&t. 101.
V Gorici, v soboto dne 20. septembra 1902.
Tacaj XXXII.
lakaja trikrat na teden r Šestih lidaajlb, in sioer: mk torek, Četrtek in sobot«, sjatratije la-dimje opoldne, reJerno tedanje pa ob 3. mi popoldne, In stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta....... .  8 , 60 ,   ,    .   3-30
četrt leta  ........ .  8 , 40 .   ,    ,   1-70
PosamiSne Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah ob 11  uri dopoludue.        ,
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Siv. 11 v Gorici v cGoriSki Iisiarni» A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Na naročila brez dopeslane aaroenln« se ne oziramo.
Oglasi In poslanica se raSnnijo po petit»scstaj>, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Veeje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-
»Vse za omiko, svobodo in napredekU   Dr. K. I*.wU).
Urednici™
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioj v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Naročnino I* oglase je plačati Ioco Gorica. Dopisi naj ee pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne -padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravniStvu.
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od <8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
l u '^S* jn «**»**»» se prodajata v Gorioi v to-bakarm Sohwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski nlioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na — J-"- "-------% in Pipan T uijoi ponte della labbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal.
Slovenska mestna šola v Gorici.
Gorica ^ je dandanašnji na polovico slovensko mesto. Zato bi morali imeti mestni Slovenci najmanj dve ali tri ljudske šole, ako bi veljala za nas — pravica. Toda ker za nas ne velja pravica, marveč skrajna krivica, nimamo nič. Pač nekaj imamo I Tam ob periferiji mesta, daleč tam Podturnom, stoji poslopje, katero so zavrgli kot vojašnico, ali spoznali sposobno za slovensko šolo.
Tisto gnjilo poslopje je nafia mestna slovenska ljudska Šola!
Ni dolgo časa od tega, ko so sklenili,, da prekrpajo to poslopje, predelajo in pre-zidajo, ali nikari ne mislite, da morda za to, da napravijo iz njega poslopje, ki bi moglo vsaj približno služiti Šolskemu namenu, o ne, marveč krpajo v to svrho, da bodo ' mogli reči: glejte, zopet smo popravili slovensko šolo, glejte, kako skrbimo za slovenske otroke — dočim bo vladala tam gnjiloba, kakor doslej, kajti poslopje je nerabno za šolske namene in pravzaprav ni za nič drugega nego'« za to, da se podere do tal. To poslopje ^popravljajo — ker so si gotovi svoje stvari, da namreč ne bo potreba, zidati Slovencem Šolo na kakem drugem mestu. Lahom so ugodile vse instance, čeprav se nam godi pri tem vnebovpijoča krivica, in odkar je -narodno vodstvo', ki je imelo to za nas tako pereče Šolsko vprašanje v svojih rokah, vrglo isto od sebe ter je izročilo neveščim delavskim rokam, so si Lahi še bolj v svesti, da so že končno zmagali ter da ostane pri tem, da je gnjiia Catinelijeva vojašnica sposobna za učilnico za slovenske otroke. — Zato krpajo tam doli, da porečejo : eto slovensko šolo v najboljšem stanu — in slovenskih otrok ni. Slepiti hočejo javnost s tem popravljanjem, na videz hočejo ustvariti nekaj, s čemur zakrijejo gnjilobo in plesnobo — da bi tim lažje čim prej popolnoma odpravili slovensko mestno Šolo. Tako je preskrbljeno za nas v mestu.
Zato je umevno, kakšno skrb imajo slovenski stariši v mestu početkom vsakega šolskega leta. Boljši jih spravljajo na vadnico, ki je po večini nemška, v .Šolski Dom" jih gre sicer precejšnje število, ali kdor ne more nič prispevati, ne odda svojih otrok v to šolo, vadnica mu je takorekoč zaprta, w stežaj odprte pa  so laške  Šole.  In  tako
romajo leto za letom slovenski otroci v laške šole. Marsikatera mati stori nerada korake v vodstvo laške Šole, ker se boji, da bi se jej sin tam potujil in odtujil, ali ker je sprejeta preprijazno, ker dajejo revnemu sinčku celo kako podporo, je v kratkem premagana, zlasti ker ima prepričanje, da končno ni mogla drugače ravnati. In tako se vrši radi pomanjkanja slovenskih mestnih Sol sistematično potujčevanje našega ljudstva v Gorici.
Lah pošlje lahko svojega otroka v šolo, ker ima šole s svojim učnim jezikom, in celo za Nemca je izborno preskrljeno. Vlada je poskrbela za Nemce v Gorici izborno, tako, da dobivajo njihovi otroci potreben elementarni pouk v svoji materinščini, celo za Nemce, pravimo, kateri so priromali k nam s trebuhom za kruhom, in katerih je malo število. Avtohtonno prebivalstvo slovensko pa nima šole na primernem mestu v Gorici, da bi moglo pošiljati vanjo svoje otroke, ali za privan-dranega Nemca je preskrbljeno v središču mesta. To je v nebo vpijoča krivica, krivica, ki kriči po maščevanju...
Ali kaj, kako opomoči tej krivici, kako priti do pravice P Današnji dan je to naravnost nemogoče, ih sicer največ radi tega, ker je »narodno vodstvo* zadovoljno s šolskim položajem v Gorici. Dr. Gregorčič je zadovoljen s svojim .Šol. Domom", za kateri si nabira prispevke od države in dežele, radodarne doneske in. prispevke učencev, on je s tem zadovoljen in tej zadovoljnosti je dal duška že lani s tem, da je gonil po svojem glasilu slovenske otroke v Podturen.
Tista stran torej, na katero bi se v prvi vrsti ozirala vlada, ako bi se nadaljeval boj za slovensko mestno Šolo v Gorici, je pridobljena, ta molči; umevno, da bi bili glasovi z drugih stranij le glas vpijočega v puščavi. Zato ima sedanji skrajno neugodni položaj glede naše zahteve po slovenskem šolstvu v mestu na vesti dr. Gregorčič, ki je zvezan z vlado in s Pajerjem, katera sta mu pomagala, da se je obdržal na svoji poziciji; ali ta pozicija zahteva žrtev in taka žrtev je tudi slovenska šola v Gorici.
Od razkola dalje dr. Gregorčič, »narodni voditelj* in »narodov ljubljenec", niti z mezincem ni ganil za nobeno narodno reč, slovensko šolo v Gorici pa je vrgel kar naravnost med staro  šaro. In  vendar je on
dolžan voditi boj do konca, do zmage. Kdo pa se bo bojeval za to, ako ne oni, ki je državni in deželni poslanec, dež. glavarja namestnik, načelnik sedaj gospodujoče stranke med nami, časnikar itd.P! Ali naj se bojuje on ali njegov delavec Marušič? Toda on se ne bojuje — in zato so nam sedaj, v tem položaju, vezane roke v šolskem vprašanju v Gorici, in naravnost izključeno je, da kaj dosežemo, dokler bo .vodil" goriške Slovence dr. Gregorčič. Tako je dandanašnji tisto glavno zlo, katero nas ovira v boju za slovensko šolo v mestu, — Čemu kričati o krivicah, ko izhaja nemala krivica iz slovenskih vrst, iz vrst naših gospodujočih klerikalcev, kateri trdno molčijo v vseh naSih prizadevanjih, da tim (ožje, celo s pomočjo iz Trsta, uganjajo zahrbtno politiko proti naprednjakom.
In dokler bodo na krmilu med nami klerikalci, dokler bo vlada iskala pri njih informacij, dokler jim bo stala na roko v boju proti sorojakom drugega mišljenja % raznimi »podporami*, ki jim zavezujejo jezik, dotle tudi mestni Slovenci ne dosežemo slovenske šole na takem kraju, kamor bi mogli pošiljati otroke...
To je žalosten kos naše sedanje zgodovine, ali resničen je do pičice. Čutimo ga britko vedno, posebno pa sedaj ob pričetku šolskega leta, ko je šlo zopet lepo število slovenskih otrok v laško žrelo. Britko Čutimo to krivico, in tim bolj britko, ker se je bati, da postane slovenska šola v Gorici popolna Žrtev klerikalizma med goriškimi Slovenci.
Klerikalni terorizem
c. kr. šolskih oblasti].
i.
Ako je dobil službo dekana v Št. Petru X., ali župnijsko mesto v Ajdovščini Y. — in ne toliko drugih, ki bi tudi radi tje prišli, morda celo bolj po pravici, ni radi tega nikdo duhovnikov napadal ordinarijata in škofa po časopisih. — Ako je dobil službo sodnika ali svetnika A. in ne toliko drugih, niso ti drugi napadaii ministerstva po časopisih — itd. itd.
Vso drugo prakso so pričeli goriški klerikalci nasproti šolskim oblastim. — .Slom-škarji" Rustja, Genčič itd. so nezadovoljni,
ker nimajo prvih mest v okraju, — zato jih je vzela .Gorica« v okrilje na način, ki presega vse meje dopustnosti. — Ne radi Šolskih odblastij, marveč radi našega Usta in stranke, katero »Gorica« brez slehernega temelja spravlja "a prvimi v neresnično do-tiko, hočemo posvetiti .Gorici« in ,Slom-škarijl« po zaslugi.
.Gorica* 80. avgusta je objavila dopis z dežele (~ Genčič, Rusija itd. so vsi na deželi J -), v katerem omenja zadnja imenovanja in prestave učiteljev goriškega okraja, sumniči c. kr. okrajni s. svet strankarstva v smislu .Soče* in njene stranke ter nadaljuje doslovno:
.Odkar se je v Goric! ustanovila .Slomškova zveza", je bilo opazovati, da naš c. kr. okrajni Šolski svet z nekim posebnim zanimanjem gleda na predsednika in ude te /.ve/.c. Predsedniku imenovane zveze nI ugajalo mesto v Kajakom radi družinskih razmer. Ponovljeno je prosil svojim razmeram primernejšega mesta. Toda zaman! Ako smo prav podučeni, se je o tem govorilo ne samo v Gorici, ampak tudi v Trstu. Ne bomo rekli, da so bili vsi ti pogovori uradni, mogoče, da večinoma le privatnega značaja. Posledica takih razgovorov pa je konečno upli-vata na naš c. kr. okr. šolski svet v toliko, da je sam sebe premagal ter predsedniku .Slomškove zveze* morda bi smeli reči ponudil in dal mesto v Št. Ferjanu.
Manj srečna pa sta uda te zveze učitelja Balič in Rustja. Znano je nam kakor tudi c. kr. okr. šolskemu svetu, da je gosp. Balič ne le izvrsten učitelj temveč tudi jako strog glede rednega obiskovanja šole. Sam je o tem govoril javno na shodu .Slomškove zveze" v Gorici. Pritoževal se je, da c. kr. okr. šolska oblast ga v tem prizadevanju ni tako podpirala kakor je bilo pričakovati, marveč pustila ga je, bi rekli, na cedilu. S tem pa ga je tako utrudila in uplivala na njegovo občutljivost v tem oziru, da ni več našel miru na onem posebno težkem mestu slovenske šole v Ločniku, dasi je želel drugega mesta.
Šolska oblast je dosegla svoj namen. Rada mu je ustregla, da si je le pridobila ono mesto v bližnji goriški okolici za drugo osebo, ki bo bolj poslušna .napredni* stranki.
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sienkiewicz. - Posl. PodriiTski. (Daljen
Takratne Žene kraljev in knezcv so bile kaj naklonjene Križarjem, nekoliko radi svoje pobožnosti, nekoliko pa radi tega, ker so jim dajali mojstri tega reda bogate darove* Zlasti je bogoljubna Jadviga, dokler je živela, odklanjala od njih mogočno roko svojega kraljevega soproga. Samo jedina Ana Da-nuta, kateri so oni prizadeli toliko krivice v rodbini, jih je sovražila iz vse svoje duše. Torej, ko jo je opat povprašal po Mazoviji in ondotnih odnošajih, se je jela bridko pritoževati nad križarskim redom:
»Kako se ima goditi v kneževini, ki ima take sosede? Navidezno ondi vlada mir; menjavajo se pisma in poslanci, toda navzlic vsemu temu ne moreš biti varen niti j eden trenutek. Kdor se zvečer na meji vleže k počitku, pač nikakor ne ve\ če se ne sprebudi že zvezan, ali z ostrim mečem na vratu, ali z zapa-Ijeno streho nad glavo. Pred izdajstvom ondi ne čuvajo niti prisege, niti pisma, niti dogovori. Ni se zgodilo drugače niti pod Zlatorijem, kjer so ob času največjega  miru odpeljali kneza v sužnost  Križarji so
govorili, da utegne oni grad za nje postati strašen, i Toda gradovi se zidajo radi obrambe, ne pa radi napadov, in kateri knez neki nima pravice, jih na svoji zemlji staviti ali popravljati? Njihovemu redu pa ni po volji oni, ki je slab, pa tudi ne oni, ki je močan, kajti slabega prezirajo, močnega pa hočejo pripraviti v pogin. Kdor jim skaže dobroto, temu vračajo za dobroto hudo. Ali je še na svetu kak red, ki bi bil prejel toliko dobrot, kolikor so jih prejeli Križarji od poljskih kraljev, toda kaka je bila njih hvaležnost? Odgovorili so na to z mržnjo, s prilaščevanjem zemlje z vojno in izdajstvom! In brezuspešno je pritožiti se o njih, zaman prijaviti jih apostolski stolici, kajti oni v svoji trdovratnosti niti rimskega papeža ne poslušajo. Tudi sedaj so poslali poslance h kraljičinemu porodu in k pričakovanemu krščenju, toda zgolj radi tega, da odvrnejo od sebe jezo mogočnega kralja za vse to, kar so doprinesli na Litvi. V svojem srcu pa mislijo neprestano na ugonobitev kraljestva in vsega poljskega naroda. <
Opat je pozorno poslušal kneginjo, jej pritrjeval ter potem dejal:
»Znano mi je, da je dospel na Čelu poslancev v Krakov komtur Lichtenstein, Križar znamenitega rodu, ter radi svoje hrabrosti in razsodnosti obče spoštovan. Nemara ga, milosti j i va gospa, zagledate celo tukaj, ker mi je poslal obvestilo, da dospe semkaj v Tinjec, ker hoče v našem sve'išču nekoliko pomoliti.«
Ko je kneginja to slišala, se je jela znovič pritoževati.
»Ljudje pripovedujejo, in Bog daj, da bi bilo res, da napoči čez malo časa velika vojna, v kateri bodo stali na jedni strani poljsko kraljestvo in vsi narodi, ki govore" našemu podoben jezik, na drugi strani pa križarski red in vsi Nemci. To je prerokovanje noke svetnice...«
»Svete Brigite,« seže jej učeni opat v besedo, »katera je bila prišteta pred osmimi leti med svetnice. Pobožni Peter iz Alvastra in Matija iz Lirkopinga sta popisala njena razodenja, v katerih je velika vojna zares napovedana...«
Zbišek je kar zadrgetal od veselja po teh besedah, in ni se mogel zdržati, da ne bi vprašal?
»Ali ima biti to kmalu?«
Toda opat, razgovarjaje se s kneginjo, ga ni slišal, ali pa se je samo delal, kakor da ga ne sliši.
Kneginja pa je nadaljevala:
»Mladi viiezi sn pri nas že veselč te vojno, toda starejši in pametnejši pa govore*: »Mi se — pravijo — ne bojimo Nemcev, dasiravno je velika njihova moč in njihov napuh, ne njihovih sulic in mečev; pač pa se bojimo križarskih svetinj, ker proti njim človeška moč ne premore ničesar.«
Tu Ana Danuta pogleda bojazljivo opata ter dod& s tišim glasom:
Res znan pristaš stranke »Soče* gosp. Kutin je dobil to mesto. Ne izdamo nikake tajnosti* ako povemo j*vno tajnost, da to mesto bi bil rad prevzel drogi učitelj, kateri je po službenih letih in po svojej kvalifikaciji in glede na družinske razmere vrednejši tega mesta. Toda tisti ne priseza na evangelij .Soče«, zato mu tudi ni bilo dano priseči za službo v Locniku. Torej .Sloroškar* proč iz Ločnika, .Sloroškar" ne v Locnik, pristaš .Soče* mora se poriniti na to mesto v bližnjo okolico Gorice.
Delovanje ;Soče* in njene stranke je uplivaio na naše uCiteljstvo, zapazivSi nek dotik naše šolske oblasti s stranko ,SoCe*. Znafiaj raarsikakega gosp. učitelja se je razrušil pod tem mogočnim uplivora. Kako tudi ne! Lepo mesto blizu Gorice, boljši kos kruha je premotil tega in onega, da je pokril svoje boljše prepričanje ter se izdal za pristaša protežirane stranke. Tak dotik je celo tako uplival, da je nemajhno Število javno in tajno začelo podpirati .SoCo«. Nasledki tega delovanja so bile mnoge preiskave.
Upliv .napredne- stranke pa se sveti tudi izza preiskav. Vsaj eden gosp. učitelj v doticni preiskavi je sam izjavil, da upliv njegovih viSjih ga je premotil, da je delal in pisal za .Šoto* in njeno stranko na naCin, ki presega meje dostojnosti in morda tudi meje zakone. Javna tajnost pa je, da grdega nastopanj« in razdražb med uciteljstvom in duhovščino so v preveliki meri provzročili gospodje uC telji pod navedenim uplivom. Ta upliv vidimo tudi * izidu preiskav. Mi nočemo posez ti v te osebne zadeve. Mislimo pa in pričakujemo od deželnega zbora, da posije z bakljo svetlobe v to temo. Ako se na krajši natfn ne preprečijo nadaljni nastopi obrekovanja domoljubnih mož, bodo morali naši poslanci spraviti na dan zapisnike omenjenih obravnav in jih pojasniti z dejanskimi dogodbami, ki so se v tem oziru godile v Lokavcu, v Žabljah, na Vogerskem in drugod.
Terorizma nam je zadosti. Tudi učitelj naj uživa svobodo svojega privatnega mnenja. Mi bomo znali poiskati sredstva in poti, da naše uCiteljstvo osvobodimo .Sočine* more. Že zdaj apeliramo na zastopnike učiteljstva kakor tudi na na Sega zastopnika deželnega zbora v deželnem šolskem svetu.
Gospodje, ganite se! Oprostite uCiteljstvo železnih verig, v katere jih oklepa predrzna .Soča*. Naj začne dihati prosti zrak, da zopet nastane mir in vzajemnost med uciteljstvom in narodom!"
Mi odgovorimo na ta dopis Slomškarske predrznosti na koncu. Poprej pa ponatisnimo uradni popravek, priobčen v -.Gorici" 9. septembra. Glasi se:
Čislanemu   uredništvu   časopisa »Gorica*
v Gorici. Z ozirom na dopis, objavljen v časopisu .Gorica", štv. 69 z dnč 30. avgusta t. 1. vabim čislano uredništvo, sprejeti v omenjeni časopis na temelju § 19. tiskovne postave ta-le uradni popravek:
Ni res, da so se vršile prestave učiteljskega  osobja  največ v bližini  mesta, res
pa je, da so se vršile pcirebne prestave po vsem okraju.
Ni res, da je Šolska oblast prišla v neposredno častno dotiko se »Sočo* in da se je ona postavila za pokroviteljico .Soči* in da služi oni stranki, kateri nadkriljuje list .Soča« in hoče to stranko pokrepiti z zanesljivimi pokornimi osebami izmed učiteljstva. Res pa je, da c kr. okrajni sol. svet ni t nikaki dotiki s ,Sočo* in njeno stranko.
Ni res, da gleda c. kr. okrajni sol. svet z nekim posebnim zanimanjem predsednika in ude .Slomškeve zveze«, temveč je res, da se zanima c kr. okrajni Sol. svet za vse učitelje jednako.
Ni res, da je bila posledica pogovorov v Trstu, da je c. kr. okrajni šol. svet sam sebe premagal ter predsedniku .Slomškove zveze" ponudil in dal mesto v Št. Ferjanu; res pa je, da ni dobil c. kr. okrajni sol. svet v tem oziru nikakega ukaza iz Trsta in da je imenoval nadučitelja Cenčiča na njegovo prošnjo rednim potom za Št. Ferjan, ker ga je smatral za to mesto sposobnim.
Ni res, da bi bila dosegla Sol. oblast s premeSčenjem učitelja Baliča iz Ločnika na Vrh svoj namen, res pa ga je premestila brez postranskega namena le na njegovo opetovano proSnjo.
Ni res, da je premeščen učitelj Kutin v Ločnik, res pa je premeščen tjakaj učitelj Maks Kuntih.
Ni res, da se  sveti  upliv  .napredne*
stranke pza preiskav,  da se  vidi navedeni
upliv tudi v izidu preiskav,  res  pa  je, da
postopa c  kr. okrajni  šol.  svet  povodom
disciplinarnih preiskav povsem objektivno.
G. kr. okrajni Sol. svet.
V Gorici, f. septembra 1902.
predsed.: A11 e m s.
Naš odgovor prihodnjič.
Dopisi.
Iz krejske županije. — Dopisun .Prim. Lista" št. 36. popisuje volitev našega občinskega starešinstva. Res je cenjena .Soča* že dobro okrcala tega lažnjivca, pa treba mu je še kaj posvetiti. Pravi, ko so potihnili odmevi deželnozborskih volitev, že j s metala agitacija mogočne valove za volitev v starešinstvo. Zdaj pa vprašam dopisuna, katera stranka je metala te valove, ali ne ravno stranka nunca Fonovskega ? Kdo je več okoli taval kakor nune, kdo je pooblastila delal, kakor nune, kdo je okol vdov letal kakor nune, ki je rekel neki vdovi, ko mu ni hotela pooblastila podpisati, da vi ste hinavka? Ali niso bile nuncu vse krejske bajte, kakor jih on imenuje, zdaj dobre, da je od bajte do bajte hodi', in može in žene dražil preti liberalcem, ki so pa bolj krščanski ko klerikalci.
Nadalje ali ni tudi Matija Ročna letal od hiše do hiše in priporočal ljudem, da treba .to kitno zdrit*, ter je lagal o poštenih možeh. Ko so bile deželnozborske volitve, je Jakec rekel, d.% Ručna je najhujši agitator, in moža je to tako razjezilo, da je na ognjišče z roko udaril in se zaklel, da od zdaj naprej mu ne dam nobene reči več. Zdaj je postal pa najhujši agitator za Jikca,
ravno zato, da je mci prišel v starešinstvo. Tak je ta možak; ko so mu rekli iz Šale, da je postal klerikalec, zdaj pravi, naj pa sem, in ako n.u poreče kdo od klerikalcev, da je liberalec, bo pa spet liberalec. No, na take može se Fonovski nune lahko zanese, ki grejo kamor jih veter zanese, alt pa kakor jim bolje kaže.
Poleg Ručna je imel veliko silo tudi Franc Benko,. vulgo Boštjan, tudi on je bil poprej hud liberalec, ali je mož postal klerikalec ; on je tudi cerkveni ključar; da ne zgubi ključarstva, ker je moi časti željan, se je moral odpovedati .Primorcu" in liberal-stva, ker je Jakop tako zahteval In krejski svetnik, V. Sok, kakor se je sam izrazil, mu je že tam 'nekje po zimi prebral četrti psalm, da ne bode toliko prepira, koder Boštjan hodi, in di bojo ljudje videli, zakaj je mož postal klerikalec. To se je pač čuditi, da ima četrti psalm tako moč, da tako velikega možaka prekucne iz liberalca v klerikalca.
Nadalje piše .Prim. List*, da Borjance ne loči liberalizem, ampak razdelitev pašnikov. To je spet laž. V Gorenji Borjani ima nune Sedej Se Sest svojih pristašev, drugi možje pa so začeli misliti s svojo glavo; naj požegna nune za njimi, če pojdejo še kedaj pred njimi na volišče, kakor so šli; njegova nadvlada se v Borjani pogublja.
Nadalje piše .Prim. List«, da Staroselce IoCi pa pravda, ali bodo malčarji plačevali za cerkev in duhovna ravno toliko kakor bogatejši kmetje. No na take prismo-darije ni vredno odgovarjati, samo toliko rečem, da tak dopisun .Prismojenca" ne pozna postave in paragrafov, da kako mora plača biti določena za kmeta in za revnega. Dopisun hvali Krejce, da oni so pokazali največ verskega momenta. No kakšen moment je pa ta ? Ta je bil le nuncev kapric. Ali niso bili popred možje izvoljeni krščanskega duha in imeti za blagor občine, tisti možje, ki so bili popred v starašinstvu se niso nikdar zakleli, da Vam nič ne dajo, kakor se je zaklel Matija Ručna, zdaj novo izvoljeni Vaš pristaš.
Ako hoče zvedeti Jaka Fonovski, kakšnega krščanskega duha so njegovi pristaši, in pa Gabrščekovi, mu pa v drugo posvetimo, da mu sapo za vselej zapremo, in če to ne bo pomagalo, se bo pa potreba na nadškofijo obrniti, da se zve, kedo je njega za sodnika postavil.
Nadalje piše .Prim. List", da na pritožbo nekaterih volilcev je bila volitev ovr-žena. To je spet grda laž. Na kar so reku-liraii, na tisto ni bila volitev ovržena, ampak na zaslišanje volilne komisije, ki je bila vsa klerikalna, ki je naredila kakor se je nji zlju-bilo. Dalje piše »Prim. List", da v drugem in prvem razredu jim je šlo gladko po dogovoru s Staroselci. No, poglejte, kako na slabih nogah mora stati klerikalna stranka, da se je z liberalci podala. In zdaj štejejo vse tiste liberalce med zanesljive može. To so se pa jako zmotili, ako bodo se še hvalili, da so zmagali, jim povemo drugič po imanu, kateri so tisti zanesljivi možje.
Dalje piše .Prim. List*, da nasprotna stranka je priziv zamudila;  to je  spet laž.
Priziv je šel tretji dan po volitvi že na okr. glavarstvo. — No, kje je pa tisti župan, ki ga bote v.kratkem volili? Zdaj želijo, da bi bil novi župan vreden naslednik sedanjemu. Pa nam mislijo izbrati še slabšega kakor je bil ta-le, kakor se s'iši nam hočejo zbrati staroselskega klerikalca, ki revež ne zna ne brati in ne pisati, torej takšnega neumneža nam hočejo voliti. No tak kaj ne da ugaja g. nuncem, da bo župan le njih metla.
Dalje piše .Prim. List", da ta-le župan v dobi treh let je poplačal vse občinske dolgove. Tukaj pa vprašam g. dopisuna, naj da odgovor, čegav je bil pa ta denar ? In ali je on razdelil občinske pašnike P Jaz Vam rečem, da on ima le toliko zasluženja pri delitvi, da kar je zamudil pri ukazovanju za robote, drugega pa nič; ako je kara drugam kaj za-mudil, je pa bil dobro plačan za to. In enkrat se je moralo razdeliti, in ker je bil ravno on toliko srečen, da se je za časa. njegovega županovahja izvršilo, ali je to on naredil? Spet laž.
Ako ni bil Janez VolariC, bivši župan, vse prav naredil, bi ne bilo nikdar razdeljeno, torej njemu gre čast, ki je začel in načrt naredil, ne pa tistemu, pod katerim se je končalo. Kar se tiče pa radi plesa, Zupan Miha Svak res da ni dal dovoljenja za ples. No, kaj je pa naredil s tem ? Vseeno so plesali, županov kapric je le toliko pomagal, da v občinsko blagajno ni prišlo nič. Ako se ni bilo plesalo, potem je bila njegova obveljala, pa kaj pomaga toliko ga za to hvaliti, saj enkrat se je v Kredu še za nunčeve krone plesalo pod njegovim Županovanjem!
Zdaj pa le hvalite se svoje zmage. Ze na dan volitve je neki Vaš volilec rekel, da ko bi me le sram ne bilo, bi preklical, kar sem volil; je rekel, da sem zato tako volil, ker nisem hotel zamere pri gospodu nuncu. Drugi dan po volitvi, pri nekem kraju, se je dajalo nekemu vašemu volilcu za 6 litrov vina, da naj pove v pol ure časa, katere može je volil; pa revček ni nič videl, kaj je volil, kakor samo za enega.
Ša nekaj, naša stranka je korajžno volila, klerikalna pa le bolj tiho in potuhnjeno, ker je nekaterih mož sram, da so zašli v klerikalno bando. Ako bi bili naprednjjki tako okol rogovilili in volilce na hudo silili, kakor vi, poglavarji klerikalcev, bi bilo drugato. Pa saj malo se morate ponašati s svojimi možmi l Poglejte Stonderja v Borjani; mož sam prav za prav ne ve*, kaj da je zdaj, ko ste ga izvolili, pa možu naj se samo še eno kolesce v glavi zmakne, pa bo .dober".
Spet sem slišal nekaj novega, da Fonovski nune vzame na cesti čevlje z nog v roke in hajdi naprej! No, morda hoče na čevljih prihraniti, kar so mu na dan volitve pojedli in popili.
V soboto nas je obiskala toča, ki je bila tako debela, kakor kokošja jajca. Hvala Bogu, da je redka padala in precej končala; stari ljudje ne pomnijo takšne tukaj pri nas.
Naj bo zadosti za sedaj! Je treba pa še za drugo kaj prihraniti.
(Dalje v prilogi.)
»Oni imajo zares kos lesa od svetega križa; kako se naj človek bojuje ž njimi?«
»Poslal ga jim je francoski kralj,«   odvrne opat.
Nastalo je za trenutek* molčanje, na kar se je oglasil Mikolaj iz Dolgega lesa, Obuh imenovan, kaj razumen in izkušen človek.
»Bil sem v sužnosti pri Križarjih,« je rekel, »in videl sem procesijo, v kateri so nosili to veliko svetinjo. Toda razun tega imajo v samostanu v Oliviji še množico drugih odličnih svetinj, brez katerih bi njihov red ne bil dosegel tako velike moči.«
Benediktinci so se približali po teh besedah Mi-1 kolaju ter ga vprašali z radovednostjo:
»Pripovedujte, kaj vse imajo?«
»Imajo kos obleke najsvetejše Device«, odvrne plemič iz Dolgega lesa, »dalje zob Marije Magdalene ter vejo iz ognjenega grma, v katerem se je sam Bog Očo prikazal Mojz su, imajo roko svetega Liberija in toliko svetih kostij, da jih na prstih svojih rok in nog ne bi mogel našteti.«
»In kako naj se potem Človek bojuje ž njimi?« ponovi, globoko vzdihnivsi, kneginja.
Toda opat nagubanči svoje visoko čelo in, po-mislivši nekoliko, odvrne:
»Težavno se je bojevati ž njimi, toda le radi tega, ker so redovniki ter nosijo križ na svojih plaščih; ako pa enkrat prekipi mera njihovih pregreh, pa pp-stane nemara tem svetinjam bivanje pri njih zoperno, in ne samo, da jim ne povišajo njihove moči, marv č jim jo celo odvzamejo, da tako dospejo v druge po-
božnejše roke. Bog naj prizanese krščanski krvi, toda ako res napoči velika vojna, pa imamo tudi mi v našem kraljestvu svetinje, ki se bodo za nas bojevale. Glas v razodenju svete Brigite pravi: »Prestvaril sem jih v koristne čebele in utrdil jih na meji krščanskih dežel. Tu pa so oni vstali zoper mene. Kajti oni se ne brigajo za duše ter ne pomilujejo teles tega naroda, ki ie iz praznoverja prešel v krščansko vero in k meni. In napravili so iz njega sužnje, ne uče" ga božjih zapovedij, odjemljejo mu svete zakramente ter ga izročajo še v večje peklenske muke, kakor bi jih bil dosegel v svojem poganstvu. Vojujejo pa se tudi le radi tega, da vstrežejo svojemu pohlep«. Radi tega napoči čas, ko jim bodo polomljeni zobje in odsekane desne roke; desne noge pa jim postanejo hrome, da spoznajo svoje grehe.«
>Bog daj to!« zakliče Zbišek.
Tudi dragi vitezi in redovniki se ojunačijo po teh preroških besedah, opat pa se obrne h kneginji ter reče:
»Zaupajte torej v Boga, milostljiva gospa, kajti njihovi dnevi bodo prej sešteti nego vaši; med tem pa sprejmite s hvaležnim srcem to škatljico, v kateri se nahaja prst z noge svetega Ptolomeja, jednega naših patronov.«
Kneginja stegne roko, ki se ji je tresla od sreče, na to pa poklekne ter sprejme .škatljico, katero si takoj pritisne na svoja usta. Radost svoje vladarice so delili tudi dvorniki in dvornice, kajti nihče ni dvomil o tom, da radi tega daru porosi božji blagoslov in
božja milost na njih vse in nemara na vso kneževino. Tudi Zbišek se je čutil srečnega, ker se mu je zdelo, da mora vojna napočiti takoj po krakovskih slav-nostih.
IV.
Bilo je Že precej Čez poldan, 1^ se je opravila kneginja s svojimi spremljevalci iz gostoljubnega Tinjca v Krakov. Takratni vitezi, vhajaje v velika mesta ali v gradove obiskat kako imenitno osebo, so se predstavljali v polni bojni opravi. Običajno je se-eda bilo odložiti orožje takoj pri vratih, na kar jih je opomnil sim gospodar z besedami: »Odložite orožje, ple.n-eniti gospod, kajti dospeli ste k prijatelju.« Vse-kako pa je bil »bojni« vhod slavnostnejši ter je značno povzdignil vrednost viteza. Radi tega sta tudi Matija in Zbišek dela nase prekrasne oklepe in naramnice, sijajno in jasna ter semtertje celo pozlačene, ki sta jih pobrala frlgijskima vitezoma.
Mikolaj iz Dolgega lesa, ki je v svojem Življenju videl dokaj sveta in mnogo vitezov ter je izborno poznal bojne reči, spoznal je takoj, da so te oklepe skovali milanski, to je najslavnejši kovači na svetu, kakoršne so si le najbogatejši vitezi mogli omisliti; to pa radi njih nenavadno visoke cene. Iz tega je sledil, da sta ona Frigijca morala gotovo biti odlična človeka v svojem narodu, vslod česar je jel še z večjim spoštovanjem zreti na Matijo in na Zbiška. Toda njuni čeladi, dasiravno nista bili poslednji, nista bili tako bogati, da bi obračali na-se pozornost; nasprotno pa sta velika konja, krasno opremljena, vzbujala med
Priloga M*" it. IDI. z dne 21. septembra 1902.
Domače In razne novice,    j
Pevsko In glasbeno društvo javlja, da prične redna pevska in glasbena Šola dne 1, oktobra t. 1. v prostorih društva Via Se-minario št. 5. I. nadstr. Poučevalo se bode v petju, goslih in klavirju, Vodstvo šole je prevzel g. Josip MichI, absolvent praškega kon-servatorija, učenec skladatelja Ant; Dvofaka. -Vpisovanje bode od 22. do konca t. meseca ob 10.-12. predpoldne iri 2.-4. pop. v društvenih prostorih. Stariši učencev morajo pristopiti društvu kot Členi, poduk plačajo posebej po 2 K na mesec. Solopetje, sejbjade poučevalo, ako se priglase sposobni glasovi. Redne vaje moškega zbora priCno v sredo 24. t. m. ob 8. zveCer v društvenih prostorih, ženskega zbora ondi dne 23. t.Trn.ob 6. zveCer.
Akademično fer. društvo »Adrija* T Gorici. — I. izvenredni javni občni zbor akademicnega ferijanega društva »Adrija* v Gorici bo dne 27. septembra t. i. ob 9. predpoldne v dvorani »Slovenske Čitalnice* v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Slovenski gimnazij v Gorici, poroCa t. stud. phil. Andrej Ipavec. 3. Ljudska knjižnica v Gorici, poroCa t. stud. iur. Mirko KoršiC. 4. Prošnja na deželni zbor, da prevzame dežela za svoje visokošolce plačilo vpisnine in udnine v bolniška podporna društva na Dunaja in v Gradcu. 5. Slučajnosti.
Slovenski gostje dobrodošli! Za odbor: KoršiC,                          Podgornik,
za predsednika,                             lč. tajnik.
Nil realki v Idriji je letos v prvem razredu 64 učencev, v drugem pa 38,
Vpisovanje na eksportnl akademiji na Dunaju. — Na eksportni akademiji c. kr. trgovinskega ministerstva se bo vršilo vpisovanje rednih slušateljev v Času od 21. do 26. t. m., vpisovanje izrednih slušateljev pa dne 27, t. m. Seznam predavanj za pred-stojeCe šolsko leto je že izšel ter se dobiva brezplačno.
C. kr. nemška vaduica v Gorici. — Nemški »Schulverein* je vzdrževal v Gorici nemško ljudsko šolo, v katero je lovil pa kaj rad slovenske in laške otroke. — Vlada je že lansko leto sklenila, odvzeti »Schulve-reinu* kos bremena ter ustanoviti na c. kr. vadnici tudi dva Cisto nemška razreda. — Mi smo takoj doznali to nakano, na kar je sledila v državnem zboru znana interpelacija posl. O. GabrsCeka. Na interpelacijo ni bilo odgovora, pač pa je sledilo imenovanje dveh učiteljic za to nemško šolo, ob katerem je prof. BerbuC dokazal svojo »neodvisnost* v tem, da se je odtegnil odločilni seji deželnega šolskega sveta ter šel po drugih s poslih* na Nabrežinc, kjer je bil toliko potreben kolikor voda v čevelj. (Bil je navzoč tudi drugi dež. odbornik Klanci^ ki ima v cestnih zadevah vsaj nekaj pojma, dočini BerbuC ne ve", da je živ!) — Sledila je interpelacija posl. Stre kij a v deželnem zboru. V tej se je naglašala absurdnost c. kr. nemške v a d n i c e v deželi, kjer nemščina ni deželni jezik, in ca učiteljišču, ki  vzgaja
učiteljice le za Slovence in Italijane. Čemu na takem zavodu nemška vadnica?! — Ali gorostasnost te novotarije je toliko strašnejša, ker poleg učiteljišča pravzaprav niti ni take vadnice, ki bi bila toliko slovenska in laška, da bi se mogle kandida-tinje praktično vaditi za prihodnji svoj poklic. Tako velikansko skrb so imeJl že jdosle^ za nemščino, —- a zdaj prideta za nameček "sT^ova "c i s fo*"!J e m š k a razreda.
V ponedeljek je bilo vpisovanje v to nemško šolo. — Vspeh interpelacij zastopnikov narodno-napredne stranke je bil ta, da je"'došel ukaz: naj se sprejemajo v te razrede le otroci z nemškim maternim jezikom.
V oba "razreda~W jeT "vpisalo" \e 43 otrok. — Radi bi vedeli, ali so to tudi res vsi nemški otroci, ali je pa vmes kak Slovenec ali Lah?! — Dalje bi radi vedeli: o d kod pa so ti otroci? ali so njihovi stariši res vsi v Gorici ali vsaj v naši deželi ? —-To moramo vedetitl!
Gotovo pa je, da stariši teh 43 otrok so po večini c. kr. uradniki, ki so našli v naši deželi dobrega kruha, dočim morajo domači sinovi tavati po svetu! — In za 43 takih otrok je c. kr. vlada ustanovila v Gorici čisto nemško šolo, dočim se niC ne briga, da nad 600 domačih slovenskih otrok nima javne slovenske šole! To bi imenovali lebko kitajske razmere, ako bi ne bile — avstrijske SpecijalitetelPo vseh pojmih, ki vladajo o ustanovitvi šol, ob šte-vilcu 43 ni nikakega opravičljivega vzroka za obstanek te šolel — Dostavljamo še, da prof. Berbuč v deželnem šolskem svetu ni odprl ust proti tej pljuski vsemu deželnemu prebivalstvu!
PoTsod iščejo A. Gabrgfoka! — Ker ne maram drugim rojakom kratiti zaslug, znanja, odločnosti, pisateljske sposobnosti itd., sem moral že večkrat odklanjati avtorstvo tega ali onega spisa v »Soči*, Ob manj vrednih nezadolženih »tatvinah* sem molčal, z malo izjemo, da sem ž njo dokazal, kako nehvaležno nalogo so si naložili pobožni »kavči*, ko iščejo v vsaki »Sočini* vrsti — mene, da me potem lahko opsujejo. — V juliju so me razglasili celo za Ah a s ver j a, češ, da »žal!* ni umrl, marveč se je odpeljal v dvouprežni kočiji na letovišče v hribe. (To sem bil jaz!) — Torej celo Ahasverja so mi nadeli na hrbet. Preveč Časti! Toda noCem delati krivice peresu, katero je držal Ahasvev in mazal »kavčem* levite, zato povem, da ob vsem humorju, ki mi ga vzbuja klerikalna mržnja, ne čutim v sebi sposobnosti za pošteno tekmovanje s »Sočinim* Ahasverjem.
»Slovenec* od torka pa je priobčil kar uvodni članek, ki mi skazuje čast pisatelja »Sočinega* članka o klerikalnem taborju na Sv. Gori. Kar se tiCe kozlarij v ljubljanskem trobilu za hujskarije in Castikrajo, tolikokrat že dokazano pred porotniki, o tem bo ,Soča* gotovo govorila po zaslugi. Kar »kavci* iščejo, to gotovo najdejo. — Jaz pa moram povedati resnici na ljubo, da tistega članka v »Soči* nisem jaz pisal, — In kdor je Čital impertinence na mojo osebo v trobilu ljub-
ljanskega škofa, ve zdaj, v koliko so opravičene in kako bogoljubno delo so naredili popje, ki ne morejo živeti brez osebnih udri*-harij. Ako pa kdo nje količkaj strese za nesramna ušesa, takoj kriče, koliko morajo pretrpeti.
Odklanjaje avtorstvo pa izjavljam, da me je članek veselil. Prav dobro jih je na-kuril, tako dobro, da je spravil iz ^ravnotežja celo ,kavče" v Ljubljani, ki se tičer"nišo radi preveč bavili s »Sočo*. — Iz vsega tega »kavci« lahko posnemajo prav dober nauk, namreč: ,da ni vse le od tega prokletega Gabrščeka odvisno I* Kavci so prepričani, da bodo lahko mirneje spali, ako le Gab. ni več! Jaz jim pa pravim: pri »Soči* je danes tako poskrbljeno, da ne bo ni za las dru-
gače, ako Gab. tudipopolnoma odpade. Dovolj mladih močij je, ki delajo in bodo delale. Zato je naravnost bedasta taktika naših »kavcev*, ki iščejo vedno mene po ,Sočiw. Povem jim še, da se me njihovo bevskanje prav nič ne prime, narobe, vsaka njihova pohvala bi me bolj vznemirjala. Punctum! — A. G—k.
»Vestna služba poltttknjocik nuncev«. Iz L j ub 1 j a n e (od »Obrambenega društva !¦) smo prejeli in prav radi priobCujemo ta-le zanimiv popravek:
Uredništvo »Soče* v Gorici,
Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona zahtevam z oztrom na notico, objavljeno pod zaglavjem »Vestna služba politikujoCih nuncev* v št. 97. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku in na zakoniti način nastopni stvarni popravek :
Ni res, da sem popival v gostilni poleg Baumbachove koče, res je pa, da sem mogoče pil le en četrt litra.
Ni res, da sem ondi navaden gost; res je pa, da sem tam le redkokedaj.
Ni res, da sem vsak teden parkrat v Soči; res pa je, da Cesto niti enkrat na teden nisem bil v Soči.
Ni res, da zanemarjam svojo službo,
V Trenti, dne 13. sept. 1902.
Jos. Abram, vikar.
Dostavek uredništva. — Ubogi Trentar Abram je šel po blamažo celo tje v Ljubljano. Tako neumnega popravka nismo kmalu dobili. Abram popravlja, da »ni popival*, marveč »mogoče je, da je pil le en četrt*. — Res, mogoče je, ali tuč! "a je pil 10 četrt Zakaj bi ne bilo »iiiog* je*, da je pil le en Četrt? Mi radi verujemo v tako možnost, da si je jako  — neverjetna!
— Tudi ni res, daje vsak teden parkrat v Soči, marveč Cesto niti enkrat ne! Raca na vodi, tudi to je mogoče, n. pr. en teden Abram sploh ni bil v Soči, drugi teden pa je bil ondi trikrat. — In končno ni res, da zanemarja svojo službo! — Vedno je na cesti, kakor pes, povsod ga videvajo, ne da ima odpust, pa ne zanemarja službe! Vsi Trentarji bi že lahko pomrli brez zadnje popotnice, ko je Abram kolovratil za svojimi muhami po svetu.
»Goriški naprednjakl In Sto ta gora.*
—  Pod takim naslovom smo Citali v »Slovencu*   od  torka  članek,  pisan po sloveči
jezuitski taktik!, poln infamij in zavijanj ter udriharij po osebi g. Gabrščka, v katerega se zaletavajo po naših farpvških listih na Kranjskem in Goriškem vse katoliške časnikarske korifeje od največje do najmanjše Šarže. Pa kak začetek so dali članku. Pravijo, da goriški judje gledajo poželjivo na Sv. Goro, ker hočejo spodriniti od tam frančiškane, da 'bi sezidali gori razvedrišče, in — »Soča« dela zanje, ker »blati* frančiškane ter meče svojo cunjo (kako izrazovito!) na Sv. Goro. »Soča* torej pomaga v tem oziru goriškim judom. — Sedaj pa vprašamo: Kdo se ne smeje takim budalostim? Pokažite nam le enega juda, ki bi bil toliko neumen, da bi šel, recimo, da se odpravi samostan na Sv, Gori, zidat gori razvedrišče ter vspenjat električno železnico! Ako bi se lotil kak jud kaj takega, bi pač morali reci, da ni več jud, ker reklo bi se, da nori! Tako neumno bi bilo tako početje. Se pač vidi »Slovencu*, da pozna le premalo našo okolico in naše razmere, vidi se mu pa tudi, da sliši ne le travo rasti, ampak tudi planke žvižgati! Toliko o judih in dotiki, v katero jih spravljajo s Sv. Goro.
»Slovenec« pravi dalje, da si izmišljujemo razne reči o frančiškanih, da se znašamo nad dohodki na Sv. Gori ter da zmerjamo romarje. Kar smo pisali o teh rečeh, zlasti o dokodkih, je pač istina, In jako žalostno je, to ponavljamo, da je naše ljudstvo, zlasti ženske, tako neumno, da nosi od ust si pritrgane krone za sv. maše itd, na Sv, Goro. Taka pobožna ženica misli, da res molijo za njo v sveti pobožnosti menihi na Sv, Gori, dočim roma ogromna svota tega denarja v Italijo. Menihi pač ne morejo odslužiti tistih maš, ako bi mašovali po cele dneve, in tako se pripeti, da pobožna romanca, ki je plačala kronice za sv, malo, je opeharjena, ker menih je ne čita, tistemu laškemu popu, ki dobi denar s Sv, Gore, pa je slovenska romarica deveta briga. Le recimo, gospoda, da je res tako I — Po eni strani hočejo učiti — v slepilo — žegnani gospodje kmeta varčnosti in umnega gospodarstva, po drugi pa ga preganjajo po božjih potih, k »ofrom* itd., da se iznebi zadnjega težko prisluženega vinarja — seveda v večjo čast božjo v rujavi ali črni malhi! — O tem smo pisali že večkrat, pa bomo še.
Kar se tiče romarjev, posebno romaric, ponavljamo, da je grdo in nedostojno tisto spakovanje po Gorici; znano je, da zunaj mesta molčijo ali imajo pogovore, ki niso prav nič pobožni, ko pridejo v mesto, so pa strašno pobožne ter se skazujejo. To je graje vredno, to je nedostojno in to ni p o-b o ž n o .... »Slovenec* pravi, da »Soča* prej ni videla teh romarjev in romaric ter jih ni slišala, mi pa pravimo, da marsikaj prej ni videla in ni slišala »Soča*, kar sedaj dobro vidi in sliši. In ker dobro vidimo in slišimo, tudi govorimo jasno in odkrito, da trepečejo pod našimi besebami le prečesto večje in manjše klerikalne duše. (Pride še.)
G. Paternolli, o katerem smo poročali, da se je odpovedal časti goriškega mestnega svetovalca, je svojo odpoved umaknil ter se udal prigovarjanju župana in dveh kolegov, da ostane. —  Morda je uplivtl tu
dvorniki zavist in začudenje. Toda Matija in Zbišek,| sedeža na visokih sedlih, sta zrla z višave na ves I dvor. Slednji od nju je držal v rokah dolgo sulico, ob boku njima je visel meč, sekiri pa sta imela pripeti k sedlu. Ščite sta radi večje ugodnosti položila na vozove, pa tudi brez njih je bilo videti oba, kakor da gresta v bitko no pa v mesto na posete.
Oba sta jezdila poleg voza, v katerem je na mehkem sedežu sedela kneginja z Danušo, spredaj pa ugledna dvornica Ofka, vdova po Krištofu iz Ja-rambkova, ter stari Mikolaj iz Dolgega lesa. Danuša je ogledovala z veliko radovednostjo železne viteze, kneginja pa je potegnila sedaj pa sedaj iz nedrij ono škatljico z ostanl-i svetega Ptolomeja ter jih pritiskala k ustnicam.
»Zelo sem radovedna, kakšne koščice so notri spravljene,* reče naposled, »toda sama škatljice ne oprem, da svetnika ne razžalim. Naj jo odpre škof v Krakovu.«
Previdni Mikolaj :& Dolgega lesa pa jej reče:
»Ej, bolje bo, ne dajati te reči po nepotrebnem iz rok, Vajti to je redka svetinja«
»Nemara imate prav,« reče kneginja in čez trenutek doda:
»Že dolgo me ni kdo razveselil tako, kakor ta opat s tem dičnim darom, kakor tudi s tem, da je po-| manjšal moj strah pred križarskimi svetinjami.«           j
»Govoril je modro in resnično,« povzame Matija iz Bogdanca. »Oni so imeli tudi pod Vilno sv,n\> svetinje, ali to radi tega,  da prepričajo Svoje goste,  da
se bojujejo s paganv. Toda kaj ? Naši so spoznali, da je treba zgolj pljuniti si na dlan ter mahniti s sekiro, in takoj se je razpočila Čelada in lobanja. Svetniki; pomagajo ljudem... bilo bi pregrešno govoriti drugače ... toda samo pravičnim, kateri v božjem imenu in za pravično stvar gredo v boj. Zato si tudi mislim, milostljiva gospa, da ako pride do velike vojne, in naj bi tudi vsi Nemci pomagali Križarjem, jih vendar pobijemo do dobrega, kajti naš narod je številnejši, vrhu tega pa je tudi gospod Jezus dal večjo moč našim kostem. Kar pa se tiče svetinj, ali mar v našem svetokrižkem samostanu ni lesa od svetega križa?«
»To je resnica, kakor ljubim Boga,« reče kneginja. »Toda pri nas ostane oni les v samostanu, oni pa vozijo svojega ob času potrebe s seboj.«
»To je vse jedno. Zoper božjo moč m nikake daljave.«
»Ali je to res? Povejte, kako je?« vpraša kneginja, obrnivši se k modremu Mikolaju iz Dolgega lesa, on pa jej odvrne:
»Temu rad pritrdi vsak škof. V Rim je tudi daleč, a vendar vlada papež ves svet, aH kaj še le Bog!«
Te besede so končno pomirile kneginjo, da je obrnila govorico na Tinjec in na njegovo lepoto. Ma-zurji se niso Čudili zgolj bogastvu opatije, marveč tudi blagostanju vse dežele, skozi katero so potovali Povsod naokrog je bilo vse polno vasij, po katerih so bili sadniki polni sadnega drevja, lipovi gaji, čap-ljina gnezda  na lipah ter dokaj čebelnih panjev s
slamnatimi pokrivali. Poleg ceste so se razprostirali na obeh straneh ogoni z vsakoršnim žitom. Veter je včasih zagugal zelenkasto morje klasja, med katerim so se gosto nalik zvezdam na nebu kazale modre pla-vičice in jasno rudečkasti kokolj. Dalje za poljem se je tu pa tam razprostiral gozd, tu in tam je razveseljevalo oči hrastičje ali jelše, zalivane od solnčnih žarkov; ponekje so se razprostirale zelene livade, polne bujne trave in Črnih vran, ki so krožile nad močvirjem, pa zopet griči, obsejani s hišami, potem pa zopet žitna polja; očividno je prebival v tem kraju številen in delaven rod, zaljubljen v svojo rojstno zemljo. Kamorkoli je segal pogled, je bila krajina taka, kakor da se pretaka po njej mleko in med, pa tudi miru in sreče niso pogrešali.
»To je Kazimirjevo kraljevo gospodarstvo,« reče kneginja. »Tu je mogoče le živeti, ne pa umreti.«
»Celo Jezus se smehlja taki krajini,« reče Mikolaj iz Dolgega lesa, »in blagoslov božji počiva nad njo, toda kako naj bi Irilo drugače, ko ga pa tukaj ni kotička, kamor ne bi doletaval odmev zvona, kadar ja-mejo zvoniti.«
»Očividno je, da tega hudobni duhovi ne morejo prenesti in da morajo radi tega zbežati čez ogorsko mejo v puste goščave.«
»Čudno se mi zdi to,« oglasi se Ofka, vdova po Krištofu iz Jarambkova, »da se more Valker Močni, o katerem so pravili redovniki, pojavljati v Tinjcu, kjer zvone" po sedemkrat na dan.«
(Daljo pride.)
vmes, tedi kaj strah* da ne pride na .mesto I g. PatfcrnoHiia kak „iualkorcieBt.'
Minarska sadrug* r Oorloi-Selkiinu.
— Rodoljnb izven Goriške nam piše: »Ogledal sem si delavnice te zadruge v Solkana. Vse, kar sem videl, me je kar presenetilo. Kako lepi stroji, kako teCejo, kako delajo! In kako lični so izdelki 1 — Dal Bog, da bi-I se Solkancem posrečilo, dvigniti prav visoko to obrt. Efcsport mizarskih izdelkov v preko-morje je velik. V Solkana in bližini bi lahko v kratkem živelo dvakrat več mizarjev. — Seveda, ako bodo poslušali sodmga Kopača, bo v kratkem uničena celo sedanja obrt, potem pojdejo delavci s .punkeljckom* za | njo (da rabim besede Kopačeve}. — Pripo- j ročam se drugim rojakom, ki se zanimajo za to obrt, da si ogledajo delavnice in zaloge te mizarske zadruge.
Videl sem tudi delavnice g. J. Doljaka. Kar čudim se njegovi delavnosti. Zdi se mi pa, da bi bilo zanj in za vso mizarsko obrt najbolje, da bi se omejil na izdelovanje, kupčijo pa prepustil zadrugi. Sicer: affirsuo !*
Pred sodnljo je stal 57-letni delavec L. Ontonini iz Italije, obdolžen razzaljenja Veličanstva, storjenega 24. pr. m. v Murav-čevi gostilni v Korenjskem rebru.   Pokazalo se je pa, da je bil C. popolnoma pijan, da je alkoholik ter da je bil že opetovano v norišnici. Oprostili so ga obtožbe razzaljenja I Veličanstva, obsodili pa  radi  pijanosti   na | mesec  dnij  zapora;  potem ga pošljejo čez j mejo. — Ivan Valentinuzzi, 30 let star, iz | Gorice, je takrat, kadar nima denarja, strašno j hud človek, kadar ima denarce, pa lahko-živček in pijanCek. 25. avg. se je vrnil domu brez vinarja v žepu.   Začel je po stari navadi doma groziti na vse načine, celo, da zažge hiSo, vse pa z namenom, da pride do denarja. Ali to pot se mu nakana ni uresničita. Stari oče je vstal, bilo je zvečer, ter j Sel po redarje, ki so prijeli nepokornega sina ter odvedli v zapor.   Pred sodniki se je izgovarjal s pijanostfo, ali oče in sestra sta I potrdila   obtožbo,    in  Valentinuzzi,   kateri { je bil že opetovano kaznovan, je dobil 8 j mesecev trde ječe s postom vsak mesec.       I
Ogenj. — Dva otroka v nevarntstl.
—   V četrtek v jutro je nastal v hiši Ant. Hledeta it 30. v Ločniku ogenj, v katerem bi bila dva otroka kmalu našla smrt. Stariši so bili odsotni. Oče je šel na delo, mati-mlekarica pa v Gorico. Stare matere tudi ni bilo v hiši, tako, da je spalo v eni sobi 5 otrok samih. 5-letni sinček je vstal ter prižgal lučko. Ker se je zbal, da bi ga užigalica ne spekla, je vrgel konček strani — na kup slame. Ta se je hitro unela, in starejši trije otroci so bežali iz hiše, klicat pomoči. Prihiteli so sosedje res takoj na pomoč ter rešili obe deteti. Jeden deček treh let je nevarno ožgan, deklica, stara 1 leto, pa le malo. Pripeljali so oba v tukajšnjo bolnišnico.
Prodajalci brez patente so oni mež- j narji in duhovniki, ki prodajajo ob raznih prilikah, kakor birmah itd. podobice, knjižice in drugo tako reč. Tako se je godilo po nekaterih krajih zadnje dni, koder je biu birma. Znan nam je slučaj, ko se je prodalo stvar vredno 14 kr. za celih 16 kr. dražje, in znan nam je slučaj, ko je duhovnik t»ko reč sam prodajal. Odkod imajo to pravico? Kramarji, ki pridejo s tako robo na dan birme v tisti kraj, prodajo malo ali nič, ker ljudje mislijo, da morajo kupiti pri mežnarju ali kom dragem, katerega nastavi nune. Kramar, ki mora plačevati davek, ne more spečati svojega blaga, ker mu dela nepremagljivo konkurenco človek, ki prodaja brez patente na voljo tega ali onega nunca. Culi smo v tem oziru britke pritožbe ; ker so podane pritožbe tudi na merodajna mesta, upamo, da se opomore temu zlu, da ne bodo trpeli pošteni kramarji, ki plačujejo v to svrho davek, še dalje pred nepošteno konkurenco iz farovža.
Knjigovodja In kerespondent, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika, se sprejme s 1. oktobrom. Služba stalna. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: »Vstrajnost" na upravništvo „Soč*".
Okrožnica vsem občinskim zastopom v deželi. Z okrožnico z dne 29. novembra 1901. štev. 6924. je deželni odbor obvestil občinske zastope, da c, kr. vlada ne bode dovoljevala od leta 1903. naprej pobiranje občinske davščine na pivo v višjem znesku kot 2 K 20 vin. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva.
C. kr. naoiestnistvo v Trstu pa je pozneje naznanilo, da vsled pooblastitve c. kr. ministerstva za notranje zadeve in c. kr. fi-
nančnega ministerstva namerava dovoliti, da bodo smete vpeljati tudi v letih 1903. ia 1904. davščino presegajočo 2 K 20 do najvišje mere 3 K 40 vin. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva tiste občine, ki so do sedaj pobirale davščino na pivo v višji gori označeni meri. Ne bodo pa smele pobirati te davščine v višji meri nego v oni od 2 K 20 vin. one občine, katere niso do sedaj pobirale nikake davščine ali pa ne višji od 2 K 20 vin. od hI.
O tem se obveščajo vsi občinski za-stopi v svrho, da primerno vpoštevajo nave-deno okoliščino pri sestavljanja proračunov za leto 1903.                                                  j
Deželni odbor si dovoljuje oprati, da j se ne more strinjati 3 temi-Ie upravuhru nazori; ne zdi se mu  namreč umestno, da smejo vpeljati tudi za prihodnji dve leti dav- j ščino na pivo po 3 K 40 vin. le one občine, j ki so bile vfe v prejšnjih letih primorane v svrho  pokritja nujnih občinskih potrebščin-obdačiti pivo v tej višji meri,  in da morajo pa omejiti obdačenje piva one občine, katere bi zbok  enakih  nujnih potreb potrebovale i višjo davščino na pivo sedaj ali pa v bližnji prihodnosti. Pravičnost bi zahtevala marveč, j da se za enake  javne potrebščine dovole enaka sredstva v pokritje istih, ne da bi se dovolila kakemu omejenemu številu občinskih uprav kaka predpravica vsled prednosti časa.
Opaziti je tudi, da pivo, kateremu je vže itak v tem obzira podeljena neka ugodna prednost glede obdačljivosti, tvori nevarno konkurenco vina, kar škodi z ozirom na to, da je vino najglavnejši pridelek poljedelske obrti v deželi, očitno koristim prebivalstva naše kronovine.
Pivo se zamore smatrati nadalje za edini predmet, kateri bi se moral višje obdačiti nego do sedaj tudi vsled dejstva, da | vse doklade avtonomnih skupščin na neposredne in posredne davke dosegle skoro v vseh občinah te kronovine najvišjo mero, s katero se zamore obdačiti dotični predmet.
Opomniti je še, da vsled mnogoštevilnih elementarnih nezgod, ki so zadele našo deželo in osobito vsled toče, katera je vničila cele jako rodovitne kraje, se odpiše v mnogih občinah za celo vrsto let popolnoma ali deloma izravni zemljiški davek z vsemi občinskimi dokladami na istem.
Ker se morajo torej preskrbeti potrebna sredstva za razsvoj redne občinske uprave, treba bode, da občine premotrijo to okoliščino ter ukrenejo potrebno gledč nadomestitve onega dohodka, ki odpade vsled j odpisa doklad na zemljarino čeloma ali de- ' loma. Tako izguba bi se zamogla nadomestiti, ako se v poštev vzamejo gori navedene okoliščine, najložje edino-Ie s poviškom davščine na pivo.                                                 j
Deželni odbor vabi vsa občinska za- j stopstva, da resno pretresejo zadevo v tej okrožnici obrazloženo; vabi pa osobito one občine, ki so pobirale do sedaj davščino na pivo te po 2*20 K od hI. ali pa manj, in za katere bi bil povišek te davščine edino sredstvo, s kojim bi se zamoglo občinsko gospodarstvo vzdrževati v ravnotežju.
Ako bi bile zadnje navedene občine voljne predložiti posamezno aH skupno kako prošnjo c. kr. vladi v svrho, da le-ta dovoli da se bode pivo smelo obdačiti v pokritje občinskih potrebščin s K 340 od hI. brez pridržkov in prikrajšb, deželni odbor bi bil takoj pripravljen toplo priporočiti slrčne na razloge oprte prošnje, ki bi mu došle za na-daljno predložitev pristojni vladni oblasti. — Deželni odbor. — Deželni glavar: Pajer.
30000   kron   znaša   glavni   dobiček olomuške   razstavne loterije. Opozarjamo,   da je žrebanje   nepreklicno i dne  25.  septembra  ter se izplačajo ' posamezni dobički od prodajalcev  v gotovini le z 10* popustom.
Učinek pražkega domačega mazila se pokaže posebno v tem, da se rane, pokrite s tem mazilom obvarujejo pred cku-ženjem ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter zdravi brez bolf čin lahko in hitro. Pražko domače mazilo iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi se vsled izvrstnega učinka uporablja povsod kot domače sredstvo ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.                         ]
Razgled po svetu.
Umetniška razstava v IJubljanl. — Danes 20. t. m. opoludne so otvorili v Ljubljani svečanostno drago umetniško razstavo. Do začetka tega tedna je bilo poslanih nad 200 različnih umotvorov. V sredo je odločila jury, kaj se sprejme in kaj ne. Gotovo je, da so zbrali le najlepše umotvore, ki bodo delali čast umetnikom in narodu. Odbor je
ukrenil jako pametno, da je znižal vstopnino i za nedelje na 30 vinarjev, tako da se nudi tudi priprostemu  ljudstvu umetniški užitek. Priglašenih je mnogo novih umetnic in umetnikov, kateri se prve razstave niso udeležili.
Te druge slovenske umetniške razstave se udeležita tudi gg. prof. A. G v a i z v Gorici in Ferdinand Vesel iz Št. Vida pri Za-tični, oba znana in odlična slikarja.
V jury so izvoljeni gg. Ivan Grohar, Rib. Jakopič, Celestin Mis, Matej Sternen in društveni podpredsednik dr. Zarnik, namestnikom P. Žmitek.
Slovensko  gledališče t  Ljabljaiil.
—  Gledališka sezona prične v soboto 27. t. m. Dramatično društvo je angaževalo celo vrsto dobrih igralcev in igralk za dramo in opero ter poskrbelo, da ostane slovensko gledišče na isti višini kakor doslej. Naznanjen je tudi že repertoir, ki prinaša več zanimivih novosti.
Opozarjamo na gledališče  v Ljubljani tudi naše rojake, kateri, kadar pridejo  tje, I naj ne zamudijo prilike, obiskati isto.             '
Na smrt so obsodili porotniki v Trstu Ivan Skrka iz Saleža, ki je usmrtil svojo si-naho, kakor smo to svoj čas obširneje opisali.
Obravnava je bila zanimiva tudi v jezikovnem pogleda; branitelj dr. Gregorin je govoril ves čas v slovenskem jeziku ter prišel pri  tem večkrat v konflikt s predsednikom.
Cehi na Danajn so prosili lani z nova deželni šolski svet za osnovanje javnih ljudskih šol na Dunaju s češkim učnim jezikom. Ta dež. šot. svet pa je rekel na te prošnje, da prosilci v smislu člena 19. drž. osn. zakonov niti pravice nimajo zahtevati, da se jim dajo na Dunaju češke šole, češ, da omenjeni člen velja le za one dežele in mesta, kjer je bivanje dveh narodnostij priznano dejstvo. Gledč Cehov na Dunaju pa to ne velja. Tam da bivajo le posamezni člani češkega naroda ne pa narod češki, tudi ni spoznati po znakih, da bivajo na Dunaju Čehi ter češki jezik ni dež. jezik.
Ta je lepa t Pri nas pa se ta član osn. zak. drugače tolmači, in sicer tako, da imajo pri nas, kjer je le par privandranih Nemcev, v deželi, v kateri nemščina ni deželni jezik, lepo svojo nemško šolo v Gorici. Ako bi veljali i za nas nazori dunajskega šol. sveta, potem bi morali zapreti hitro nemško šolo
—  toda meri se v Avstriji vedno z dvojno mero, z eno za Nemce in Lahe, z eno za Slovane. So pač ti zakoni — avstrijski!
Baski generali v Poznanja. — Ko
je šel cesar Viljem med Poljake v Poznanj, so bili poslani tje ruski generali baje njemu na počast. .Slučaj" je hotel, da so stanovali v poljskem »bazarju*, kateri Nemci bojko-tujejo. »Bazar* zvečer ni bil razsvetljen. Generali so ostentativno vse kupovali pri Poljakih; v kavarnah so govorili rezko proti preganjanju Poljakov. — Generalgubernator Certkov je bil vedno resnočmernega obraza, ki se ni spremenil niti tedaj, ko sta ga cesar in cesarica očitno odlikovala. — Nemški listi se zdaj kregajo med sabo, kaj naj vse to pomeni. —* Človek bi rekel le toliko, da nit! v Rusiji še ni izumrla slovanska zavest * toliki meri, kakor bi bilo to Nemcem ljubo. Bazne vesti. —Srbski protestni shod glede" na zagrebške izgrede se bo vršil na ogerskih tleh, in sicer v Novemsadu ali v Pesti, ker  je bil v Earlovcu prepovedan. —
V  Gradcu se naselijo baje jezuiti v vili, katera je bila kupljena pred kratkim v tako svrho. — Pri velikih vojaških vajah okoli Stol. Belegagrada so letele iz vrst dveh bram-bovskib polkov kroglje. En vojak 68. polka je zadet smrtno. Uvedli so preiskavo, ali izvedeli niso ničesa. — V občini Levoste na Hrvatskem je zgorelo 176 hiš. — 8 lastnih otrok sta umorila zakonska v Rvpinu na Nemškem. Trupla 4 so našli v podstrešju. —
V Modricah v konjiškem okraju na Štajerskem je okoli 60 let stara Franca Muhova ubila in zavlekla v gozd svojega brata, katerega truplo so našli v smrečju 2. t. m. — Porotniki v Celovcu so obsodili na 4 leta ječe cigana Matijo Hudoroviča, ki je v prepiru ubil svojega lastnega brata. — Na Montblancu sta zmrznila te dni dva francoska turista. Tudi eden vodaik je ponesrečil, enega pa so našli še živega v neki razpoki.
Narodna gospodarstvo.
Vipavsko belo vino. — V »Kmetovalcu" čitamo iz peresa vipavskega rojaka R. Dolenca ta podučni članek:
Precej let je že preteklo od tedaj, ko sem Vipavcem v tem listu svetoval, naj bi svoja bela vina napravljali po nemškem načinu, to je tako, da bi prav nič ne kipelo na tropinah. Kakor mi je bilo povedano, je tedanji moj spis nekatere vipavske vinogradnike jako razburil. Očitalo se mi je neki, da nepreudarno ravnam, ker — sam Vipavec — grajam vipavsko vino, češ da je vsled nepravilne naprave pretrdega okusa, previsoke barve, in — nestanovitno. Hrup se je polegel in nekateri vipavski vinogradniki so moj svet celo sprejeli ter se lansko leto lotili, da so belo vino napravljali po nemškem načinu, ne da bi bilo kipelo na tropinah. To so pa v prvi vrsti storili zaradi vednega prigovarjanja c. kr. vinskega nadzornika gospoda B. Skalickega. Letos je nekaj takega vina prišlo celo na Dolenjsko, v Novomesto, Mokronog, Kandijo, in pripoznano je bilo ne le za dobro, ampak za prav dobro. Posebno v
Novemmestu je gostilna pri gospe Tučkovi, kjer se. je potočilo že precej barigel belega, pravilno napravljenega vipavca iz Lož ter Št. Vida, in sodba o njem je najboljša, kajti vsakdo, ki ga pije, pravi, da je to izvrstno vino. In kakor v tej gostilni, tako bi vipavsko vino slovelo tndi po drugih dolenjskih gostilnah, če bi ga le bilo dobiti.
Ker se bliža trgatev in sem se prepričal, kako cenjeno je pravilno napravljeno belo vipavsko vino tukaj na Dolenjskem, torej v vinorodnem kraju, si ne morem kaj, da bi ne prijel za pero ter svojim sokraja-nom Vipavcem zopet svetoval, naj belo vino napravljajo po strogo nemgjam načinu, da ne bo nič kipelo na tropinah/T to sta me napotila dva posebna in gotovo merodajna vzroka, oziroma povoda. Prvi je ta, da Vipavci sami tožijo, da jim vino ne gre izpod rok, da je še vse polno lanskega pridelka, ki se baje dobiva po 28—30 K hekto, pa kupca le ni. Drugi je pa ta, da utegne, kakor vse laže, leTošnje dolenjskor vinor biti fako,"kakr-šnega si Dolenjci pač ne želimo, Ker je trta kaj pozno, torej zakasnelo cvetela (najbolj je cvetela šele o sv. Ivanu) in ker je bilo letos poleti vreme večinoma hladno in so posebno noči jako hladne, — grozdje pa zori, kakor znano, posebno v ponosnem času — napreduje zorenje kaj obilega grozdja- le prepočasi. Pa naj dozori letošnje dolenjsko grozdje tudi prav dobro, kar Bog daj,. ga še za domačo potrebo ne bo zadosti, kajti v primeri k opustošenira vinogradom so iznova zasajeni ter že rodovitni še veliko premalo obsežni. Nadejati se je torej, da bo dosti prostora za vipavca, tudi če dolenjsko grozdje prav dobro dozori. Iz istih vzrokov kakor na Dolenjskem utegne letos tudi v Vipavi grozdje slabše dozoreli kakor v navadnih letih. No, to pa glede oddaje vipavca na Dolenjsko čisto nič ne de, kajti kislikast vipavec je tukaj vedno bolj cenjen kakor pa sladikast. Kar se tiče pravilne naprave belega vina po strogo nemškem načinu, je pomniti to-le: Grozdje se zmasti, mošt se koj v sod spravi, tropine pa koj prešajo; vsa preše-nina se doda moštu. V sodu mošt lehko na dva načina kipi: ali pod kipeJno veho, ali brez kipelne vehe, kakor se napravlja cividin. V prvem slučaju so seveda sod ne sme napolniti do vehe; manjkati mora marveč v sodu mošta za dober veliki pedanj. V drugem slučaju se pa sod napolni ne le do vehe, marveč še celo čez veho, tako da rned kipenjem pena čez teče. Nalik cividinu pri-pravljano belo vino se mora med kimpenje trikrat na dan zaliti, namreč zjutraj, opoldne in zvečer. 1% to zalivanje'je vzeti mošt iste dobrote, ali pa prešenino istega mošta. Da se vsled prekipevajoče pene ne zmoči ves sod ter tla v kleti pod njim in da ne gre v izgubo tudi s peno vred prekipevajoči mošt, se okoli vehe napravi iz ilovice majhen jezik, ki odtekajoči peni in moštu le na enem mestu dovoljuje odtok. Pod sod se pa pod-stavi kaka posoda, najbolje kaka skleda, da se vanjo lovita pena in mošt. Mošt, ki kipi kakor cividin, izgubi že med kipenjem velik del bel jako vin, in sicer v podobi pene, kar je stanovitnosti vina in hitrejšemu čiščenju jako hasnivo. Belo vino, napravljeno kakor cividin, dobi ravno vsled odtekanja pene (beljakovin) v precejšnji meri dobre lastnosti belega vina, napravljenega po francoskem načinu, pri katerem se moštu kipečemu v širokih odprtih kadeh s posnemalnicami po trikrat na dan pena posname ter tako beljakovine odstranijo. S pravilno napravo belega vipavskega vina pa še ni vse storjeno, vse doseženo. Tako vino je treba vsaj trikrat presneti, in sicer prvič koj po dokončanem burnem kipenju, drugič o Božiču in tretjič o Veliki noči. Tako vino kaže tudi precediti, posebno če je grozdje raslo na soldanastem (laporastem) svetu, da se iz njega spravi megla.
EFoulardovo svilo od 65 kr. do gld. 3-65 meter za bluze in obleke; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile" od 65 kr. do gld. 14 65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvorni zalagate!]) v Curihu.                                                  (2)
INilhelmov obliž.
Ta ob iž, ki se izdeluje izključno le v lekarni
Frana Wilhelma
e. kr. dvornega zalagatelja » Neunkircben, Spodnje Avstrijsko
se rabi z dobrim vspehrm v vsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž. Pos bno koristen pa je pri starih nevnelljiv h bolečinah, kakor pri kurjih oSesIh, roženict itd Dotično bolno mesto se oiis i, potem, se obliž namaza na kos tof ta ali usnja in se nanje položi. Cena zavitka 80 vin. 12 zaviUov? kron, 5 ducetov 30 kron. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dob', vrši se f oš Jjatcv direktno.
,............   ,   ...........:       ,.       .                  . -        .   ,.   A)..__...
Salame
ogrske 1-70 gld., domače i? šnnkna HO gld.,
domače t gld., dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Rollsehinke) 90 kr. in 1*10 gld., suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavma brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 6 kg, naprej po povzetju in sicer le dobro blago
Janko Ev. Sire v Kranju.
Razpis službe.
Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega redarja (ponočnega čuvaja) v Tolminu z letno plačo 600 kron in prispevkom 50 kron ža obleko. Prednost za to službo imajo vpokojeni žandarji. Prošnje je vložiti pri podpi-sanenTžtrpimstvtatJtH*r*oktol»««4. 1.
Županstvo v Tolminu,
dne 4. septembra 1902.
Župan: '*-¦¦¦¦'                    Gabršček.
Milijon dam uporablja
,,FEEOLIN".
VpvaSajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najbo\j6e lepiialno sredstvo za kožo, lase in zobe! NajneftistejSi obraz in najgrie roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina*. »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjib zeljiSč sestavljeno angleSko milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gubo in Lr(e na obrazu, zajedce, mozoli, rdefiica nosu itd. »Feeolin« je najbolje čistilno, negovalno in lepftalno sredstvo za lase, zabranjuje upadanje las, p:-"o in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnnravnejie in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu E 1.—, 3 komadom K 2 50, 6 komadom K 4.--, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 30 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga ¦* MM*, Daoaj. VIT., MariahilfentraRse 38.1
JLeta 1881.' y Sorid ustanovljena tvrdka
l-Sni^lniiiii^
(nasproti nunski cerkvi) priporoča pree. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo.
l^arol praščuv
pekovski mojster in sladčičar v Gorici.na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu obrinstvu za mnogobrojna naročila ter obljubja solidno postrežbo po jako zmernih cenaK. "*"** ""'-*• ¦
Božjast.
Kdor trpi na božjasLi, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teb boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sclmannen-Apoteke," Frank« furt a. M.
Varstvena znauka.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna už Ig al ic priporoča prebivalcem Primorskega svoje kdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice
¦»•rApollo-*«
Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž, svetnjo Na Ivovski razstavi s prvo eeno - srebrno svetiinjo
Naznanilo.
Z ozirom na to, da se je preselila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr, davkarija in drugi uradi X novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„Pri zlatem križu" (pri Lizi)
v Kapucinski ulici
katera je preskrbljena ž dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.
najfinejša   planinska   kisla   voda izkušena ob vseh imhodili,   po sebno otroških, ob slabem prenavljanja, ob boleznih
na mehurja in ledvicah.
Zaloga: Ed. Fonzarl v Gorici Via Velturini, Cauerma
in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami.
Sprejmem takoj spretnega stenografa in
pisarja z lepo pisavo.
Dr. D. Treo,
odvetnik v Gorici.
Anton Pečenko
GORICA - Via Giardino 8 priporoča
briških, dalmatinskih in Istorsklh
pristna bal« In črna vina i/vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na v«e kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo po§ib> tudi uzorce.
Tovarna »zornih telovadnih priprav JOSt YIMBYŠ-Af
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816.
se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolsklh in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prtporofiu-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
/favadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                   - S
Poprave Izvršuje po najnižjih cenah.
Dobre ure in po cenil
s 3-letnim pismenim jamstvom
razpošilja na zasebnike
prva tovarna ar v Mostu (Bril).
Hanns Konrad,
hm ir ter iliUln — Most (Češko).
Dobra ura Rem. iz niklja D. 375;
srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna
verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja
fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — nustrovan cenik zastonj t
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Opravilna štev. O. I. 40/2_
Oklic.
Zoper Antona in Eozo zakonska Cigoj in Uršulo Bratašovitz oziroma njihove pravne naslednike, kojih biva-~ lišče je neznano, se je podala pri c, kr, okrajni sodniji v Ajdovščini po gosp. Angelj-u Casagrande rajn. Janeza iz Ajdovščine tožba zaradi izbrisa knjižne terjatve v znesku 300 gld, in J10 gld. 6 kr. s prip. v vložku Štev. 260 zemlj. knjig davčne obSino Ajdovščina,
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno razpravo na 6. oktobra 1902 predp. ob 10. uri pri tej sodniji v izbi štev. L
V obrambo pravic tožencev Antona in Rože Cigoj in Uršule Bratašovitz se postavlja za skrbnika gospoda dr. M. Paseoletta, c. kr. notarja v Ajdovščini. Ta skrbnik bo zastopal tožence v ozna-menjeni pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ne oglasijo pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščenca.
C. kr. okrajna sodnija v Ajdovščini
oddelek I, dne IS. septembra 1908
Opravilna štev. O. L 39/2
""iT*"
Oklic.
Pet stiskalnic
prve vrste
za vino
Ima na prodaj tvrdka
Saunig & DeMeva
v Gorici.
t
Lekarna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Paduvanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Oknpšpo-
^Varstven. «,„«]«).   foarjeM   zelOlie«
storč, da zgine o kratkem času
omotica in živo/na lenost (mrtvost).
Te kapljice tudi storč, da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti  v Gorici.
TrgoV^ko - obrtna re^troVarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
i
>go obrestuje po 4*/»*» — večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5$. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 1. julija 1902:
Dolail: a) podpisani.........K  1.192.200'—
b) vplačani.........»     574.816-82
Dana poao|ila..........>   1.975.39796
Dopolnilni zaklad......>     195.455*40
Vlogo.................     474.019-66
.________________-^________________.
Zoper Josipa Godina, Frančiško Godina, Franceta Filiput in Franceta Godina oziroma njihove pravne naslednike, kojih bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini po Josipu Besednjak iz Brje h. Št. 65/80 kot pooblaščenec Franceta Besednjak od ondot tožba zaradi izbrisa knjižnih terjatev: a) 2100 gld.; b) 3000 gld.; c) 1100 gld.; d) 4000 gld.; e) 500 gld. in f) 360 gld. s prip. v vložku št. 29, 46, 73, 123, 126, 170, 175, 178, 186, 200, 221, 248, 255, 351, 380 in 447 zemlj. knjig davčne občine Kamnje.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno razpravo na 6. oktobra 1902 predp. ob 9. uri pri tej sodniji.
V obrambo pravic tožencev Josipa Godina, Frančiške Godina, Franceta Filiput in Franceta Godina se postavlja za skrbnika gospoda dr. M. Paseoletta c. kr. notarja v Ajdovščini. Ta skrbnik bo zastopal tožence v oznamenjeni pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ne oglasijo pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščenca.
C. kr. okrajna sodnija v
oddelek I. dne 12. septembra 1902.
Ip^fr* Velika zaloga gotovih oblek
• •   •  •  vsake vrste in vsake mere.  • •  #  •
Brez konkurence!
Anton Krušič,
trgovec in krojaški mojster Vrtna ulica Št. 26.,
2eleznato, redilno in okrepčajo če sredstvo, tvori krv in krep» živce, je okusno in pre-bavljajoče. Poizvž se lahko o tem pri kakem zdravniku.
Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica  Anton Jeretič.
Opravilna štev. C. L 41/2 1.
Oklic.
Zoper Franceta Kunz rajn. Antona oziroma njegove pravne naslednike, kojih bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini po g. Antonu Lokar iz Ajdovščine tožba zaradi izbrisa knjižne terjatve 1000 gld. v vložku št. 226 davčne občine Ajdovščina.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno razpravo na 6. oktobra 1902 predp. ob 10. uri pri tej sodniji v izbi štev. I. .
V obrambo pravic toženca Franceta Kunz se postavlja za skrbnika gospoda dr, M. Paseoletta c. kr. notarja v Ajdovščini. Ta skrbnik bo zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca.
G. kr. okrajna sodnija v
oddelek I. dne 13. septembra 1902.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Na&alstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 41/,*.  Stalne vloge od
10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po   ¦ b%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastava 6%, na menice 6%, s V.tf uradnino. Glavni deleži koncem lete b%.
Stani« 31. dec! 1901. (v kronah): Cl a n o v 1819 s 7932 deleži po *0K = 158.640. -Hranilne vloge 1,318.965. -Posojila 1.3/9.213. — Vrednost hiš 142.643 (vresniciso vredne več). — Roservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprelemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom.
Darila
za
birmance!
I Imam na   razpolago   veliko j žepnih zlatih in srebrnih ur za  dečke I ! ia za deklice po* najnižjih cenah in sicer j srebrne po 5 gld. naprej in z  drema I i pokrovčkoma pa po 6 gld. 50 kr. naprej  i in zlate po 12 gld. naprej, z dvema pokrovčkoma pa po 16 gld. 50 kr. naprej. Potem zlate za gospode po 25 gld. na-pre;. Od popravljene ure jamčim 1 le o. In < b eneru priporočam Šivalne stroje najboljših sistemov najnižje cene od 22 gld. naprej. Jamčim od 5 do 10 let.
Jakob ŠullgoJ, urar
v Gorici gosposka ulici št, 15
Anton Pucelj
priporoča svojo
brivnicp v Gorici
na Travniku In
brivsko podružnico
v ulici Tre Re, 16
Christofle & C^
c. in kr. dvorni založniki                          , „ ,___
WM                                                                                                     Zanka ttmrat
Heinrichhof Dunaj I. Opern Rlng 5.
Težko posrebrnjeno                              Jlf1
namizno orodja In poiodje vseh vrst        |j.< (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izhšra najlepših modelov.
Hp~ Ilustrovan cenik na zahtevanje. -ojOJ Vsi Chrlstoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo  varnostno  znamko  in ime Christofle.
1
m
M
Laneno-oljnati firnež
prodaja
ADOLF HAUPTMANN
v Ljubljani.
tovarna oljnatih ban, firneža, laka in steklarskega kleja.
IlustroTaiii ceniki so franko na razpolago.
Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli,
lekarnar
t Ljubljau.
Podpis mec si usoja naznaniti Vašemu blagorodja, da se
_________    je doposlana tinktura za že-
lodee rabila % dobrim vspeliom pri želoc]-«*nem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jelrah in obistih.
Gradec, dne % februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Provincijnl:
F. Emanuel leitner, višji zdravnik.
Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednoslih v Srevesh, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem
Momjan, (Istra), 6. oktobra 1900.
Bon Peter Franceschini, župnik.
Je v razprodaji v lekarnah v < orlcl, Tolmina, na Primorskem, v Trotu, Istri m Dalmaciji a 30 vin. steklenica.          2
Čistilna voda  Ji J» *
2 0 „Rea!e"
iz vrelcev Mathias, lastnina
! Henrika Mattonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico;
Lekarna G. B. Pontoni
5
H
m
Peter Cotič,
PjjJI          čevljarski mojster          ^^
f| v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 |P} ^Bj            priporoča svojo             Wm
čevljarsko delavnico.
|g   če«
fin
s
Trgovina z železnino „MERKUR"
FETEi MAJDIČ
1J3
•v Oeljta., Graška cesta St« priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokoinice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. •ny Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo- "tPI
-#- Bogata izbor vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna
3_
H
Cene nizke.
•F
Dr. Rasa Blizu   Pražiti hišna mazili
za žalodec
¦rS
--<] iz lekarne B. FRAGNER-Ja v PRAGI |>—
je splošno, že 30 let znano domača zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabtjanjn ojacnjo prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9*28 se posije velika steklenica ia mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hiSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  ncčistobe  ter ublažujoče deluje   na
vročino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. 1-58 se pošlje X škatlja ali gld. 168 •/„ škallja. ali gld. J 30 7» Skatrja, tli gld. 148 •/, škatlja, poštuine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja
priznano   zaščitno   znamko.
Blavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orla" v Pragi, dala sfrana 203, na voglu Spornerive ulice,
HJ
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. r- Dnevno razpošiljanje po poŠti. — Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
S&
Žrebanje že v četrtek!
Srečka nje nepreklicno
25. septembra 1902.
Glavni dobitek
kron 30*000 kron
ilmuške razstavne srečke                   priporočajo:
G. Ocntilll,   V. Hiclielalgdtcr  & Co., O. pO  1   krOnO                      Plncherle, menjalnico t ttorlel.
Vsi dobitki se izplačajo od prodajalcev z 10% odbitkom v gotovini.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako d.t trpi na goracici, ialodčnam krču, tiftcan|u ialodca, taikam prabavljanju ali zasližarju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi.   Jo zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ulricb-ovo zelišfno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč-, Krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodecne bolezni in pospešuje obnovijenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, daravici (zgaga), nopanjanfu, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te bolezmj, ako človek parkrat | pije omenjeno zeliščno vino.
Ako se človeka zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako taanono, klanja (madron), srčno utripanja, brezsanost, kakor tudi zasadanja krvi v jetrih, vranici in vratnici I (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost  in  odstrani h *,e-lodca in črer vse nepotrebne in nerabljive snovi.
Medlost bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost bega^v1^^ \
krvi in bornih jeter.   Ako se nima apetita oslabi,  a glavobol in noči prebite brez spanja
uplivajo tako nanj,  da začne hirati.   Zeliščno vino  pomaga zopet, okrepivši životno moč.
Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene ; živce in obudi vasalja d« iivljonja. Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoznanja.
Zeliščno  vino  se  dobi v steklenicah po  gld. V50 in S*-~   v lekarnah v Gorici, Kor-
m>nu, Ajelu, Čamidungu, Gradožu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, i Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Porlogruaru, j Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhu o in bližnjih deželah. Lekarna
G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po
vsi Avstriji.
¦MT* Opominja se na različne ponaredbe! ***fl
Zahteva naj se izrecno
______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vimkega špirita 100,0, glicerine 100,0. rudečega vina 240,0. soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele nag ae zmešal
I sredstvo! )
t    t
sredstroll