titovo Veli 10,90 MARIBOR6 07803 i dve leti. Seveda, boste rekli, so varčevalci z SKB BANKO morda poslovali še takrat, ko je bilo tu Titovo Velenje! Pa ni tako! Avtor teh zapiskov ravno tako dobiva obvestila s te banke, čeprav je s to banko začel poslovati konec 1992. leta, ko Titovega Velenja že ni bilo več. Moje mnenje je pač, da banka, ki ima velik ugled tudi v tujini, velikokrat (namerno?) pozablja, da se je v naši deželici v zadnjih letih marsikaj spremenilo. No, hvalabogu, da poslovanje opravljajo v tolaijih in ne v dinarjih, čeprav marsikateri kreditojemalec pogreša čase dinarskih ugodnih kreditov, ki jih je "popapala" inflacija. Da pa ne bom grajal samo to banko, bom omenil še podoben primer iz našega Titovega, oprostite, Velenja. Vsi, ki se kamorkoli vozite z vlakom ter kupite vozne karte na železniški postaji Velenje, ste verjetno opazili, da so vozne karte ovrednotene z dinarji, začetna postaja pa je (že spet) Titovo Velenje. Vozna karta, ki jo v dokaz prilagam, nosi datum 26. 5. 1994. Kaj podob- nega se vam ne more zgoditi niti v Celju, Ljubljani ali Mari-boru..je pač tako, da so (včasih) nekateri bolj obveščeni, kaj se dogaja v našem mestu, kot mi sami. V katerem mestu v Sloveniji še sploh imajo Titov trg, kot je v T..., mislim, Velenju. Pa lep tovariški pozdrav! ■ BIGJOCO v petek, 15. julija ob 18. uri v Velenju, pred Delavskim klubom. Umor zaradi medsosedskih odnosov v Šoštanju pretresel Šaleško dolino Hčerka Slavica: "Namenjeno je bilo menim11 Danes, 7. julija popoldan, bodo na pokopališču v Podkraju pokopali 57-letnega Stanislava Konca, upokojenca iz Velenja, tragično žrtev nekajmesečnih sporov med sosedi na Tekavčevi cesti v Šoštanju. Njegova 35-Ietna hči Slavica Lihtineker, samohranilka z dvema otrokoma, ki je pred štirimi meseci dobila v tem bloku v Šoštanju solidarnostno stanovanje, je včeraj, ob našem obisku pri materi v Velenju, neprestano ponavljala: "Namenjeno je bilo meni..." Uradno policijsko poročilo, ki so nam ga po dogodku posredovali iz Operativno kumunikacijskega centra UNZ Celje, dogajanje opisuje takole: V torek, 5. julija, ob 18.30 sta 40-letni Bojan Stritih iz Podkraja in 57-letni Stanislav Konec iz Velenja prišla pred stanovanje 45-letnega Vladimira FrnkuloviČa na Tekavčevi ulici v Šoštanju. Tja sta prišla z namenom, da se pogovorijo zaradi neprestanih sporov in groženj hčerki Stanislava Konca (Slavici Lihtineker). Med njimi je prišlo do konflikta, ki je preraslo v prerivanje, med katerim je Stritih s solzilcem poškropil FrnkuloviČa. Ta je skupaj z ženo šel v stanovanje, kjer je vzel kuhinjski nož. Z nožem je z balkona skočil na tla, odšel do vrat, kjer se je nahajal Stanislav Konec in ga z nožem večkrat zabodel. Hudo ranjeni Konec je prehodil še okoli 30 metrov, potem pa je obležal. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. Frnkulovič je po dejanju odšel v svoje stanovanje. Tam je bil prijet. Po pripovedovanju hčerke Slavice Lihtineker, so se prepiri z neprestanim nagajanjem sosede Darinke F., žene Vladimira FrnkuloviČa, pričele kar hitro po tistem, ko seje pred štirimi meseci preselila v to stanovanje. O tem vedo menda veliko tudi na velenjski Policijski postaji, kamor je zaradi tega Slavica velikokrat klicala. Nekajkrat pa so policisti v sporu tudi posredovali. "Ko je v torek zjutraj soseda spet prišla na vrata in grozila, sem ob lO.uri na hitro, prestrašena, z otrokoma pobegnila v Velenje k mami in od tu klicala na policijo in na občino". Omenila jim je med drugim, da bo zaradi svoje težave klicala vladno službo Vox, kakor so ji svetovali na velenjskem Centru za socialno delo, pa ji je eden od odgovornih rekel, kot je dejala, da naj tega nikar ne naredi, ker bo to črna pika za Velenje. "Nihče mi ni vedel povedati, kiy naj bi naredila. Ker si nisem upala nazaj v Šoštanj, sem od mame šla k mlajšemu bratu," je vsa pretresena pripovedovala Slavica. "Medtem paje oče, prepričan, da sem se vrnila v Šoštanj, prišel pred moje stanovanje..." S' i'.'''.:.--''- ' : ' '.•'•' ' ' " V ' ' / 1' V, In potem je prišlo do tragedije. ■ mkp, vos Vse kar ste želeli vedeti € Ameriki, pa si niste unali vprašati Začel bom na začetku. Morda z nasvetom, kako priti do Amerike. Že lani enkrat oktobra mi je kolegica na faksu pričela nekaj razlagati o tekmovanjih jessup v ZDA, ki bi se jih morda lahko tudi sami udeležili. Glede na to, da smo že dve leti sodelovali na simulacijah parlamentov evropskih držav v Luksemburgu in se pri tem ne le odlično odrezali, pač pa tudi navezali stike s študenti prava iz vseh koncev sveta, potrditev naše udeležbe le ne bi mogel biti prevelik problem. In smo šli v akcijo. Vsak v svojem rajonu je kak mesec lepo kravatiran obiskoval direktorje podjetij, ki slovijo po radodarnosti, in se poskušal čimbolj približati štiri tisoč nemškim markam, kolikor smo po približni presoji potrebovali za pot. Potem je ostalo samo še izpolnjevanje smešnih obrazcev za vizo in prepričevanje znancev, da toliko kartic tudi ne moreš napisati. Moje popotovanje se od potovanj slavnih slovenskih popotnikov morda razlikuje v tem, da nisem imel nobenega namena spoznavati ljudi, njihove običaje in navade, kot recimo prosuli Zvone Šeruga. Naš namen je bil preprosto poleg tek- movanja v mednarodnem pravu še pokukati v nov košček sveta, ki ga poznamo predvsem iz sluzastih filmov, ki pridejo, vedno bolj se mi zdi, v propagandne namene od onkraj in se pri tem čimbolje imeti. Po krasnem žuru, ki nam ga je pripravila prijateljica Tamara v Ljubljani, smo se z vsemi možnimi prevoznimi sredstvi prepeljali pred Aus-trotel, od koder nas je kombi prepeljal do celovškega letališča. Tam nas je čakalo prvo presenečenje. Jaz in še dva prijatelja nismo imeli potrjenih rezervacij za let do Frankfurta in prijazna uslužbenka nam je ponuidila let z neko turško firmo, ki po besedah mimoidočega turista leti s prastarimi letali in ni preveč zanesljiva. No, Avstrijci, ki so tisto jutro zaspali na let, so mi naredili res veliko uslugo. Še štiri ure v Amsterdamu in šibamo za New York. V svojem relativno kratkem življenju sem že kar dosti potoval z letali vseh mogočih velikosti, oblik in starosti (piknik radia Velenje!), pa vendarle me je spreletaval srh, ko sem lezel v ogromnega dvonadstropnega jumbo jeta. Stevardese bodo verjetno še dolga leta preklinjale tistega, ki jim je vkrcal šest slovenskih študentov, ki ne počnejo nič drugega, kot da pijejo pivo za pivom (v Velenju zelo popularni Heineken) in jejo dvojne porcije hrane. Ker letenje na velikih višinah povzroča dehidriranost in se je število praznih pločevink že nevarno približevalo meji, ko Slovenci začnemo prepevati in se zdeti čudni fosilnim primerkom Francozov, kakršen je bil moj sosed, smo se malce umirili in nekaj časa potrpeli s kokakolo. Po nekako desetih urah pristanemo in začnejo se obupne formalnosti, med katerimi ravnajo z mano kot z tretjerazrednim bitjem, sploh ko patriotsko ponorim nad uradnikom za imigracijo, ki ne loči med Slovaško in Slovenijo. Pravo zadovoljstvo občutim, ko z vsemi mogočimi štemplji v passportu stopim v - Ameriko. Nenadoma poln strahu, kdaj me bodo zvlekli v kako temno ulico in me pretepli in oropali, se na pamet naučim številko taksija, ki me pelje v hotel, če bi me slučajno poskušal ugrabiti. Hotel VMCA je stal tik nebotičnika združenih narodov in je bil pregrešno drag. Kot New York nasploh. Ko sem doma poslušal nasvete tistih, ki so bili ali pa so veliko slišali o Ameriki, sem neštetokrat slišal, kako poceni je hrana. No, kmalu sem ugotovil, daje to res le pod pogojem, da si sam v hotelski sobi vzgajaš deteljico, in začel sem se navajati na en obrok dnevno. ■ pa ulija 1994 P Oven od 21. marca do 20. aprila V Zdelo se vam bo, da vam gre prav vse narobe. Najraje bi ' seveda zbežali in se skrili, vendar za mnoge še ne bo možnosti za daljši počitek. Zato se raje spoprimite z delom, ki so vam ga naložili, saj boste že v ponedeljek čutili, da gre vse na bolje. Poleg tega bo finančna kaplja kar velika, to pa sedaj močno potrebujete. Vaši izdatki so namreč vedno večji. Bik od 21. aprila do 20. maja Bolj ko bo vroče, bolj lepo se boste imeli. Krasni občutki vas ^ bodo spremljali preko celega dneva, le tu in tam vas bodo na delovnem mestu razjezili. Slaba volja bo izginila, ko se boste vrnili domov, ko boste s partnerjem, ki vas bo naravnost razvajal in tudi, ko boste šli med prijatelje. Ti vas zadnje čase že malo pogrešajo. Pazite, da se ne boste preveč izpostavljali soncu! Dvojčka od 21. maja do 21. junija V soju sončnih žarkov se vam bo vaš partner zdel še lepši in še bolj ga boste imeli radi. Nikar pa ne bodite preveč ljubosumni, saj pravega vzroka zato ne boste imeli. Bo le odziv vedno večjega strahu, da ga boste izgubili. Bolj zaupajte vase, ne obremenjujte se s problemi, saj jih v naslednjih dneh ne boste zmožni reševati. Nepričakovan obisk ob koncu tedna bo prava osvežitev. Rak od 22.junija do22.julija O Q Čeprav bodo vaši odnosi s partnerjem še vedno lepi in skorajda na zavidljivi ravni, se ne boste najbolje počutili. Res, da vam bo spet malo ponagajalo zdravje, vzroka za svojo tečnobo pa še sami ne boste prav poznali. Ni kaj, čas je, da pozabite na delo in vsakdanje obveznosti, prišel je čas, ko si morate privoščiti pravi dopust. Tudi zato, ker prva polovica leta do vas ni bila no/boIj prijazna. Lev od 23. julija do 23. avgusta A J Pred vami je lep in vroč teden, tokrat dobesedno. Zeljni ^ boste partnerjevih dotikov in ljubimkanja, prav nikoli vam ne bo dovolj. Tako boste tudi najlažje pozabili na problemčke, ki spremljajo vaše delo. Vseeno boste tudi tega vzorno opravljali, kar vam bodo nekateri zavistneži prav zavidali. V petek vas bo nekdo močno presenetil. Poskusite se zadržati in mu ne pokažite, da je tako. Devica od 24. avgusta do 23. septembra 11D ^reyeč se zapirate med štiri stene. Nikar, pojdite raje med * ljudi, odzovite se vsakemu vabilu in nikar ne lažite sami sebi, da nimate časa. Za vse druge, razen za sebe, ga imate dovolj. Postanite sebičnež, predvsem pa poskrbite zato, da bo vaše telo spet v dobri formi. Šport vam res manjka. Pa tudi ljubezen. Poletje je pravi čas, da uredite oboje. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Vezani boste v tem tednu uspeli svojo ljubezensko zvezo spet poglobiti in ji vdahniti čar, ki ste ga že nekaj časa pogrešali. Nevezane pa čaka vroč teden, saj se bodo krepko zaljubili in to v osebo, ki ne bo ostala le mlačna. Ne čakajte, da pride ona do vas, saj se boste načakali - pogumno storite prvi korak. Prav nič ne bi škodilo, če bi pred odhodom na dopust obiskali zdravnika. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra [ [ I Največ preglavic vam bodo v prihodnjih dneh povzročale fi-^ nance. Bili ste že malo razvajeni, saj ste imeli vsega dovolj, sedaj pa ste se zaradi nepredvidenih izdatkov znašli v manjši krizi. Ne bo šlo drugače kot po načelu "počasi se daleč pride". Sicer pa bosta morala s partnerjem sestaviti plan želja in potreb in tolarje potem obračati temu primerno. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ V vaši kratki odsotnosti si bo nekdo privoščil, da bo odločal namesto vas, odločil pa se ne bo tako, kot bi se vi. Jeza vam bo po nekaj dneh splahnela, še najbolje pa bo, če se od dela vsaj za kakšen dan krepko spočijete in počnete le tisto, kar vas preizkušeno pomirja. Recimo, da se poskušate spet zbližati s partnerjem. Pokali boste od zdravja! Kozorog od 22. decembra do 20. januarja jO Pr'čen/o se čas, ko boste po malem naveličani vseh in vsega, kar vas obdaja. Dnevi se vam bodo po eni strani zdeli prekratki, po drugi pa mnogo predolgi. Vsekakor si morate vzeti več časa zase in za drobne stvari, ki vas osrečujejo. Če ne bo šlo drugače, se potrudite in poiščite vso svojo domišljijo, ali pa si privoščite zanimiv izlet. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Močno si boste želeli, da bi se doma spet razumeli kot nekoč, vendar vam to še ne bo tako hitro uspelo. Povezano je namreč s tem, da se boste morali močno potruditi tudi sami in se spremeniti predvsem vi. Kako močna železna srajca je vsaka navada že veste, sedaj boste spoznali še nekaj plati tega pregovora. In tudi to, kako težko je živeti brez ljubezni. Ribi od 21. februarja do 20. marca Ko je že kazalo, da se nobeni izmed vaših pričakovanj ne bo uresničilo, se bo vse obrnilo na bolje. Najprej po kapljicah, potem pa se bo sprožil plaz prijetnih dogodkov in doživetij. Precej novih znancev boste dobili, med njimi bodo tudi taki, ki vam bodo burili vašo domišljijo. Nekaj težav boste imeli z denarjem in s svojim izgledom, ki ga boste želeli polepšati. Še kar dobro vam bo to uspevalo. Mali mornarčki na plaži Vročina je vedno hujša, tako na celini kot ob morju, zato smo vsi zato, da imamo na sebi čim manj oblačil. Še posebej naši malčki, ki se v neudobnih in prevročih kosih garderobe ne morejo ves čas smejati, čeprav jih imamo najraje, ko so dobre volje. Zato poskrbite, da bo vaš najmljaši član družine lepo, modno in udobno oblečen tudi na dopustu ob morju. Navdih poiščite pri mornarjih, pri tem pa se vam ni treba strogo držati, modro bele kombinacije. Lahko se poigrate še z rumeno in rdečo, pa tudi roza. Zelo pomemben je material, iz katerega bodo ljubka oblačilca izdelana. Naj bo čim bolj tanek in nujno iz naravnih vlaken. Mornarski kompletek s kratkim hlačami in majčko brez rokavov bo "pravi" za čas hude vročine, zvečer, ko boste odšli na kratek sprehod, pa bodo primerni tudi pletenine iz bombaža, vaše ročno delo seveda. Bela podlaga, na njej pa kakšen mornarski motiv in že bo dovolj. Kombinirajte ga s tankimi širokimi hlačami poljubne dolžine. Ne pozabite na čepico ali klobuček iz platna, v mornarskem stilu seveda! Formula ljubezni Ameriški psiholog John Gottmann trdi, da nekateri zakoni uspevajo, drugi pa ne, zaradi igre števil. Ali je lahko sreča odvisna od matematične formule? Gottman trdi, da ja, in da je uspeh Uubezni odvisen od t.i. zakona od 5 do 1. Znanstvenik je celih 20 let preučeval obnašanje 2000 parov in odkril, kaj vse privlači in kaj odbija partnerje. Zanimivo, način, kako eden od partnerjev dvigne obrv, lahko v drugem izzove napetost in negodovanje. In kje je tu matematika? Vse zbrane informacije je John vpisal v številčni sestavi, iz katere je mogoče razbrati, zakaj par, ki se neprestano prereka, srečno živi skupaj celo življenje, drug, ki pa deluje mirno in srečno, se razide po nekaj letih. Tako je prišel do skrivnostne formule "od 5 do I". Če je pozitivnih stičnih točk pri paru petkrat več kot negativnih, je veza stabilna, sicer paje velika veijet-nost, da se bo par razšel. Dobra ideja Ležalnik v zraku Viseč ležalnik bo prav gotovo najbolj razveselil vašega otroka, izdelava ni težka, zato se kar lotite dela. Potrebovali boste 70 cm trpežnega platna, širine 90 cm in močen najlonski trak, ki naj bo dolg 3,2 metra in širok 4 cm, vrv, 2 velika metalna obroča premera 4,5 cm. Zunanje robove tkanine zavijte navznoter in v širini 2 cm prešijte. Oba ožja konca tkanine prepognite v širini 5 cm in prešijte v širini 2,5 cm. Najlonski trak razdelite na dva enaka dela, na vsakem pa označite sredino. Tudi na ležalniku označite sredino.Trake pričvrstite na sredino tako, da se označene sredine prekrivajo, prešijte pa jo na obeh straneh. Na ožjih koncih jo pritrdite tako, da prešijete kvadrat, preko tega pa še diagonalno, da bo spoj res čvrst. Potem konce trakov na ožji strani spojite in jih potegnite skozi metalni obroč. Konce dobro pričvrstite. Vrvico razdelite na dva enaka dela, potem pa jih dobro pričvrstite na metalna obroča. KUHARSKI NAMIG Iz morja na vas krožnik Sipe z zelenjavo Potrebujete: 1 kg očiščenih majhnih sip, 2 del suhega belega vina, glavo čebule, 2 korenčke, lovorov list, sveženj materine dušice, 2 redkvici, 2 stroka pora, 20 dkg očiščenega graha, olivno ojje, sol, poper. Čebulo olupite in sesekljajte, por narežite na rezance. Korenček in redkvice narežite na kockice. Pristavite nekaj več kot liter vode, vanjo dajte vino, zelenjavo, sipe in začimbe. Kuhajte približno pol ure, odcedite in začinite z olivnim oljem. Testenine s sardelami Potrebujete (za 4 osebe): 40 dkg testenin, 20 dkg sardel, 3 dkg čebule, 3 dkg mandljev, 2 slana inčuna (iz konzerve), olje, sol, poper. H Ribe očistite. Z mikserjem zmeljite čebulo, mandlje in inčune. Na olju specite ribice, dodajte zmleto zmes, zalijte z malo vode in dušite, da dobite omako. Vmes skuhajte testenine, odcedite jih, potem pa jim dodajte sardele z omako. Popoprajte in po potrebi še dosolite. * * *** # * * < * * # ****** ****** • * * # *********** ***. * * Z V E Z D N I * * K A Z I P O T. * * * * © dobro © srednje © slabo delo denar zdravje Oven © _- A © © iaiii>iiiif