Št. 81. V Gorici, v soboto dne 8. oktobra 1904. Letnik VI. [y.haja vsa torrk insobotooli 11. mi predpoldne /,;i iiM'sto Lcr ol, ;>. uri pop. za d<>ž>lo. Ako pade na t:i diieva praznik izidn dan proj ob (5. zvečor. Stain» po pošti prizeman ali v (lorici n:i «lorn pošiljari cclolctno S \, pollntno i K in čotrtlflno 2 K. Prodajasc v Gorici v to- bakarnai) Schwarz v Šolskih iilicab, Jfllorsilz v Nuiiskili ulicah in L<1- b a n na Vi>rdij<>vom tfkaližču po K vin. &0RICA (/Jutranje izl nameslnik do vrat, so zadoneli po dvorani viharni klici: „Ven ž njim!" | Češkl deielnl zbor. V četrtek je bil otvorjen češki deželni zbor. Namestnik je v svojorn nagovoru izrazil nado, da zbliža beda, ki vlada v nekih krajih dežele, obe stranki, Čehe in Neinco. Vlada upa, da se obe stranki pomirite iz ozira na gospodarsko stanje dcžele. Vlada je aklicala deželni zbor, ker an nadeja, da se povrne k ustavnemu dolovanju. Nomci so predložili dva ob- strukcijska predloga. Enega so umaknili, o drugem se je plasovalo po imenih. Koncrm seje so Mlado- in Staročehi > podali izjavo, ceä, da je vlada kriva na žalostnih razmernh, ki vladajo v dežoli ter jej očitajo, da ne dovoli jezikovno jednakopravnosti in no spoštuje jedinstva češkega kraljestva. Sole da zlorablja vlaila v ponemčevalne svrh^ t"r izkoriäöa gospodarsko knzo za oslabljenje coäko opozicije. Sovražno vedenje vlade ovira vsako zbližanjo. Poslanci coäkega naroda so bili vedno pripravni, da sodelujejo za mir, toda pravice kraljestva in češkega naroda so jim prodragocone, da bi za- mogli opustiti boj 7a pravni red. Po- slanci so sklenili nadaljftvati boj proti WL$*nJemu 8*8temu toliko časa, dokler v ~\]n ne ngodi pravicam in potrebam kralj'ostva. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek. Prem-mba v poveljnlštvu naše mornarlce. Dosedanji poveljnik naäe mornarice in načelnik morn, oddelka v vojnem mi- nisterstvu baron Spaun je bil na lastno proänjo te dni vpokojen. Njegov na- slednik postal je podadmiral grof Monte- cuccoli, kateroga je imenoval cesar pri ti priliki tudi tajnim svetnikom. Ruskl poslanlk na Dunalu. Sedanji ruski poslanik na Dunaju grof Kapnist zapusli v kralkem času svoje mesto, ker ga k temu silijo dru- žinake razmere in pa njogova bolohavost. Grof Kapnist bil jo na naäom dvoru jako priljubljena oseba in je mnogo pripomogel, da so se razmero med naäo in rusko državo zadnja leta äe prrcej zboljäale. Vsenemška propaganda. „Gustav Adolfovo druätvo", ki ima namen razäirjati v Avstriji protestantizem in pa poleg tudi graditi nemäki most do Adrije, Soluna in Cirigrada, je imolo mi- nolo leto 1957 podružnic in 641 ženskih druäfev. Raznih podpor je porazdelilo druätvo leta 1903 približno 1,760.000 mark, in sicer v Nemčiji približno 819.000, v Avstriji 619 000, v drugih deželah 158.000 mark. Premožnnja ima „Guslav Adolfovo druätvo" okroglih 3 in pol mi- lijona mark. Nad pol milijona mark je torej po- trosilo „Gufitav Adolfjvo druätvo" za pro- pagiranje svojih velikonemäkih ciljev v Avstriji. Je že snažna svotica. Jugoslovan8ka razstava v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da sta bo- sanska vlada in sarajevski občinski zbor sklenila, da se vse umetnino, ki so iz- ložene v jugoslovanski razstavi v Belem- gradn, pronesejo v Sarajevo in da se tarn otvori meseca novembra druga jugo- slovanska razstava. Hrvatje in Srbi so se že izrekli za to misel, in upati je, da se izreko tudi Slovenci in Bolgari. Av8trlja vohunl okoll Srblje? Listi prinaäaj<« nekako čudno vest> da se je skupni finančni minister Bnrian pripeljal v spremstvu nekega podpolkov- nika in nadporočnika generalnega ätaba ponoči iz Zfimuna v Belgrad na ogorski ladji „Zrinyi*'. Ob svilu se jo peljal mimo srbskih poslaj ob srbskem bregu. Listi izražajo sumnjo o Avstriji. Balkan. V Carigradu niso prav nič zado- voljni s tem, da je naä cesar pred kratkim vsprejel bolgarskega kneza Fer- dinanda in se ž njim delj časa razgo- varjal. Sultan jo j«ko radoveden in bi rad izvedel, kaj sta nas cesar in bol- gitrski kn*'z govorila. Hoji se namreč, da bi Bolgarija s pomočjo Avstrije ne od-(ipnila s časoma Turčiji kak kos zemlje. Sploh so postale zadnji čas raz- mere med Bolgarijo in Turčijo nekoliko bolj napote. Tudi s Srbijo ni sultan nič kaj zadovoljen. Posebno mu no ugaja to, da so nahaja v kroni kralja Petra tudi kos topa, katorega so vzoli Srbi Turkom. Suitanu so so jako zamorili ludi nekateri srbski državniki s svojimi govori in napitnicami o priliki kronanja kralja Petra. Posebno mu nič ne dopada povdarjanje srbsko-bolgar.sko solidarno3ti. V Carigradu so bili nekatori mnenja, da bi se dala skleniti med Turčijo, med Bol- garijo in med Srbijo neka zveza, na- porjena proti Avstriji, ki steguje svoje roko pa nekaterih balkanakih deželah, a vslod zadnjih dogodkov prepričali so se, da iz to moke no bo kruha. Rusku-japonska vojska. Razen malih prask, ki se vräo v Mandžuriji skoro vsaki dan med ruskimi in japonskimi predstražami, nimamo za- belt'ziti nič posebnega z bojiäca. Tudi izpiod Port Artura ni zadnje dni po- sebnih novic. Jedina važna novica bi bila, ako se uresniči, ona, katero prina- äajo nokateri listi, o pomorski bitki, do katere bi bilo te dni zopot priälo, ko je porlartur3ka eskadra hotela zbežati iz portarlurske luke. Pa tudi o torn se lo govori in piäe, ne da bi se kaj določnega povedalo. „Dlily Telegraph" zatrjuje, da so bili zadnji boji pred Port Arturjem najbolj krvavi v celi vojni. 22. in 23. kimavca so Rusi vdrli \i trdnjave in napadli po- zicije japonskega polka ät. 36, ki nosi imo Kongava. V obupnern boju na življenje in smrt, ki je sledil, je bil polk skoro po- polnoma uničen. Od 4-000 mož je ostalo živih .sumo 11 mož in edon podčaslnik. „Birževija Vjodomosti" poročajo iz Oifua, da so Japonci vsled zadnjih bojev strahovito izmučoni in utrujoni. To okol nost jo porabil g< renal Stpsolj in ukazal posadki, da naj ?.n Japonce popolnoma nepričakovano vdere iz trdnjave v smei1" proti Golobjemu zalivu. Hasom so jo po- arečilo japonsko vojo prrgnati iz vaeh preje zavzetih poziciji. Ta boj se jo vnel 30 septombra in je Irajal vo^ dan. Ti boji so Japonce popolnoma utrndili ; 1. t. m. so poslali h genoralu Steslju po- febnega odposlanca s proSnjo. da bi jim dovolil nekaj ur premirja, da bi zamogli pokopati, oziroma aežgati mrliče in ob- vezati ranjence. General Steselj je ti proSnji ugodil. o * * Slackelberg josvoje pozicije apremenil. Preje je bil njegov voj na deanem krilu, sedaj pa ae nahaja na levem pri Fulingu. Njegova armada, ki ima nalogo stražiti cesarske grobovo, je v zadnjem času dobila več avežih evropskih vojev na pomoč. V Mukdenu in njogovi okolici vlada popolen mir. General Kuropatkin nima namena prodirati proti jagn. Njegov načrt temolji sedaj v tem, da bo skušal, Čim prično Japonci zopet prodirati, nji- hovo armado a številnimi malimi napadi kolikor mcgoče oslabiti in jo izvabiti proti BPveru, kjer bi jo objela vsa ruaka nioč. V ruski armadi vlada trdno pre- pričanje, da so Port Artur vzdrži šo več ntiesecev. * General Steselj je aporočil carjn, da po bili štiridnevni napadi Japoncov na Port Artur z velikimi izgubami sov- ražnika odbili. Japonci so od dne 19. sept, do 23. sept, zjutraj silno obstreljevali ter napadali trdnjavo od aevera in za- pada tor tudi zananje ntrdbo. Vsi ti na- padi so bili odbiti. V rokah Japoncev sta ostale dve popolnoma razrušeni poljski utrdbi. — Zadnji naskok na Visoko goro je bil dne 23. septempra ob 5. uri zjutraj odbit. Sovražnik je tarn že nastavil atrojne puške tor je pričel obstreljevati naäe fete. Naše cete so Japonce zapodilo v beg, ki so izgubili nad 10.000 mož. Vse naše moštvo se je v tem boju izkazalo. Po teh napadih imamo relativen mir. Sedaj zopet sovražnik deluje ter pola- goma prodira. Obstreljevanje utrdb in notranje trdnjavo traja nadalje. Mi več- krat napadamo Bovražnika. Razpoloženje Čet jo izvrstno. Danoma ae iz bolnišnic vračajo ozdraveli vojaki k svojim četam. ¦ * ¦ „Daily Telegraph" poroča iz Čifn: Silni vihanj v Rumenem inorju so flolilo japonskih torpedovk zelo poäkodovali. FlotiJa je morala iakati zaščite na obali. ¦ GM. Orlov, ki je pri Liaojangu za- povedoval 34. diviziji pehote, je odpo- klican tor pridodeljen generalnemu štabu. * „New-York Herald" je prejel po- ročilo iz Petrograda: Vsak dan jo raz- vidneje, da so bo vršila bodoča velika bitka pri Tienlingn in ne pri Mukdenu. Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu : Simon Gregorčič, vikar v po- koju v Gorici, v plačilo druge ustanov- nine 150 K; družba „Slovenska beaeda" v Gorici 25. sept 50 h, 2. okt. 1 K 10 h; Matej PrimoŽič, c. kr. deželnega so- dišča svotnik v Tolminu, na splačilo üatanovnine 20 K; Oakar Gabršček, dr- žavni poslanec in žapan v Tolminu 30 K; Janez Kovačič, župnik na Šl. Viški- 8ori 10 K; dekan in kaplana v Gerknern 3 K. - Srčna hvala! Imenovanje v sodni stroki. — C. kr. primorsko deželno nadsodišče j© °a laslno prošnjo premestilo Cirila Kumar, bancelijskega oficijala c. kr. deželnega sodiača v Trslu v Podgrad, in Angela Martelanc, kancelista c. kr. okrajnega sodišča v Podgradu v Trst. Današnja dežtlnozborska seja. ~~ Na dnevni red današnjo deželno- fcborske seje, ki bode ob 5. uri popoludne, 8o postavljene poleg točk, ki se niao v 2»dnji seji še razpravljale in poleg vte- ^eljevanj v isli seji stavljenih predlogov, ^e sledeče točke in sicer: Brezobrestna Posojila za vinogradnike; posojilo znoska ^OO.OOO K iz ubožnega zaloga v želez- niške svrho; odatop uprave Werden- ^erških ustanov nadškolijskemu ordina- ^'jatu ; podpora za äolo Maccari v Gra- ^'^u, kakor tudi podpora za čipkarsko ^olo v Bovcu; odobritev povišanja po- •ojnin ačitelJ8kima vdovama Vinci in ^'oleani; sklepni računi deželnega zaloga *» leto 1901, 1902, 1903, kakor tudi ra- ö^ni nekaterih drugih zalogov. Čudnu logiko imajo gospodje okoli „Soče". Sami napadajo akrili v zasodi na brezsrarnen in tolovajski način broz podpisa vaako osobo, ki jim ni Ijuba, od „Gorico" pa zahtovajo, da mora skšii pod vsako šo tako nodolžno notico^ ¦Alpi^. Namon jo jasen : Radi bi znali fz njij iic(juboga dopianika, da bi ga tfiosarili. Iz toga vzroka bi tudi radi ve- deli, kv-io jo tako prodrzen, da si upa braniti g. Orešca proti vsemogočnim in vsovednim gospodom okoli „Soče". Kar se tiče notice same, moramo konstatirati, da ae sedaj tisto očitanje radi „narodne nestrpnoati'1 vse drugače glasi kakor prvič. Le že enkrat naj prinese „Soča" tisto dogodbico in prepričani smo, da se bo v tretjič popolnoma ujemala z re8nico. Sicer dato sed non concesso, da je bila ona reč res taka, kakor jo opi8ujo „Soča" v zadnji številki, ali za- služi g. Oreäec zato, da se ga pahne na dno pekla. Ako bi on res nadaljoval tudi s slovenakim dijakom nemško go- vorico, bi bil to le lapsus memorije, kakor se mu je to enkrat res pripetilo v nekom razredu, kor je ravno priäel od nemškoga pouka. Zmotil se je pa<5 enkrat, kakor se pač lahko moti vsak človek. Ali zahtovajo gospodje okoli ,.Soče", da morajo biti učitelji nezmot- Ijivi? Vsaj dejstvo, da so smatrajo aami nezmotljivim, nas potrjuje v toj misli. Ridi bi vodeli, kaj bi storil pri tako ža- Jjivem nastopu učitelj — „Sočan" ? Smešna je „Sočina"' trditev, da nobeden tedanjih šeatošolcev ni odobraval Orešče- vega postopanja, ter da si g. Orešec na- roča slavospeve. On nima pač ne koristi ne škode od t^ga, čeje tudi vsaka „Soča" polna obrekovanj na njogovo osebo. Sicer pa o tej stvari nobeno besede vee ! Sapienti sat! Gospodje „Sočani" pa naj si zapomnijo, da bomo vsako novo laž o g. Orešeca takoj primerno zavrnili. „Ccntrnlna posojilnlca" v Gorici jo imela do konec meseca aeptembra de- narnega prometa K 2,795.79109 Hranilnih vlog se je v tekočem upravnem lotu prejelo K 463.83765, vrnilo pa K 218.343 66, stanje hra- nilnih vlog koncem septembra znaša K 1,052 928 30. Posojil se je letoa dal o K 189.198 80, vrnilo pa K 68.344*90, stanje posojil koncem septembra je K 799.834 39. Promet v tekočem r a č u n u znaša za tekočo upravno dobo K 1,794.14232, stanje posojilnice v pri log K 279 40702. Koncert slavnega vijolinista Ja- rcJHlava Kocijana.— Kakor smo v jedni zadnjih svojih Številk naznanili, prirodi slavni čeaki vijolinist Jaroalav Kocijan v pondeljek zvečer ob 8. uri v tukajšnji gledališčni dvorani svoj jedini koncert, pri katerenr. sodeluje tudi g.čna Margarita Volary. Vapored temu koncertu je sle- deči: 1. Ernst — Fis-moll koncert ; 2. R. Schuman: Arabeska; izvaja Kocijan; 3. Fr. Chopin: Valso — „h«-durk<; izvaja M. Volary; 4.0. Dienzl: Pesem predice; 5. R. Wagner: „List iz spominske knjige"; 6. H. Wieniawnky: „Scherzo-Tarantela", izvaja Kocijan; 7. E. Schütt: „Carnoval Mignon", izvaja M. Volary; 8. N. Paga- nini: „Vtripanje", izvaja Kocijan. Vstopnina in sicer: Sedeži od 1.—3. vrste in stranski sedeži 4 K; od 4.—7. vrste 3 K; od 8—11. vrste 2 K; stojišča 1 K. — Vijolinist Kocijanpriboril si je že v kratki dobi svojoga javnega nastopanja svetovno ahvo, in najboljäi glasbeni kri- tiki prištevajo ga danes k prvim vijoli- nistom, ki žive sedaj na svetu. Kocijan je sin bratskega češkega naroda, ki zre nanj s posebnim ponosom. Prepričani smo torej, da bode v pondeljek udeležba pri koncerlu tudi od slcvenske strani jako častna. Pokanje z bičem je v Gorici pre- povedano, a za to prepoved se nihče ne zmeni. Služabniki goriSkega tramvaja so n pr. na Kornu med seboj celö posku- šali, kdo zna močneje pokati 1 Kaj dela goriäka policija? V tukajsnjc zap ore pripeljali so včeraj tolminski orožniki ivana Lovstika in nekega Ivana Grudna, ki sta kradla dinamit. Imenovana sta doma b Kranj- skega in sta delala pri železnici. Urozna neereča. — V sredo zvečer okolu 6. ure äel je železniški delavec Ivan Lutman iz Št. Andreža iz vasi Log pri Avčah, ki je delal v tamošnjem pre- doru, na delo. Ob poti, po katcri je Lutman hodil, nahaja se kakih 40 m globok prepad. In tu se jo Lutmanu apo- dranilo in padel je v prepad. Na na- aprotni atrani prepada nahajal se je takrat zelezniäki delavec FabriB. Tekel je hitro v Avče iskat pomoči. Ljudje so sicer bili koj pri rokah, tekli k prepadu in se Bpustili po vrvi v prepad. Ali Lut- man se jo pri padcu lako hudo požkodoval, da je že kmalu potem, ko so ga spra- vili iz prepada in apravili na voz, da bi ga prepeljali v lolminsko bolniänico, iz- dahnil svojo duäo. Ilonai'Kki napad iniutčiivcna po- divjanost. — V četrtek ponoči se jo »i.igodil ta-lo grozni zločin: 45 letni Anton Pahor iz Opatjö^«c%ela, ki prekupčujo z žitom, imol je v čolrtek posla v Pierian, v Ronkah in v drugih i'urlanskih vaseh. Okolo 6. uro zvečer priäel je v Fojan in vatopil tarn v krčmo Josipa Vinci-ja. Ukazal si je vina, in ko je nekaj časa pil, jo pri mizi zadremal. Bil je najbrže nokoliko vinjen. Ko se je okolo 8. ure prebudil, naročil si je zopet vina. Ta čas pričli so v krčmo tudi pevci tamoänjega povskega druätva, ki so imeli v ti krčmi navadno pevske vaje. K Pahorju so pri- sedli: 19 letni Feresin Alojzij in njogov brat 21 letni Ivan, 21 letni Angelj Petean in 21 letni Jakob B )C. Okolo 10. ure in pol so zapustili kremo vsi. Zndnji, ki so krčmo zapustili, so pa bili štirje mla- deniči, katere smo zgoraj imenovali in pa naä Anton Pahor. Pahor vrezal jo je proti Zagradu. A omenjeni štiri mladeniči so se mu pri- družili, češ, da ga hočojo nekoliko sprem- Ijati. Ko so prišli v bližino Aquarolijeve «trojarnice, napadli so hkratu omenjeni štirje junaki pijanega Pahorja. Bili so ga po glavi in po životu, ga vrgli na lla ter mu pobrali ves denar, kalerega je imel s seboj, namreč kakih 240 K, od katerih se je nalmjala večina v Pahor- jevi denarnici, Potem so pa zbežali. Ko je priäel nesrečni Pahor nokoliko k za- vesti, je vstal ter hotel nadaljevati svoj pot proti Zagradu. Komaj pa je- storil nekaj korakov, bili so zločinci zopet nad njim. Začeli so ga zopet pretepati ter ga vrgli na tla. Angelj Petean odprl je potem ležečemu Pahorju po sili usta ter izvräil nad njim strašen nonraven čin. Ali nezadovoljen s torn, začel je Petean z nekim svojim tovarišem zopet udrihati po Pahorju, in ko sta menila, da je Pahor mrtev, zgrabila ala ga za nogo ter vrgla v neki jarek. Čez oekaj čaaa se je Pa- horju vondarle posrečilo privleči se do Zagrada. Tu ga je našel občinski stražar tor mu preskrbel prenočiače. Pahor, ki je bil prejänji večer pijan, menil je, da je bil napaden pri Ronkih, zato se je na- znanilo vso stvar orožnikom v Ronkih, ki so se pa potem prepričali, da se je napad izvršil pri Fojanu. Orožniki po- dali so se koj nato v Fojan, kjer so kmalo prräli na sled zlcjincem. Tri zlo- čince so koj prijeli, dočim je četrti zbežal, a so tudi njega prijeli že v petek zvečer. Aretirani so sicer priznali napad, a so tajili, da bi bili vzeli Pahorju denar, kar jim pa nič ne pomaga, ker so pri Pe- teanu naäli Pahorjevo denarnico. («oljufija. — V torek pripeljali so v tnkajšnjo zaporo slrojarja Remica Jo- sipa iz Šempasa, katerega je obdolžil tukajänji trgovec z usnjem Golledani, da ga je ogoljufal za kakih 1200 K. Dogodilo se je pa to bajo tako-le: Remec strojil jo kože za Collodanija. Kupoval pa jih je po deželi sam in sicer na račun Col- ledanija, tako da je kože spravljal koj na dom; onim pa, od kalerih jo kupoval kože, izdajal jo nakaznice, da so šli ž njimi h Golledaniju, ki jim je dotične zneske izplačeval. Ko je hotel Golledani napraviti bilanco in se je podal v Šempas, da bi so prepričal na lieu mesta, koliko njegovih kož se nahaja že pri strojarju Rernecu, naäel jih je tarn komaj polovico ustrojenih. Drugo polovico kož prodal je Remec drugim usnjarjem. Prijet goljuf. — V sredo aretiral je redar Gehovin 40 letnega Franceta Koglola iz Bilj, ki je s ponarejenimi piami izvabil od nekaterih trgovcev in krčmarjev razne svote donarja. Tako je dobil od g. Orzana na ime nekega Av- guština Perica 60 K ; od g. Franceta Ja- kila v Rabatiäcu dobil je na ime Antona Savnika 42 K; na ime Joaipa Fornaza- riča izvabil je s takim ponarejenim pismom od g. Alojzija Faganela 40 K; od g. Karola Nanuta, krčmarja v St. An- drežu, izvabil je na tak način 20 K, in sicer na ime Lenarta Nemeca; gosp. Ahatza, gOBtilničarja v Gorici je opeharil, na isti način za 12 K. Svojo sreöo po- skusil je Koglot tudi v ZdravSčini pri nekem trgovcu, od katerega bi rad dobil 120 K. Iatotako bi rad dobil od nekega uradnika v Trstu 160 K na ime biljen- 8kega župana. No, ta dva slednja nista äla sloparju na limanice. Pod lasten voz padel je v sredo po poludne Franco Premru iz Št. Vida pri Vipavi, ko je set s svojim vozom, na katerem je bilo naložono pohištvo, po , ulici Dogana. Premrova, ki je bil jako tožko ranjen na rokah in na glavi, pre- nesli so v bolnišnico. Naznanilo. — G. in kr. vojaški erar kupi po trgovski Segi nastopne mno- žtne pšenice, rži in ovaa («ventaelno hu- rogate za oves): V vojaškom oskrbovališču v Gorici: ovaa 2050 do 2750 m. st., zdrobljono koruzo 700 m. st., ječmena za konjo 700 m. st., leče 930 m. st., grašico 1310 m. st., Rok, do katerega je oddati in sicer: ovsa v novombru 1904 300-400 m. st., ovsa v docembru 1904 300—400 m. st., ovaa v januvarju 1905 300—400 m. st., ovaa v februarju 1095 300—400 m. at., ovaa v marcu 19()5 300—400 m. st., ovsa v aprilu 1905 300—400 m. st., ovsa v maju 250—350 m. st. Surogati za oves se oddajo od 1. novembra 1904 do 28. februarja 1905 v približno enakih rokih kakor oves. Vabilo na zbororanje učitoljskega druStva za sežanski Sol. okraj, dne 20. vi- notoka 1904 ob 10. uri predp. v Du- tovljah. Unevni red : 1. Prodaednikovo poročilo; 2. Overovljenje zapianika zad. zbora; 3. Učiteljaki konvikt A. M.; 4. Odborov prodlog o gmotnem stanju ; ft. Referat: „Ljudski učitelj in kmetijatvo" F. V.; 6. Predlogi (glej § 23.) in potjo — (pe8marice seboj) Na obilno udoležbo uljudno vabi o d b o r. Tržaško slovensko ftolsko vpra- ftdiijc pred npravnim sodi^cin. — Razprava pred upravnim sodiščem radi tržaškega šolskega vpražanja je trajala včeraj pet ur. Predaedoval je grof Schönborn. Referent pa je bil dvorni svetnik Truksa. Proglažena razsodba uni- čuje odločbi ministerstva in nameatništva kakor nezakoniti, priznava veljavnost § 59. državnega äolskega zakona za Trst. Namestniätvo bo imelo razsoditi z nova z ozirom na posebne razmere, ki vladajo v Trstu, kakor sta n. pr. težavnost do- hajanja v okoličanske sole in razpo- loživi prostor v istih, ne glede na določbo državnega šolskega zakona o ätirih ki- lometrih. Ljndsko štetje. — Tržaški meatni atatistični urad računa, da ima tržaSka občina sedaj 191 092 prebivalcev. Dne 31. decembra 1900 je bilo v Trstu in okolici 178.127 prebivalcev. Od leta 1900 jih je torej prirastlo 12.965. Prijeli so v Hainburgn dne 5. t. m. onega Jennerja, slugo nemäke hra- nilnice na Dunaju, ki je pred fcratkim, kakor amo v svojem listu omenili, po- begnil z Dunaja ter odnesel s seboj lepo svoto 235.000 K. Jennerja je spoznal v Hamburgu neki detektiv Brauer in sicer po fotografiji, katero je dunajska policija poslala hamburški. Jenner nahajal se je v obližju luke ter je gledal, kako bi ae skrivoma vkreal na kak parnik, ki je bil namenjen v Ameriko. Detektiv Brauer približal ae je Jennerju ter ga prosil za vžigalko, katero mu je Jenner dal rado- voljno. Pri ti priliki pa je detektiv Jen- nerja bolj natančno opazoval in prepričal se je, da ta človek ne more biti nikdo drugi nego Jenner. Naznani mu toraj, da je aretiran, na kar se spusti Jenner v beg. Bili pa ao v bližini redarji, ki so Jennerja vstavili, in tu nastal je med Jennerjem in redarji hud boj, pri katorem je bil Jenner tako ranjen, da so ga mo- rali prenesti v bolniänico. Detektiv Brauer, ki je Jennerja iztaknil, dobi 1000 K nagrade. Vsaka rodbina naj bi v ivoj prid rabila 1« Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot prim«! vsak- 4aa^i k*7ui pijaii. tUl* Kot. Huortii, orilihauana bobica hu uljuduo priporoča /laBii gospeiu v inentu. Stanuje v Gorici, uli- ea Orzoni hiš. U. 38. „Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. Olje polenovke : (štokfiževo olje) == jc scdaj splošno priporočano kot jedino sredstvo, ki ojačuje slabotno stanje or- ^ariizinov, (oliko pri mladih kot pri starih ljudeli. Vporabiti sc pa rnora vsckakor to olje pri Skrol'uloznih boleznih. Svoj upliv pa mora izkazati eclino olje, katercga kakovost je zajamčtno čisfa. Drugovrstna olja, ki se prodajajo kot „štokfiževo olje", ne samo da ž njimi ni mogoče dobiti potrebnili rezultatov, ampak škodujcjo naravnost želodcu, ker slabijo prebavilne organc istega. Pravo štokfiuevo ol^c, zajamčeno čislo olje ^adrcjega lova se prodaja v mirodilnici flT7LON-a ITWZOLI-ja Gorica^Gosposka ulica, in podružnica tek. Josip Verdija Male množine se rarposiljajo po pošti, Izvmen oko« k»a do*«}«« t primMinism Uydrpve zilne kaue POSXUSirCl»»- Vior.k drnovoi|no. ^ Pottn» 6 »i aoiilfka 4 K 6O h trmco. T.DOMACI PRIJATELJ1' ------ ..__ Rojflki! hupujte narodni Weh! ßnton Kuštrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča öastiti duliovščini in alavnenm občinstvu v mestu in na dožoli svojo trgovino jedilnoga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, J'or- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korfii isforsko in dalmatiusko. Petroloj v zaboju. Sladkur ra/.ne vrsh>. Müko št. 0, 1, 2, 3, 4-, 5. Voö vrst riža. Miljsveön pvvo in druge vrste, uarnroč od '/* kila in öl) oiioga funta. Tcsti'iiine iz tvornico Žnitloršič & Valenčič v II. Bislrici. Žve- plcnki' družbo sv. Cirila in M(ttuda. Moka i/. .Majdi(5(»v(>ga inlina v Kranjii in / Jocbrnaiin-oi ega v Ajdoväcini. Vs« blago prvo vrsle. ^ mizar in d H00 slikani', iz katerih st* razvidi ohlika bla^a in ccn , franko. Imam tudi stole za krčmarje po 2 K vedno v zalogi. Ivan Schindler, Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12. pošilja žc veiiko let dobro xnane ftti'oje vHtike vrste «a poljedelntvo. Mlino zn s»djo in ^rodzjo, stiskalnice za sadje in grozdjo, škropilnico, poljska orodja, stiskalnico za seno, mlatilnic^, vitlo, trijerjo, čistilnico za žitn, lu- ščilnice za koruzo, slamore/snice, stroj za rezanje repp, mline za golanjo, kotle za kuhanje klajo, se- als )>| LR vodnjuko in ^nojnicc, vodovorte, žolczno covi, svin^nec.vi. Qd sedaj po zopet zdatno znižanih cenah! luvno tako vso pripravo za kletarstvo: modene pi[.>«>, sosalko za vino, gurnijevo in konop- Ijone covi, gumijove ploče, str^j za točonjn piva, [ Skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde- I lovanjo Rodovke in ponečib vin, mline za dišavo, ,-• kavo itd ; stroje za izdelovanje klobas, Lehtnice za L /ivino, tohtnice na drop, steberske tehtnice, namiz- ne tohnico, docimalnn tehtnice; želežno pohištvo, ?.olczne blag.-ijiift, Sivalno stroje vsoh sestav, orodja in stroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovače, kle- j arje, sedlarje pleskarje itd. Vse S3 vetletnim jamstvom! ' Po najüttodnejsih placilnil popjih, tiSi na obroke! (U'liiKi / vc(- kot 100 slikami brozplačno. I l*rekii|>ci in aj>cntje x azcl j e u i. Dopisuje sc tudi v sloverxskem je^iku. Piše naj se naravnost: Dunaj III 11 Erdbergstrasse Štev. 12. Nagrobni spomeniki Franc Podberšič, avtor" knmnoscfiki mojster, rcga se od- 'laja lc na (h'belo od 10Ü kg. napoj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna.