Politični ogled. Avstrijske dežele. Na Dunaji 80 bile zadnje dni dopolnilne volitve v mestni zastop in pri njih se je liberalcem in judom godilo že precej trdo ter ao izgubili 7 zaatopnikbv. Da so akorej vsi liati, kar jih izliaja na Dunaji, zoper to, kaže pač najbolj, v čiji da so službi. — V drž. zboru ne pride še drž. proračun v razpravo pred veliko nočjo, pač pa so potrdili nekatere volitve, med njimi tudi dr. Foregger-ja. Dr. Gegorec ia M. Vošnjak sta pobijala to volitev, izlaati za to, kar ae možu očita, da je freimaurer. Ce je to resnica, potem pa6 greši in se aam izloči iz kat. cerkve, kdor ga še voli ali pripomore kaj, da se ae kedaj izvoli. — Drž. poslanec za trg. zbornico v Ljubnem, na gornjem Štajarji, baron Zschock je umrl. Bil je liberalec ali, kar je bilo hvale vredno, ni veliko govoril. — Drž. odbor v Gradci ae še vedno brani alov. jezika na alov. ]jud8kih šolah in izlaati gori v Mozirji mu enak sklep tamošnje obcine ni po volji. — Na Koroškem že sedaj pripravljajo nemškutarji načrte, po katerih jim bode mogoče še zanaprej držati slov. volilce v jarmu nemškutarije. Nek Otič in Plavec pa jim naj bota drž. poslanca! — Čez zapravljivo gospodo, ki sedi v obc. zaatopu v Prevaljah, aliai se tožba čez tožbo pri slov. kmetih in mogoče, da bodo le-ti pri novi volitvi zopet aegli skupaj ter porinili liberalno gospodo iz zastopa. — Graščino Koatel je kupil jud Neuberger in je on sedaj menda prvi izmed judov graščak na Kra njak em. Ni ga bilo treba. — Kat. pol. društvo za kranjako deželo je imel svoje drugo zborovanje v St. Vidu nad Ljubljano. To je jako hvale vredno. — Mesto Gorica dobi zopet dopoluilue vo- litve in aicer letos v meseci maji. Ne zna ae, boli letoa za slov. volilce bolje, kakor zadnja leta. — Dr. Tonkli je nabral 300 gold. za alov. dekliško šolo v Gorici. — Na Primorji ni bilo treba porotnib. aodeb v tej dobi in aicer za to ne, ker ni bilo tacih zločincev. — V Trstu je prišla še le aedaj postava gledč na počitek o nedeljah v veljavo, ali jo bodo pa na tenko izpolnjevali, to je pri Lahih veliko vprašanje. — Skupno blaznico misli vlada sezidati v Tratu za celo Primorje. —¦ Hrv. aabor v Zagrebu je izvolil za drž. poslance v Peati dr. Egeradorferja, grofa Eltza in Pintarica. Da 80 ti pravi Hrvati, to ni, da človek verjame. — Zadnje delo ministra Tisza je bilo bojda to, da je dobil jud Schoaaberger čast barona in za to pravico priti v hišo ogerskih magnatov. Plemenitaši se srdijo valed tega, ali kaj čejo, saj so ae sami klanjali dovolj dolgo prevzetuemu kalvincu. -- Da je v Galiciji letos slabo za živež, to je reanica, ali kar se pravi lakota. te  se ni ter priskrbi dežela ljudem živeža za potrebo. Vunanje države. K shodu v Berolinu, ki razpravlja delalske stvari, av. Oče v Rimu, Leon XIII. niso poalali lastnega odposlanca, vendar pa ao cesarju Viljemu izrekli svoje veliko veaelje 5ez to, da je prišlo do ahoda. — Pravi ae, da so dnevi ital. ministra Criapi že pri kraji in da pojde v kratkem za ,,svojim prijateljem" Bismarckom. Mladi kraljevič Vittore potnje sedaj po balkanskih državicah in miali ae, da ima to potovanje poaebne namene. Nam ae zdi, da ondi pač le ni za Italijo, česa da naj išče. — Nova francoaka vlada je v resnici stara, kajti ministri ao si le drugaee posle razdelili in meato Ribota jim je aedaj Freycinet za predaednika. — če in koliko naj 8. vlada isče posojila, to še pri ministrih ni dognano, ali kaj čejo, ko pa ni denarja! — Iz Anglije se je princWalea, najstarai sin kraIjice Viktorije, podal v Berolin in sicer za to, da povrne ceaarju Viljemu obiskovanje v Londonu. — Novi kancelar nemške države je general vit. Caprivi. Doslej ae ni vedelo veliko o njem, vendar pe je neki jako blag mož. Grof Herbert Biamarck, 8in kneza, tudi ne ostane vec v miniaterstvu. Vidi se, da atari Biamarck ni šel rad iz službe. — Pri Rusih se kaže neko veselje nad tem, da je Bismarck odstopil in misli ae, da ai stopite poslej Nemčija in Rusija bližje. Mogoče je to, ali potem za nas ne bode dobro. — V Moskvi ao bili večji pretepi med dijaki in redarji. Ne zna ae, kaj da jih je bilo krivo. — V Bolgariji 88 sliši marsikatera grenka zoper Ruae in zdi ae, da v resnici ruska vlada nič ne brani ljudem, na njeno ime rogoviliti po Bolgariji. — Kar se tiče Srbije, to se lehko izreče vse v enem, da ima otroka za kralja, in ministri pa da niao med seboj složni. — Da Turčija ne miali v resnici odpraviti suženstva, kaže dovolje to, da sultan ne pripusti pregledovati turakih Iadij. — V Azij i in aicer v Afganistanu, ki mejaši z Rusijo, nastali so reani nemiri. — Na Salomonskih otokih. v obližji Avstralije, je huda lakota in zamorci so ubili 5 belih ljudi ter jih anedli; 25 drugih belih še živi na tistih otokih, in če ne ubežijo še v pravem času, pride tudi nanje vrsta. Strasna osoda!