teto LXIX_Stev. 298 a_oložaju vojnega pristanišča Porta Darvvina. Go-vot je bil tudi o varstvu civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi. Otok Penang Angleško poročilo je včera) javilo, da so britanske čete zapustile otok Penang in se umaknile čez reko Mudo. Penang je majhen otok, ki ima 285 kvad. kilometrov in je samo tri kilometre oddaljen od zapadne obale Malaje. Penang je strateško zelo važen otok, ker leži nasproti Malajskega polotoka, tamkaj, kjer je polotok najožji in širok komaj 300 km. Glavno mesto Penanga je Georgetown s 150.000 prebivalci. Prebivalstvo je I večinoma kitajsko. Evropejcev je le malo. Silno važno je pristanišče, ki ima skoraj toliko prometa kakor Rangoon. Z zasedbo Penanga bodo Japonci presekali stik Birmanije in Malaje. Poslej bodo niogli Japonci prodirati tudi ob zapadni proti jugu. obali Vittoriosa azione della Regia marina presso il Golfo di Sirta II Gran Quartier generale delle Forze Armate communica: Unita corazzate e motorizzate nemiche hanno effetuato, nella Cirenaica, un azione di massa eontro il nostro schieramento del Ge-bel orientale. Le truppe italo-germaniche. portatesi combattendo con valore e grande ca-pacita di manovra nuove posizioni ad ovest di Derna, hanno impedito al ncmico di con-seguire il suo scopo. IVncroporto di Derna e in mano del nemico. Rinnovati attacchi di forze blindate av-versarie contro i nostri caposaldi di Sollum c la piazza di Bardia sono stati respinti. Un limitato numero di bombe dirompenti e stato sganciato su Tripoli e Bengasi. Formazioni aeree tedesehe hanno bombardato a piu riprese Malta; due velivoli in-glcsi sono stati distrutti in combattimento, tre al suolo. La nostra squadra navale, in crociera nel Mediterraneo centrale, a protezione di un ponvoglio, ha incontrato al tramonto del di-ciasette una squadra navale inglese, compo-sta di navi da battaglia, inerociatori e caccia-torpediniere. Dopo un breve cannonegiamcn- to il nemico si e sottratto nelloscurita copren-dosi con ampie cortine di nebbia mentre i suoi cacciatorpediniere tentavano un attacco silurante, che e stato stroncato dal fuoco delle nostre navi c da un brillante contrattacco delle nostre squaolne vzajemnosti. Berlin, 20. dec. AS. Ves nemški tisk zavzema stališče proti novemu nasilnemu dejanju londonske vlade, ki je na škodo Portugalske zasedla portugalski Timor. Nemški listi objavljajo o tem sarkastične komentarje in pravijo, da je angleška politika ostala zvesta načelom ropanja. Angleži so vedno pripravljeni prilastiti si ne samo lastnino nevtralnih držav, ampak tudi bivših zaveznikov, tistih zaveznikov, ki jih je angleški kralj že pred kraikiui proglasil za »todeUle prijatelje«. segel svoj cilj. Letališče v D e r n i je v sovražnih rokah. Ponovni napadi sovražnih oklepnih edinic proti našim postojankam pri S o 1 u m u in proti trdnjavi v Bardiji so bili odbiti. Omejeno število razdiralnih bomb je padlo na Tripoli in Benghazi. Nemške letalske skupine so večkrat napadle Malto; med letalskimi boji sta bili uničeni dve angleški letali, tri pa na tleh. Eskadra naše mornarice, ki je križarila na srednjem delu Sredozemskega morja in ščitila konvoj, je proti večeru dne 17. decembra srečala angleško pomorsko skupino, v kateri so bile bojne ladje, križarke in rušilci. Po kratkem topniškem ognju se je bil sovražnik umaknil v mrak, ko se je zavil v veliko oblake megle, medtem pa so njegovi rušilci poskušali napad s torpedi, toda ta napad je bil odbit z ognjem naših ladij in zaradi bleščečega protinapada naših eskadril. Sovražna vojna ladja jc bila potopljena z ognjem naših križark, neka druga je bila zadeta in najbrž potopljena s streli naših rušilcev. Večja sovražna edinica je bila zadeta od ognja naših večjih edinic. Nobena naša ladja ni bila zadeta ali pa poškodovana. Ponoči se je sovražnik umaknil proti svojim oporiščem in naš konvoj je v celoti prišel v namembna pristanišča vkljub iskanju in napadom sovražnih sredstev za zasedo in vkljub koncentričnim napadom sovražnih letal. Spopad se je razvil nekoliko severno od zaliva Sirtc. Med napadanjem naših skupin torped-nih letal, ki se je razvijalo v tesnem sodelovanju z našimi pomorskimi edinicami, so bila sestreljena štiri sovražna letala. Neko drugo letalo je zadeto padlo v morje, zadeli pa so ga topovi neke naše vojno ladje. Eno naše letalo se ni vrnilo. Lausanne, 20. decembra. AS. Največji list v Lausanni objavlja uvodnik pod naslovom: »Obzorja na Sredozemskem morju«. List piše. da bo zaradi japonskih usj>ehov v Vzhodni Aziji Anglija morala poslati mnogo Lidij iz Sredozemskega morja in Atlantika proti Tihemu morju. Tako se bo moralo zmanjšati število konvojev na Atlantiku, na Sredozemskem morju pa je letalstvo Osi že prizadejalo angleški mornarici velike izguba. Pomen premikanja nemških čet na vzhodnem bojišču Milnclien, 19. dec. AS. O spremembah na vzhodnem bojišču je prinesel tehten članek tudi list »Friinki9ohe Tageszeitung«, v katerem poudarja, da je po šestmesečnem bojevanju sredi vseh težav in žrtev zdaj treba čete varovati pred pretiranimi napori; to je bolj važno kč vsako nespametno hlastanje po imenitnem slovesu. V bojih proti Franciji leta 1914. se niso držali takega načrta: obupno so branili vsak osvojeni košček zemlje, liindenburg in Ludendorf sta 6 poj>ravo bojne črte in zgraditvijo Sigfriedove linije leta 1917. popravila prejšnje hude napake. Če danes sovražniki skušajo izkoristiti za propagando pravilno nemško taktiko, storijo to zato, da bi javno pozornost odvračali od polomov na Tihem morju. Nemški narod — tako piše »Milnchner Zei-tung« vidi v novih ukrepih načrt vrhovnega poveljstva, po katerem se hoče ogniti prehudih izgub v nemški vojski, hkrati pa obdržati boljše postojanke za bodoče napredovanje. Ce torej sovražniki mislijo, da lahko slavijo zmage, ko boljševiki spet zavzemajo to ali ono porušeno vas, 6e bodo kakor lani znova prepri- čali, da Nemčija pozimi ne epi ln da se bodo vse prezgodnje nade razblinile ob nenadnem prebujenju pomladi Berlin, 19. decembra. AS. Tudi včeraj so bili na srednjem odseku vzhodne Ironto vroči boji ob petnajstih stopinjah pod ničlo. Sovražnik Je že naprej pritiskal na raznih krajih in skušal pre-dreti nemške bojne črte. Te boljševiške napade so podpirale oklepne sile in težko topništvo. Tu in tam se je sovjetskim Četam posrečilo vdreti v naše postojanke s slabimi silami, vendar pa so uspešni protinapadi nemške pehote takoj popravili položaj ter boljševikom prizadejali prav hude izgube. Na nekem kraju, kjer Je deloval pehotni bataljon, je po zmagovitem protinapadu obležalo na bojišču šest sto boljševlSkih vojakov. Na nekem drugem kraju so našteli 560 padlih Nemško topništvo je z uspehom obstreljevalo važne vojaške naprave v Petrogradu: mnoge vojašnice, municijska skladišča in avtomobilske delavnice so bile zadete in hudo poškodovane. Navzlic zelo slabemu vremenu je nemško letalstvo povsod uspešno podpiralo edinice, ki so se bile v hudih obrambnih borbah. Napadlo je sovjetske čete z bombami in strojnicami. Beg poljskega državnika iz Rusije Berlin, 20. dec. AS. Dne 27. sept. 1939 so v Lvovu boljševiki aretirali znanega poljskega zgodovinarja Leona Kozlovskega, ki je bil večkrat minister in nekaj časa tudi predsednik vlade. V Lvovu je imel na tamkajšnji univerzi stolico o moderna zgodovini. Boljševiki so ga odvedli v Moskvo in ga zaj>rli v Lubijanki obenem z drugimi poljskimi m baltskimi osebnostmi. Kmalu po izbruhu sovražnosti med Nemčijo in Rusijo je bil postavljen pred boljševiško vojno sodišče, ki ga je dne 10. julija obsodilo na smrt. Zopet so ga zaprli v Lubijanko, kjer je čakal na izvršbo smrtne kazni, toda nekega lepega dne je izvedel, da ni bii samo pomiloščen, ampak da je tudi popolnoma svoboden. Resnično so ga iz ene najstrašnejših celic v Lubijanki odvedli v najboljši hotel in mu dali najboljšo sobo v velikem hotelu »Metropol«. Ta čudež se je mogel zgoditi zaradi sporazuma med tako imenovano poljsko vlado v Londonu in Stalinom, kateremu se je mudilo, da bi lahko na bojišče vrgel 200.000 Poljakov, ki jih je ob svojem čisu dal odvesti in zapreti v Sibiriji. Dne 27. septembra 1941 so bivšega poljskega predsednika vlade z vsemi častmi odpeljali v novo sovjetsko prestolnico, in sicer v Sa-maro, da bi bil bližje prosluli poljski legiji. Toda med potovanjem v Samaro se je Kozlovski odločil za beg in po mnogih dogodivščinah se je Kozlovske-mu posrečilo dne 2. novembra dospeti do nemških bojnih črt pri Tuli. Že nekaj dni biva bivši poljski predsednik vlade v Berlinu. '____ "P'"' Churchill v Washingtonu? T Vichy, 20. decembra. AS. List »Petit Dauphl-nois« je prejel iz Londona poročilo, da je zelo verjetno, da se Churchill ne udeležuje sej parlamenta zaradi tega, ker je bil hitro odpotoval v Wa$hington, kjer bi naj pripravljal novo zavezniško konferenco. u Amerika pripravlja »svetovno zvezo« Stockholm, 20. decembra. AS: Dopisnik lista >Svenska Dagbladet« poroča iz Newyorka, da v Ameriki pripravljajo ustanovitev prave »svetovne zveze države. Ta zveza ne bi bila nič drugega kakor posnetek pokojne Zveze narodov. Nekateri ameriški listi ironično pišejo, da se čuti, da se v Belo hišo vrača »VVilsonov duh«. Vseameriška konferenca v Rio de Janeiro Vichy, 20. dec. AS. Francoski listi poročajo iz Washingtona, da bo vseameriška konferenca v Riu de Janeiru sredi januarja. Izredna pooblastila Rooseveltu Lisbona, 20. dec. DNB. Iz Washingtona poročajo, da je zbornica dovolila izredna pooblastila predsedniku. V smislu teh pooblastil bo imel predsednik nadzorstvo nad tujo lastnino v Ameriki, ki jo cenijo na 7 milijard dolarjev, in pa nadzorstvo nad zvezami z inozemstvom. Dalje je zbornica odobrila zakonski načrt, ki določa evi denco vseh moških od 18. do 65. leta. Vsi moški oa 22. do 44. leta pa so vojaško obvezni. Zbornica je tudi potrdila kredit desetih milijard dolarjev za oboroževanje. Obsedno stanje v Argentini Buenos Aires, 20. dec. AS. Vlada je proglasila obsedno stanje v državi. Storila je to zaradi težkega mednarodnega jx>ložaja in pa da ohrani moralno enotnost naroda. Vlada je že odločila zafreti vsako gibanje, ki bi imelo revolucionarni značaj, kakor bo zatrla tudi širjenje vsakih alarmantnih vesti. Shetlandski otoki so last Argentine Buenos Aires, 20. dec. AS: Tzvedelo se je ,ra je zunanji minister argentinske republike izjavil, da so Shetlandski otoki last Argentine. Angleška vlada pa je te otoke odstopila vladi Združenih držav. Španski parnik v Newyorku zaplenjen Buenos Aires, 20. dec. AS: Tzvedelo se je, da je bil v pristanišču v Nevvvorku zaplenjen velik španski čezmorski parnik, čigar ime še ni znano. Wilsonov spomenik v Pragi odstranjen Berlin, 20. dec. AS: Takoj nato, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Združenimi državami, je bil s trga pred glavnim kolodvorom v Pragi odstranjen VVilsonov spomenik. Krušne karte na Madžarskem Budimpešta. 20. decembra. AS: Na Madžarskem napovedujejo nove odredbe, ki naj urede oskrbo z življenjskimi potrebščinami. Dne 15. januarja hodo uvedli krušne nakaznice in nakaz- Turčija in Bolgarija Sofija, 20. dec. AS. »Utro« piše o turško-bol-ganskem razmerju in pravi med drugim: »Sedaj, ko se je tudi Jajx>nska pridružila Italiji in Nemčiji za 6kupni boj proti gospiodovalcem sveta, je angleško-amerikanska propaganda pričela razvijati 6Vojo jX)ino delavnost. Angieško-ameriška poročila neprestano trdijo, da Bolgarija skupno z Nemčijo pripravlja napad na Turčijo. Baje hoče Bolgarija izrabiti f>oložaj, ko sta Amerika in Anglija zaposleni na Daljnjem vzhodu in napasti Turčijo. Namen teh vznemirljivih vesti pa je jasen. Hočejo vznemiriti Turčijo, da bi postala nezaupljiva in da bi padla kot zrel sad v naročje Anglije. Toda med Bolgarijo in Turčijo ni nobenih nasprotij. Bolgari nočejo ničesar od Turkov in Turki ne zahtevajo ničesar od Bolgarov. Oba naroda imata polno interesa, da 6e ne vname vojni požar na Balkanu. Turčiji ne grozi ničeear od bolgarske strani in smo prepričani, da tudi Turčija nas ne ograža. Turčija se je pametno znala do 6edaj držati izven vojske in ni nasedla anglosaški propagandi in se bo ztiala vojske obvarovati tudi v bodoče. Ankara ne ljubi avantur, ne ljubi iih pa tudi ne Sofija.« Omejitev železniškega prometa T v • • • v Turčiji Istambul, 20. dec. AS. Turška vlada je sklenila znatno omejiti potniški promet. Na raznih progah bodo poslej vlaki vozili le trikrat na teden. Tudi na glavni progi Carigrad-Ankara enkrat na teden vlak ne bo vozil. Omejitve so potrebne zaradi pomanjkanja premoga. Vzrok omejitvam je pa tudi seveda poseben položaj, ki Turčiji narekuje pažnjo na V6eh mejah. Turčija mora imeti proste proge za premike čet, kakor jih zahteva mednarodni razvoj. rrrr BRft^pirt 7 iACHAIIR ?KAMT3CHAT Vltff&r NA DA. IBBIT.^Jc/.; 1JTCttHMSOU/t Akunn.inudpJ"*-" Tih o morje m/, AeoNiN-iHsetN '^TORMOSAUABJ: □ 3MNST0M f®*" -E) .Ohavvai ,, .-- OvAKr/iisju HOKOUUJU© 'rit u»vake(uaa.) 9 ruiAJ manmn^M MIEC . UM0 • .V ^ ^^cia: "'* * ® **— JAVA^f^ POdTl Indijsko morje □ Ameriška oporišča 0 Angleška oporišča ^Jj Japonska oporišča 0SAMOA i h N. ^ *•>• "-I* .'t* NCU-SEELANO (BRIT.) K bojem na Daljnem vzhodu Omejitve živil v Romuniji in Bolgariji Bukarešta, 20. dec. AS. Vlada se je odločila, da uvede krušne nakaznice. Ves žitni pridelek je postavljen pod nadzorstvo. Iz Sofije poročajo, da je nova uredba znižala sedanjo porcijo 400 gramov na 150 gramov kruha dnevno. Nova upravna razdelitev Srbije Bern, 20. dec. DNB. O razvoju Srbije piše dopisnik iz Budimpešte »Neue Zilrcher Zeitung« sledeče: Notranji srbski minister Acimovič je prepotoval srbsko ozemlje, ki je sedaj očiščeno revolucionarjev. Uspeh tega potovanja je objava dveh odredb, ki se nanašata na notranjo upravo. Sistem razdelitve na banovine je odpravljen in Srbija je razdeljena na 17 okrožij. Vsaka občina je dobila komisarja, kateremu je v pomoč uradnik, ki je navadno častnik. Izdana je bila tudi jx>sebna naredba srbske vlade o izrednih sodiščih, ki obsega vse prestopke proti političnemu redu in proti oboroženi sili. Irska politika Dublin, 20. dec. AS. Ministrski predsednik Valera je spričo lega, da je Amerika stopila v vojsko, podal sledečo izjavo: Irska politika bo ostala nespremenjena. Mi ne moremo biti drugega kakor dobrohotni nevtralci. Vsaka druga politika bi po-menjala samomor irskega naroda. Gospodarstvo Likvidacija bivše Narodne banke in Poštne hranilnice V četrtek je bila v Zagrebu pri oddelku za | Nemčije in po nemških zastopnikih tudi Srbije. ..s— ----- ----- i.,——.,„ ^ tej seji so obširno razpravljali o vseh vpra- šanjih dnevnega reda ter je po obširni razpravi prišlo do sporazuma o vseh vprašanjih likvidacije in terjatve posameznih državnih in privilegiranih denarnih zavodov na posameznih področjih. Na italijanski, hrvatski in nemški strani so bili osnovani še posebni pododbori, ki bodo zbrali še nekatere točne podatke in bodo ti pododbori med seboj v stalni zvezi. Ti pododbori eo imeli že svoje prve seje. Pričakovati je, da se bodo po praznikih pogajanja nadaljevala. imovino, kredit in dolgove državne blagajne prva seja, ki je tikala vprašanje likvidacije državsih zavodov, samoupravnih hranilnic in zasebnih bank, v kolikor je potrebna zaradi razdelitve področja bivše kraljevine Jugoslavije. Za rešitev vprašanja likvidacije bivše Narodne banke in bivše Prve hrvatske štedionice pa obstajata dva posebna odbora, ki se bosta sestala naknadno. Prve, že omenjene seje se je udeležil z italijanske strani comm. Pavel Ambrogio, načelnik inšpektorata za banke in odv. dr. Teobald Zenna-ro, vodja gosjjodarskega urada Ljubljanske pokrajine. Prisotni so bili tudi zastopniki Hrvatske, Dodatni obroki mesa za božič in Novo lelo. Iz Rima poročajo da so višja oblastva izdala nalog, naj se za božične praznike povečajo obroki mesa in 6icer naj velja to za dneve 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja. Glavno ravnateljstvo za prehrano je izdalo splošne norme, ki bodo dovoljevale razdelitev večje količine mesa, dočim bodo normalni obroki v dneh 27. in 28. decembra, t. j. v 6oboto in nedeljo ostali neizpremenjeni. Naravno, veljajo ta navodila tudi za gostilne, ki bodo mogle ]xxstreči z večjo količino mesa, še naprej pa ostane v veljavi prepoved za postrežbo z juho v sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Številne družine v Italiji. V Italiji obstaja Zveza številnih družin, ki je imela s koncem preteklega leta 580.400 članov ki so imeli 4,5653.638 otrok in katerih družine so skupno štele 5,618.344 članov. Sestanek podpredsednikov 22 korporacij je bil te dni v Rimu pod predsedništvom ministra za korporacije Riccija. Papirna industrija v Italiji. AGIT prinaša naslednje podatke o papirni industriji v Italiji na osnovi štetja industrij, ki je bilo od leta 1937-1940 Skupno je podjetij papirne industrije 1.922 od katerih je 1.248 v severni Italiji, 455 v srednji, 241 v južni Italiji ter 48 na otokih. Skupno so ta podjet- nice za mast. 10 odstotkov. Obrok masti bodo zmanjšali za 173, v Laciju 135, v Liguriji 134, v Benečiji 124 in v Emiliji 108 podjetij. Nova avtarkična preja: »Typha«. Ze od 1. 1935 datirajo v Italiji poskusi z novo avtarkično prejo »Typha latifoglia«, ki se je zelo dobro izkazala m jo sedaj nameravajo proizvajati v večjem obsegu. Nabavljalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, z. z om. j., sklicuje glavno skupščino zadružnikov za 28. december ob 9 dopoldne v prostorih na Ma6arykovi cesti. Na dnevnem redu je razprava o računskem zaključku za preteklo leto, dofiolnilne volitve itd. Srbskomadžarski plačilni promet. Srbska narodna banka sporoča, da je bil dosežen sporazum o plačilnem prometu za plačila po 28. juliju letos. Tečaj znaša 1 pengii 12.18 dinarja. Plačilni promet Hrvatska—Belgija. S posredovanjem nemške obračunske blagajne v Berlinu je omogočen promet med belgijsko in hrvatsko narodno banko. Iz spodnješlajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki Železarna A Pogačnik, Ruše, je vpisan gosriodar podjetja inž. Hans Edl, pri tvrdki Bren-čič Alojzij v Ptuju vodja jos. H8ller. pri tvrdki inž. Franc Pahernik, Vuhred ob Dravi je vpisan vodja Herman Neuner, pri tvrdki Franc Majer, trg. z mešanim blagom v Mariboru je vpisan vodja. Kari Schutta, pri tvrdiki Viljem Freund, usnjarna v Mariboru je vpisan vodja Pirich Jožef in pri tvrdki Miloš Oset v Mariboru je vpisan vodja Vielhaber Hans. Iz hrvaškega gospodarstva Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Za lansko leto je znašal čisti dobiček 6.30 milij. kun, dočim je za 1930 znašal 5.7 milij. din. Iz tega čistega dobička dobe lastniki prvenstvenih delnic, katerih je 20 milij. kun, 4% dividendo kot za 1940. Poleg tega je bilo na zadnjem občnem zboru sklenjeno zvišanje glavnice na 200 milij. kun od dosedanjih 20 in 75 milij. din. Hrvatske delniške družbe. Hrvatska rudarska družba zvišuje glavnico od 0.5 na 5.5 milij. kun, glavnica je sedaj razdeljena na 110.000 delnic po 50 kun imenske vrednosti. — Zagrebška SKF (švedska tvornica krogličnih ležajev) izkazuje za lansko leto pri glavnici 1 milij. dobička 57.895 kun, dočim je za 1939 znašala izguba 374.293 kun. — Pri likvidaciji Narodne šumske industrije d. d. v Zagrebu je znašala izguba 1,948.000 kun. — Zagrebška tvornica tera zvišuje glavnico od 3 na 6 milij. kun z izdajo 24.000 delnic po 125 kun imenske vrednosti. Vpis blagajniških zapiskov na Hrvatskem Poročali smo že, da je bila prva transa blagajniških zapiskov hrvatske države vpisana v veliki vsoti. Tranša je znašala 1 milijardo kun, vpisanih pa je bilo 2.077,585.000 kun in za toliko je bila zvišana uradna višina tranše. Mali obmejni promet Hrvatska-Madžarska Te dni so bila zaključena pogajanja med Hrvatsko in Madžarsko glede malega obmejnega pro meta. Hrvatsko-madžarski železniški promet se bo v kratkem normaliziral, ko bo obnovljen most pri Žakaniju. Ta vest je velikega pomena tudi za roško pristanišče, ki bo postalo važna izvoz na luka z a Madžarsko. Odkupna cena tobaka na Hrvatskem. Od kupne cene novega tobaka so bile na Hrvat skem zvišane za 60% Odkup se začne 9. t. m Obrokj petroleja na Hrvatskem. Za mesec december je odrejena količina pol litra petroleja za ona gospodinjstva, ki nimajo električne razsvetljave. — Cena petroleja znaša 12 kun za liter. Nove centrale na Hrvafskem so bile usta novljene zn go«inodar On sam, Gospodar nebes in zemlje, je tudi Gospodar človeškega življenja in človeškega imetja. On sme razpolagati z njim. noben človek samovoljno tega storiti no more brez greha, ki vpije z zemlje do neba po maščevanju. ski sta zaradi zaužitega sirupa še istega dne umrli. Kajin je v preiskavi krivdo priznal in izjavi, da mu je steklenico z zastrupljenim žganjem dal sosed M. Belavič iz Podklanca in ga istočasno nagovoril, naj zastrupi svojega očeta, česar pa r.i 6toril. Radi te Kajinove izfiovedi je bil soobtožen tudi Belavič, za katerega pa se je na podlagi izpoved' raznih prič izkazalo, da ni kriv. Sodišče je Kajina obsodilo na 15 let robije, Belaviča pa oprostilo, žavni tožilec je proti 6odbi prijavil priziv. Oddaja poštnih voženj na progi: Žužemberk-Stič na. Dne 27. decembra se bodo na okrajnem glavarstvu v Novem mestu vršila pogajanja 6 konce-sioniranim avtoprevozniškiin jx>djetjem Stanko Ve-hoVec iz Žužemberka jrlede oddaje poštnih voženj na progi Žužemberk-Slična za : 1942 Komisijo za pogajanja sestavljajo okrajni glavar, mestni župan in upravnik pošf- 9 ljudski industrializaciji domače lesne obrti Ribnica, 20. decembra. S težavo si je utiral pot kočevski »brzec« čez zasnežene griče in klance od Grosuplja in Dobre-poljske ravnice mimo Velikih Lašč, Ortneka in Zlebiča. Vožnja po tej naši zemlji, ki nam je dala velike može Trubarja, Levstika, Stritarja, jezikoslovca p. Škrabca, slovstvenika dr. Ivana Prijatelja, našega velikega dr. J. E. Kreka in še mnogo velikih mož in rodoljubov, ki je skoraj še nedotaknjena, mnogokrat zapostavljena, ki pa nam je ohranila s tu živečim dobrim, delavnim, pa tudi svojstveno šegavim ljudstvom našo domačo slovensko narodno lesno obrt, šege in običaje, je za tujca, katerega dovede pot v te lepe kraje, prijetna, zanimiva in polna novih odkritij. V Ribnici smo izstopili. Razigrana družba smučarjev se je zabavala na račun mladega ljubljanskega akademika, češ da ga na Travni gori in na Danskih lažeh ne bodo mogli pustiti samega, ker bi ga lahko pregnal kralj Velike gore — medved. »Vsak ima svoje veselje,« tako mi je zatrdil ljubezniv ribniški sopotnik, ko sva stopala za razposajeno mlado družbo. »Da, vsak ima svoje veselje,« sem nadaljeval in ga povpraševal, ali bi mi morda pokazal kakšne predmete »suhe robe«, zlasti značilne igračarske izdelke, za katere sem se vedno zanimal. Napotil me je k početniku te nove stroke lesne domače obrti k ravnatelju meščanske šole g. Troštu, ki je v tem najbolj »doma«. G, ravnatelja sem dobil o pravem času. V svojem kabinetu je izdeloval iz majhnih lesnih odpadkov ovčke za jaslice. Kar vesel sem bil njegovega ljubeznivega sprejema, še bolj pa usluž- Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad spet Visokemu KomiHariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 št. 1564/1 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 22. decembra 1941 zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zelnate glave na drobno izpod 10 kg 1 L; zelnate glave na debelo 0.80 L; kislo zelje zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 1.50 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 2 L; rumena koleraba 0.70 L; rdeča pesa 2 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje na drobno 0.80 L; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; peteršilj 3 L; por 3 L; zelena 2.40 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30 lir; domača čebula 2 L; šaleta 2 L; česen, 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 3*80 L^ otreb- ljeni veliki motovileč 8 L; otrebljeni mali motovileč 12 L; domači otrebljeni njivski radič (cikorija) 3 L; siljeni radič, gojen v škafih in gredah, 10 L; mehka špinača 3 L; suhe bezgove jagode liter 6L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. — Domača jabolka: I. vrsta: kanadska, dolenjska voščenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsberška, kaselska in Baumanova) 5 L; II. vrsta: kosmač, zelenec, tafelček, rožmarin-ček,'carjevič 4 L; III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 3 L; domači kostanj 3 L; domači orehi na drobno 11 L; orehova jedrca I. vrste 38 L; orehova jedrca II. vrste 35 L. — Kunci žive teže 10 L. — Jajca 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 6 na rumenem papirju. . . ,, ... Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogafarjevem trgu ter v Mostah, temveč splnh pri vseh prodajalkah in prodamlfr"1 y vsej mestni občini ljubljanski. z vrezanim! narodnimi motivi bi našli med številnimi občudovalci tudi gotovo mnogo odjemalcev, saj takega blaga pri nas nimamo in smo odvisni povsem od uvoza. To bi bila ena možnost preusmeritve lesne domače obrti, ki bi gotovo pokazala pozitivni napredek. Igračarstvo bi bila temu vzporedna smer, treba pa bi se bilo osamosvojiti tudi na tem pol)U in pokazati naše samostojne tipe igrač, za kar bi bilo potrebno poklicati k sodelovanju tudi naše domače umetnike, ki naj bi izdelali načrte za enotne tipe igrač. Brez povezanosti med izdelovalci, katere naj bi družila res vzgledno urejena zadruga, pa ostane to le naloga vsaj bližnje bodočnosti. Tudi razprodaja teh izdelkov bi morala biti edina zadeva zadruge, ki bi dala v promet samo gotovo število izdelkov. Le na ta način bi lahko dvignili kakovost blaga. Velike važnosti je zadnja leta elektrifikacija Ribniške doline, ki naj bi bila podlaga ne Siimo ročni domači obrti, ampak naj bi pospešila pravo ljudsko industrializacijo navedenih lesnih izdelkov. Nato mi je g. ravnatelj razkazal prav primerne prostore za strokovno šolo, v katerih 1-rani še mnogo lepih igračastih izdelkov z uspešnih strokovnih tečajev na meščanski šoli. Vsakega obiskovalca Ribniške odline naj zanima tudi ta problem, ki je problem gospodarskega blagostanja in napredka Ribniške doline, irao dovolj lepin in popolnoma nasin primeruv ■ Pri tej priliki bi omenil, da so v Dobrepoljah iz zbirke prof. A. Siča in prof. Grebenca. Šatulje, 1 že pred več leti začeli misliti na to in izdelovati svečniki, različne posode za sadje itd., okrašene J domače igrače. nosti, ko mi je začel prepričevalno utemeljevati pomen rezbarstva in strojarstva za Ribniško dolino. V Ribniški dolini imamo po dr. Rušo vi statistiki nad 48 raznih vodnih in parnih žag, ki izdelujejo polfabrikate, deske itd. Režejo poleg mehkega lesa — smreke, jelke, lipe in jelše — tudi žlahtne lesove — javor, oreh, bukev, češnjo in hrast. Pri rezanju tega lesa se vzame samo sredina, ostanejo pa krajniki, žamanje, odčelki in odritki, ki jih lahko izkopljemo iz zemlje. Iz teh ostankov lesa je možna vsaka uporaba, zlasti pa rezbarstvo. Medtem ko se ti ostanki uporabljajo izključno le za kurjavo, bi se lahko porabili za koristnejše namene, zlasti če bi ljudje, ki se pečajo v Ribniški dolini z izdelovanjem suhe robe, pričeli z rezbarstvom in imeli nekoliko čuta za originalne in svojstvene lesene izdelke, ki jih potrebujemo v gospodinjstvu ali pa za dekorativne namene, zlasti za igrače. Predvsem n. pr. razni nastavki, vitrinski predmeti, pepelniki, različni krožniki, sklede, posoda za sadje, šatulje, svečniki, bonboniere itd., bi lahko danes gotovo prinesli dobršen del dobička, ki ga sicer donaša ostalo izdelovanje suhe robe. Strojarstvo je pri nas v dobri meri razvito, ne peča pa se z izdelovanjem finejših izdelkov, ki bi jih lahko v znatni meri oživljala rezbarska dela. Zlasti bi prišla tu v poštev naša narodna ornamentika, za katero imamo dovolj lepih in popolnoma naših primerov lakoie so pred ieti na tečaju y ribniški meščanski šoli izdelovali igrače. f&ho&ne, nomce Koledar Nedelja, 21. decembra: Tomaž, apostol;; Severu, škof; Fest, mučenec. Ponedeljek. 22. decembra: Demetrij, mučenec; Flor, mučenec; Ishirijon, mučenec; Fla-vijan. spoznavalec. Torek, 23. decembra: Viktorija, devica in mučenica; Servul, sipoznavalec; Mardonij, mučenec. Novi grobovi ■f- Major v p. Anton Alexandrovits je odšel v večnost na 61/ojem 6tanovanju v Ljubljani, Erjavčeva ce6ta 4. Njegov pogreb bo v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol treh popoldne izpred hiše žalosti. Mir in pokoj njegovi dušil Žalujočim sorodnikom naše 60zaljel Osebne novice Abrahama je srečal Dne 13. decembra je obhajal 50 letnico Bvojega rojstva g. župnik in duhovni svetnik Janez Zupančič v Škocjanu pri Tur. jaku. Kot kmečki sin, ki se je rodil v Lipo-glavu, je šel študirat ter je kot duhovnik 1. 1916 nastopil svojo prvo službo kot kaplan v Trebelnem, kjer je ostal 9 let. Nato je bil poldrugo leto kaplan in katehet na Jesenicah, nakar zdaj že od leta 1927 župnikuje v Škocjanu. Povsod, kjer je bil, je vneto zagrabil za delo, bodisi kot duhovnik, bodisi kot gospodarski svetovalec ljudem. V Trebelnem je zgradil lep Marijin dom, v Škocjanu novo pokopališče z lepim spomenikom padlim vojakom, prenovil cerkev, ustanovil posojilnico, krepko dvignil gasilsko društvo. Pri vsem tem je dosleden in uvideven, tako da zdaj celo nekdanji njegovi nasprotniki spoznavajo in priznavajo, da je on imel prav, česar spočetka morda niso razumeli. Lani je bil za svoje zasluge imenovan od škofa za duhovnega svetnika. Želimo mu mnogo uspehov in blagoslova. = Odvetniški izpit je naredil te dni v Ljubljani dr. Stanko Zupan, odvetniški pripravnik na Vrhniki, doma iz Kovorja pri Tržiču. Čestitamo! = Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je napravil g. dr. Pogačnik Feodor advokatski izpit. Čestitamo! — Filatelisti! Zadnje novosti hrvaških, srbskih, bolgarskih, rimkih in drugih znamk dobite najugodneje v »Mladinski založbi«, Ljubljana, Stari trg 30. — Kupujem vse kože divjačine: lisice, dihurje, vidre, kune itd. po najvišji dnevni ceni. Kožuhovina Danilo Predalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: dr. Piccoli, i jrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška 47. — V ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. V nedeljo 21. decembra bodo odprte naslednje trafike Od 7 do 20: Bric, Medvedova ul. kiosk, kolodvor; Kočnik, Černetova 17; Franzot, Tyrševa 53; Levstek, Pokopališka c., kiosk pri progi; Blas, Doberdobska ul. 3; Ravnikar, Poljanska c. 51; Resnik, Zaloška I Izšli sta dve knjigi | Halo 1 Tukaj Evarsst servis tel. 26-36, Praitrnova 44, prej I. Legat Strokovno popravljamo in čistimo vse vrste pisalnih in računskih strojev. Popravila izvršujemo hitro in po konkurenčno nizki ceni. Populite te tudi Vi Everest servisa! I Ljubljana 1 Božični prazniki v stolnici. V sredo zjutraj je sklep devetdnevnice v čast Brezmadežni. Pol-nočnice ne bo. V sredo zvečer, na Sveti večer, ob 5 bodo slovesne pete jutranjice božičnega praznika. Po končanih jutranjicah bo ob 6 zvečer večerna slovesna sv. maša. Verniki, ki se udeleže večerne maše, zadostijo drugi cerkveni zapovedi za božični praznik. Obhajilo se vernikom pri večerni maši ne bo delilo. V četrtek, na Sveti dan, ho ob 10 slovesna pontifikalna maša. ki jo bo daroval prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rož-man. Zjutraj, ob pol 10 in pol 12 ne bo pridige, pač pa tihe sv. maše. Zadnje sv. maše bodo ob tri četrt na 11, takoj nato druga in ob pol 12 zadnja, ki bo z orglanjem in petjem. Popoldne bo ob 4 božična pridiga in nato slovesne pete litanije M. B. Ob 3 popoldne bodo slovesne latinske večernice. V petek, na praznik sv. Štefana, bo ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša. 1 Sv. maša zadušnica za t Marjanom Lenasi-jem bo v torek ob 8 pri frančiškanih. 1 Dar Karitativni zvezi. V spomin počaščenja blagopokojnega veletrgovca Andreja Šarabona je daroval stavbni podjetnik Jože Mozetič Karitativni zvezi 100 lir in potom nje za mestne ubožce 100 lir. 1 Javno kopališče zavoda za socialno zavarovanje, Miklošičeva c. 20, bo odprto 23. in 24. dc-cembra od 8 do 19, v petek 26. decembra pa ostane zaprto. 1 Danes ob 5 popoldne bo ponovitev Meškove prisrčne božične igre »Henrik, gobavi vitez«. Igra bo očarala gledalce s svojo pretresljivo in globoko vsebino. Predprodaja vstopnic bo danes od 10 do 12 in eno uro pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nad. (Rokodelski dom). 1 Zaradi živilskih nakaznic je treba mestnemu preskrbovalnemu uradu takoj z dopisnico naznaniti svoj novi naslov, če se kdo preseli v drugo stanovanje. Mestni preskrbovalni urad, kakor znano, sedaj vsem strankam sam dostavlja Ljubitelji moderne lahke glasbe pozor 1 Prispela je prva pošiljka gramofonskih plošč svetovno znane znamke O D E O N , najnovejši šansoni, moderna plesna glasba (španski, orientalski, kubanski in meksikanski temperamentni posnetki). Velika izbira gramofonov najnovejših modelov znamke Carisch. Gramofonske igle na zalogi I „EVEREST", PreSernovat ulica 44 — Društvom Katoliške akcije, verskim in katoliškim društvom! Zadostilno pobožnost 9 prvih petkov mora opravljati ves narod. Potem moremo z gotovostjo pričakovati, da se nas bo Bog usmilil. Mnogo se jih je udeležilo pobožnosti prvi petek v decembru, toda potrebno je, da se jih udeležuje še veliko več. Vsak stan bi moral biti zastopan pri obhaiilni mizi s pretežno večino svojih pripadnikov. Storimo, kar je v naši moči, da to dosežemo. Društva Katoliške akcije, prosvetna društva, Marijine družbe, tretji red ter druga verska in katoliška društva bodo dobila od svojih župnikov o tem poseben dopis z nekaj vabili in navodili, ki jih bodo uporabljali pri pridobivanju novih udeležencev. Člani Katoliške akcije ter verskih in katoliških drutev, izpolnite svojo apostolsko dolžnost! Uspeh ne bo izostal. Geslo naj bo: Privedimo k Bogu ves slovenski narod! — Gg. katehete vseh šol prosi Katehetsko društvo, da po svojih močeh poskrbijo, da bo šolska-dijaška mladina prvi petek v januarju obhajala prav tako lepo kot v decembru. — Pozor! Za odrasle in otroke je najprimernejše božično darilo harmonika. Dobi se pri »Prometu« (nasproti križanske cerkve). — Prosim gospoda Ljubljančana, ki si je pri razpadu bivše jugoslov. vojske vzel naslov Verk Florijan, Grliče, Podplat, da se pismeno ali ustno javi na Strašek Alojzija, Ob železnici št. 16, Moste. — Tri sirote se oddajo dobrim ljudem. Dobili smo naslove treh sirot, izmed katerih en deček sicer starše še ima, pa ne ve, kje so. Vsi trije so dečki, stari 15—16 let, dobro razviti, pridni in delavni. Eden je celo prav nadarjen. Dobra srca prav lepo prosimo, naj bi se usmilila teh siromakov ter jih vzamejo k sebi, zanje skrbe in jih vzgajajo. Kdor bi želel o tem kaj več pojasnila, mu ga radevolje damo v našem uredništvu ali pa pismeno. _____ Ljubko božično skrivnost lepo odstira knjiga »Delajmo Jaslice" Govori o nastanku in razvoju iasl c, odkriva njih miselno bogastvo v zelo sodobnih meditacijah in daje podrobna praktična navodila za po tavljanje. Besedilo ponazoruje 88 jasličnih slik. Cena 8 Ur v vwh knjigarnah. (Kniigo boste vsak božič z veseljem vzeli v roke) — Izredni popusti »Knjižic« za župne urade veljajo samo do konca decembra. Pohitite! — 1. januarja izide knjižica »Bog pomagaj« (Lan- gerholc). Takrat se spremeni cena knjižic: posa- mezna številka bo stala 70 cent., celoletna na- ročnina bo 16 lir. — Prodaja kovinskih igrač ob praznikih. Združenje trgovcev in gostilničarjev v Ljubljani je prejelo tole navodilo Visokega komisariata glede prodaje kovinskih igrač: Za prodajo igrač iz kovin, ki se "bo izvrševala r razdobju od dne 15; decembra do 15. januarja, in z ozirom na in-tenzifikacijo nakupov s strani konzumentov, ki se v taki dobi dogaja, se dopušča, da se v nasprotju z dispozicijami naredbe Visokega komisarja z dne 9. novembra 1941 (Si. I. ši. 484-82) izvaja prodaja omenjenih predmetov brei knjiženja v registrih, ki so predvideni v zgoraj omenjeni naredbi. živilske nakaznice na dom, zato pa mora vedeti tudi za vse spremembe naslovov, da ljudje o pravem času dobe svoje živilske nakaznice. Da pa ljudem ne bo več treba hoditi v Mestni dom naznanjat naslova in s čakanjem izgubljati časa, naj vsak takoj svoj novi naslov mestnemu preskrbovalnemu uradu sporoči pismeno kar na dopisnici. 1 Maksimalne cene za božična drevesca v Ljubljani je določil Visoki komisariat tauču-jujejo kmečka dekleta v šivanju, kuhanju, tkanju, v negovanju otrok in vseh drugih, za kmečke gospodarje važnih vprašanjih. Most čez Dravo pri Koprivnici je že popravljen. Državni tajnik general Begič je oni dan izročil prometu popravljeni most čez Dravo pri Bo-tovu, nedaleč vstran od Koprivnice. Iz Srbije Denarne pošiljke srbskih delavcev. »Donau Zeitung« poroča, da so srbski delavci poslali svojim družinam v domovino v času od 1. septembra do zadnjih dni 13,972.010 dinarjev. Nov slovenski gostinski obrat v Belgradu. Božidar Ravnikar in Josip Plavc sta odiprla v Belgradu v ulici Kraljice Marije gostinski obrat ter sta mu dala ime »Zlata kapljica«. Razporeditev dosedanjih načelnikov prosvetnega ministrstva za profesorje. Po zakonskem pooblastilu je prosvetni minister skoraj _a _ svetovnih znamk: An r ora, Pa r k e r, P e 11 k an, M o n t b 1 a no Itd. Nalivna nomu dobite Se pri „ e v e H e s T " - Prešernovo ulica 44 ■VtSllvlia Vsa popravita nalivnih peres tzvrSnJemo najhitreje, solidno tn pocenr I 1 Planinski roman »Koča na robu« je izšel ln ga naročniki prejmejo pred prazniki. Kupite ga pa lahko v knjigarnah ali naročite pri založbi »Viharnik«, Hotimirjeva 7. za ceno 54 lir. 1 »Take igre bi morali večkrat igrati«, je ves navdušen povedal znani gospod župnik o prisrčni opereti »Pevčka s planin«. Istih misli so bili tudi vsi drugi številni gledalci. Saj je vse, stare in mlade, prevzela mehka, prijetna pesem mladih nedolžnih pevčkov in jih obenem potrdila v veliki resnici, da kdor spoštuje in ljubi starše, mu bo dobro že na zemlji. Danes ob pol 11 bo to ljubko opereto že tretjič in zadnjič uprizorila v frančiškanski dvorani salezijanska mladina iz rakovni-ške okolice. 1 Za dramo »Reka«, ki jo danes, v nedeljo popoldne ob 5 uprizori Stolna prosveta v frančiškanski dvorani, vlada v Ljubljani veliko zanimanje. Treba je, da si vsak pravočasno oskrbi vstopnico bodisi v trafiki Šoukal, Pred škofijo, ali pa pri blagajni v frančiškanski pasaži dopoldne od 10—12 in popoldne od 3—5. 1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora l Za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih je pevska vaja v soboto zvečer ob pol sedmih in v nedeljo dojjoldne ob desetih. 1 Kralj z neba«. Oregorinova božična drama na odru frančiškanske prosvete. Prva predstava bo na sveti dan (25. dec.) ob pol 5 popoldne, na praznik sv. Štefana in na nedeljo 28. decembra pa že ob 3 popoldne. Priporočamo, da si vstopnice pre-skrbite že v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Vabimo vse k čim večjemu obisku. 1 Kolodvorska restavracija na postaji Ljubljana se odda. Direkcija železnic v Ljubljani odda s 1. lebruarjem 1942 po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kolodvorsko restavracijo in stanovanjske prostore na postaji Ljubljana. — Prošnje 6e vlagajo na naslov direkcije železnic v Ljubljani do vključno 10. januarja 1942. Do istega dne ob 11 se mora položiti pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisana varščina v znesku lir 2.268.— v gotovini. — Natančnejša pojasnila glede pogojev se dohe nri direkciji železnic v Ljubljani, soba št. 60 in pri šefu postaje Ljubljana. — Direkcija železnic v Ljubljani, štev. 63&3-1-41. »Slovenčeve knjižnice«: znameniti detektivski roman Sven Evestada »Mož, ki je oropal mesto« in čudovito lepa povest, polna sonca in miru Ernesta Claesa »Pokojni župnik Kampens« Vsaka knjiga stane le 5 lir. Na antičnem papirju in vezana v platno 20 Ur. Iziel je tudi ie ponatis povesti »Trop brez zvoncev« ki jo je spisal Janez Jalen in ki jo mnogi že težko pričakujejo. NAJLEPŠE BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO SO KNJIGE »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«! vse dosedanje načelnike v prosvetnem ministrstvu jKistavil za profesorje na posamezne srednje šole- Tako je dosedanji načelnik za srednje šole Janko Leskovšek {»ostavljen za profesorja na V. moški realni gimnaziji v Belgradu. Smrt srbskega industriaica. V Belgradu je te dni umrl znani srbski industrialec Radisav Jovanovič-Resavac. S Spodnjega Štajerskega Dvanajst novih otroških vrtcev je bilo zadnje dni odprtih zgolj v ptujskem okrožju. Dne 15. decembra so odprli otroški vrtec tudi v Šent Lenartu v Slovenskih goricah. Ta otroški vrtec je tako urejen, da listi pravijo, da bo ta vrtec vzgled vsem drugim na Spodnjem Štajerskem. Kakor jjo-ročajo nemški listi, bo poslej po otroških vrtcih ter otroških igriščih v ptujskem okrožju lahko hranjenih in vzgajanih 1200 otrok, starih 2 do 6 let. Civilno poroke. V Braslovčah se je poročil eturmfiihrer brambnega moštva Johann Remec iz Letuša s Frideriko Barovič iz Sevnice. Poročal ju je župan Hermann Rossmanith, ki jima je govoril 0 zakonu nacionalne socialistične Nemčije ter jima podaril Hitlerjev »Mein Kampf«. — Dne 6. in 13. decembia so v Teharjih imeli prve civilne poroke, pri katerih je imel govor župan Leitner. Pri slovesnosti so prepevala dekleta nemške mladine f)od vodstvom Emi Feltschak stare ljudske popevke. Poročeni so bili s tako slovesnostjo tile: tovarniški delavec Maks Zupane s tkalko Pavlo Košič, trgovski j>omočnik Jože Gaberšek iz Te-harjev z Ljudmilo Selič iz Dola pri Hrastniku. Živinska kuga v Mariboru. Ker se kuga med živino vedno bolj razširja, so oblasti ukrenile odločne ukrepe. Zato j>oslej nihče več ne sme skozi mesto voditi in voziti niti krav, niti svinj, niti koza. Tudi goveja vprega je zdaj skozi mesto strogo prejiovedana. V Marenbergu jo nmrla 70 let stara Marija Gigerl. V Mariboru so umrli: v mariborski bolnišnici je umrl 72 let stari žolezničar v pokoju Karel Heine s Pobrežja. Dalje je umrl 45 let stari mizar v železniških delavnicah v pokoju, Jurij Kro- 1 pej iz Studencev, Nove iaslice Založba Nova stvar je izdala nove dvobarvne preproste papirnate jaslice, s katerimi hoče to našo lepo božično navado razširiti med vse plasti našega aroda, pa naj živi kjer koli. Zlasti jih j© namenila tistim našim ljudem, ki žive v tujini in bodo jk> njih zvezani v duhu z nami v teh božičnih praznikih miru in sprave. Ali ni to lepa misel:, naj nas združujejo jaslice in spominjajo na rojstvo Njega, ki je prišel z • nebes, da reši svet in človeka iz stiske in bede, iz greha jn prekletstva. Narejene so po kopiji Langusovih jaslic ter stanejo 2 liri. Ukrnieni vlaki PričenSi z nedeljo, dne 21. decembra 1941-XX, se ukinejo do nadaljnjega na progah direkcije Ljubljana naslednji potniški vlaki s sledečimi odhodi, odnosno prihodi. 1. Na progi Ljubljana—Postojna brza vlaka r Stev. 607 in 608. Vlak 607 odh. Ljubljana 19.50, prih. Postojna 21.10. Vlak 608 odh. Postojna 8.35, prihod Ljubljana 9.50. 2. Na progi Ljubljana—Vrhnika trg vlaka štev. 8033 in 8034. Vlak 8034 Vrhnika trg odh. 9.26, Ljublj. prih. 10.01. Vlaik 8033 Ljublj. odh. 11.15, Vrhnika trg prih. 11.50 vlaki 613. prihod 7.17. prihod 7.38. prihod 10.45. prihod 11.10. prihod 14.35. prihod 14.53. 3. Na progi Ljubljana—Zalog štev. 624, 625, 626, 627, 630 in Vlak 624 Ljubljana odhod 7.02, Zalog Vlaik 625 Zalog odhod 7.23, Ljubljana Vlak 626 Ljubljama odhod 10.30. Zalog Vlak 627 Zalog odhod 10.55. Ljubljana Vlak 630 Ljubljana odhod 14.20, Zalog Vlak 613 Zalog odhod 14.41, Ljubljana 4. Na progi Ljubljana—Trebnje ob nedeljah in praznikih vlaka štev. 9215/11 in 9218/11. Vlak 9215/11 Ljubljana odh. 8.10, Trebnje pr. 10.20. Vlaik 9218/11 Trebnje odh. 18, Ljubljana prih. 19.40. 5. Na progi Ljubljana—Grosuplje—Kočevje vlaki štev. 9321/9322 in 9315/9316. Vlak 9321/9322 Ljubljana odhod. 10.02, Kočevje prihod 12.25. Vlak 9315/9316 Kočevje odhod 14.15, Ljubljana prihod 16.38. 6. Na progi Novo mesto—Karlovac vlaka štev. 9211 in 9222. Vlak 9211 odh. Novo mesto 4.02, Karlovac prih. 7.15. Vlak 9222 Karlovac odh. 20.10, Novo m. prih. 23.18. 7. Na progi Novo mesto—Straža Toplice vlaka štev. 9536 in 9537. Vlak 9536 odhod Novo mesto 14.40, Straža Toplice prihod 15.5. Vlak 9537 Straža Toplice odhod 15.27, Novo mesto prihod 15.45. »Pravljice« Božene Nemcove še lahko dobite po 5 lir broširane in po 11 lir vezane v platno. Darujte to vredno knjigo svojim bližnjim in daljnim prijateljem! Določila o zbirkah za Rdeči križ Pokrajinski odbor Rdečega križa poroča: Po odredbi državnih oblasti so prejiovedana od danes dalje vsa pismena vabila za prispevke, naslovljena na ustanove ali na privatnike. Istočasno se prepovedujejo denarne zbirke, ki jih zbirajo posamezne stanovske organizacije. Prispevki morajo imeti popolnoma prostovoljni značaj in se morajo izročati naravnost Pokrajinskemu odhoru Rdečega križa, sekciji za socialno pomoč, Frančiškanska ulica 6 ali po poštno čekovnem računu št. 14.746. Portugalska v skrbeh Lisbona, 20. dec. AS. Zaradi poročil, da 60 avstralske čete zasedle portugateki del Timorja, je bila 6klicana 6eja ministrskega 6veta. Podana je bila izjava, da vlada pričakuje točnejših poročil z Daljnega vzhoda. Zunanji minister je imel dolg razgovor z japonskim poslanikom. Ministrski predsednik Salazar pa 6e je posvetoval 6 predsednikom Carmono. Pojasnila prihajajo, da niso resnična poročila, da je japonska vojska zasedla Ma-cao, ki je 60 km oddaljen od Hongkonga in je portugalska last. Na jaslice ne pozabite! Imeti jih mora sleherna družina, saj brez njih božičnega nastrojenja. pravega Iz otrokovega duševnega življenja Kako otrok spozna steklenico? Mlade starše, pa tudi zdravnike zanima vsaka otrokova kretnja. Zanima nas vse, kar pri otroku vidimo. Otrok nas vsak dan preseneti z novim znanjem. Najbolj 6rečno doživljanje je za mater, ko opazuje, kako se prebuja duševnost in zbuja duša v novorojencu. Čudi se in veseli se, kako dojenček začenja opazovati zunanji svet in kako njegov duševni razvoj od tedna do tedna bolj in bolj napreduje. V prvem mesecu življenja je opaziti malo sprememb. Ko pa je otrok štiri tedne star, tedaj s svojim vedenjem kaže, da pozna izvestne dogodke, ki se pred pitjem redno ponavljajo in 9i jih pravilno razlaga. Plenico zamenjamo, torej ga sveže pre-vijemo, denemo svežo ruto pod brado, otroka položimo v pravo lego. Zdaj ve, da bo dobil piti in daje svojemu pričakovanju jasen izraz. Od četrtega ali petega meseca naprej ne potrebuje teh predpriprav več, namreč da bi spremenil lego, ki naj mu pokliče v spomin, da prihaja hrana. Odslej zadostuje, da mu s primerne razdalje pokažemo steklenico, seveda, če otrok pije iz steklenice, a ne na prsih. In kako jasno govori njegovo vedenje. Na steklenico gleda ves čas, iztegne svoje malo telo, brca z nogami in z rokami, rokice steguje k steklenici in odpira usta. Slišati so glasovi, kako prosi, ki jih ne smemo napačno razumeti. Končno dvigne glavico in steklenico potegne k ustom. Ni več dvoma: otrok je spoznal steklenico! Če mu pa ponudimo ropotuljo, se nasprotno vede. Ropotuljo sicer otrok tudi gleda, želi jo prijeti, iztegujoč roke. Seveda tudi njo vtika v usta oziroma jo nese k ustom — ampak jo vrti sem pa tja. Vendar ves način, kako ravna z ropotuljo, kaže, da jo ni zamenjal s steklenico. Torej do sem, tako daleč pozna vsaka mata otrokov razvoj. Razvoja pa med 4. in 8. mesecem, torej na-Haljnjega napredka v razvoju, ni tako lahko Spoznati. Sedai pa malo o tem, kako dojenček epo-izna steklenico. Velika je razlika, ali otrok drži vsak predmet, ki ga na isti način kot steklenico prinesemo v njegovo bližino. Ali pa more razlikovati steklenico, napolnjeno z mlekom, od prazne? Za ugotovitev tega dejstva so v Nemčiji naredili na več dojencih poskus. Vzeli so dojenčke, stare 4 do 8 mesecev, ki so bili hranjeni s steklenico. Torej zalivančke. Otroci so bili toliko časa opazovani, dokler niso ugotovili njih reakcije, kako spoznajo steklenico. Dojenčkom so pokazali zdaj navadno, okro-'glo steklenico, drugič trioglato, na katero «o nataknili cucelj in v njo nalili mleka. Zatem so vzeli za polovico manjšo steklenico in so vanjo nalili mleka ter nataknili cucelj. Potem so ponudili steklenico, napolnjeno s črno tekočino, nato pa z rdečo tekočino. Dalje so ponudili steklenico, napolnjeno z vodo in nato prazno. Po teh poskusih pa so ponudili steklenico narobe obrnjeno, dalje pa steklenico brez cuclja. Da bi dojenčka še bolj opazovali, so mu ponudili stožec, ki je imel obliko steklenice. Za še boljšo ugotovitev je_ otrok dobil steklenico, ki je imela obliko stožca in so nanjo nataknili cucelj; končno pa še lesen cucelj na steklenici Torej niso spremenili otrokove lege, niso pre-menjali plenice, niso okrog vratu zvezali rute, da bi spričo takih okoliščin ne zapeljali otroka, da bi ponudeni predmet ne smatral za steklenico. Želeli so, da si otrok sam napravi >sodboc s tem, da samo z očmi spozna steklenico. Na podlagi poskusov je ugotovljeno, da otrok naredi med četrtim in desetim mesecem pet stopenj razvoja. V prvi stopnji reagira dojenec na vsak predmet, ki ga premikamo v smeri proti njemu na isti način, kot če zagleda steklenico. Na drugi stopnji pride do takšnega odziva, če v smeri proti njemu premikamo oster predmet. Na tretji, če mu gibljemo v smeri steklenici podoben s cucljem opremljen predmet. Steklenica je lahko prazna ali napolnjena z vodo ali pa s črno ali rdečo tekočino. Na četrti stopnji mora biti steklenica opremljena s cucljem in napolnjena z belo tekočino. Na peti spozna steklenico, če je napolnjena z belo tekočino, neglede na to, kakšno obliko ima, vč, ali ima cucelj ali ne. Otroci, stari 4 mesece in 21 dni, se nahajajo na drugi stopnji razvoja. Otroci, stari 6 mesecev in 17 dni na tretji, z 8 meseci in 8 dnevi so otroci na četrti stopnji razvoja. Moram pa poudariti, da otrok spozna steklenico ne glede na uspehe ali na neuspehe in mu te lastnosti ne moremo izsiliti. Čim bolj je otrok goden, tem hitreje pride do spoznanja. (Dr. D-š.) Kaj bomo večerjali? Večerja nam je zdaj nekakšna pastorka, ki ne vemo, kako in kaj bi z njo, vendar bi morali prav tako skrbeti zanjo kot za kosilo, zlasti še, ker je večerja zdaj edina prilika, ko so zbrani vsi družinski člani skupaj. Zato jo imejmo tudi ob taki uri, da je ne bo nihče zamudil. Nemara imamo kake ostanke od kosila, ali fižol, fižolovo juho z makaroni — ali solato s krompirjem? Poglavitni del večerje bo brez dvoma Krompir. Vendar bi ne bilo prav, če bi dan za dnem večerjali v oblicah ali pečen krompir. Vprav iz krompirja utegnemo pripraviti nešteto okusnih jedil. Krompir v oblicah ima svoje ljubitelje, a tudi krompir z omako, ki ji dodamo (po okusu) paradižnikove mezge, kumarice, gorčico, mleko itd., je prav okusna večerja. Jako okusen je krompirjev golaž. Drugič napravimo krompirjevo testo in naredimo cmoke z opraženo čebulo. Krompirjevi rezanci -leKieuici i z makom so tudi okusna večerja. Mogoče pa Razumljivo je, da so opustili vse ptred- | imamo polento? Polenta s solato ali z belo ka-priprave, ki se običajno vršijo pred pitjem. vo, je izvrstna večerja. KUHA Gobova juha. Jedilne gobe o6nažim, narežem na listke, poparim 6 kropom, operem v mrzli vodi in ožete pridenem zavretemu, na kocke zrezanemu krompirju. Med kuhanjem dodam juhi nariban korenček, prežganje, napravljeno iz ma6ti, z dodatkom zelenega sesekljanega petršilja, sesekljane čebule in moke. Z mrzlo vodo razredčeno prežganje zlijem med juho in jo odišavim z vejico šatraja, vejico majarona, vejico materine dušice (timijana) in enim lavorovim listom. Juho osolim s česnom, strto soljo in kuham juho toliko časa, da 6e krom-p« zmehča. Ako hočem juho še zboljšati, ji primešam proti koncu kuhanja žlico ki6le smetane. Zadnji dodatek ni neobhodno potreben. Pač pa oki-sam juho s ki6om ali z limonovo kislino. Madeže od petroleja odstraniJ lz lesenih tal na sledeči način: Tri dele gline zmešaj z enim delom sode in dodaj nekoliko vode. S to zmesjo pomaži madeže. Ko se je čez šest ali osem ur glina posušila, jo zdrgni ter izperi z vodo in milom. Mač:a kavarna Ako hočeS, dragi moj, da zveš, kam ti zmeraj izgine tvoj maček, ti lahko jaz povem. Kakor ljudje, tako imajo tudi mačke svoje kavarne. Le da te kavarne niso notri v hišah, ampak eo po njih strehah, kjer se zbira ves mačji rod in sicer v nočeh z mesečino in kadar je lepo vreme. Ondi se pogovarjajo o svojih mačjih zadevah, ali se hvalisajo in pripovedujejo takšne izmišljotine, kakršnih niti v knjigah ne moreš najti. Sedim in poslušam, kako se mačke pogovarjajo v tej svoji kavarni. Prvi je imel besedo pisan maček z ranjenim repom. Dobro poznam tega mačka, pa zato vem, kako se mu je pripetila ta nezgoda z repom: na dvorišču je naletel na petelina, ki se je spravil na mačka in mu razkljuval rep. Maček je ko blisk bežal ves preplašen pred njim. A poslušajte ga, kako je pripovedoval to zgodbo: »Na dvorišču imamo petelina. Pa je tak bedak in norec, da sem se odločil, da ga naučim pameti. Prijel sem ga in ga tako zadegal po dvorišču, da je zletel v kot med kurnikom in plotom. Tu je bila majhna odprtina, ki je petelin komaj ušel skozi njo na prosto. A repa ni mogel potegniti za seboj. In jaz sem ga zgrabil in ga potegnil nazaj in ga tako premikastil, da tega svoj živ dan ne bo pozabil.« Vsi mački so ga zadovoljno poslušali. Med njimi pa je bil mlad maček, ki je bil prvikrat v tej kavarni in še ni vedel za vse te bahaške storije. Nejeverno je zmajal z glavo, rekoč; _L »Dovolite, gospod, vprašanje: pravite, da ste vi vlekli petelina za rep, toda, kakor vidim, je vendar vaš rep ves razmesarjen?« Stari maček je pihnil in bi bil skoraj planil na mladiča, ko se je nenadoma z glasnim mijav-kanjem pojavila bela mačka. To je bila velika lenobica, ki se je po vse dneve le valjala in grela na soncu. »Ali vam je znan neki novi izum?« je začela. »Kaj zares ne poznate nove mišnice? Ej, pridite k meni v vas, pa vam jo bom pokazala! Na prvi pogled je ta mišnica povsem podobna prejšnjim. A ima to posebnost, da se koj pojavi miš' v njej, čim sedeš k mišnici in praviš: »Miška, miška, pridi v mišnicol« In odslej kaže, da nam ne bo treba več loviti miši, ampak da bomo le ležale in se grele na soncu.« Hotela je še nekaj dodati, a jo je prekinil star, orjaški maček, ki je bil tako črn, kot bi bil ušel iz dimnika. Zato so mu rekali dimnikar. » Ta vaša mišnica ni prav nič posebnega,« je dejal. »Lejte, jaz pa brez take mišnice poznam tako čudovito besedo, ki jo komaj spregovorim, pa je že vse narejeno. Vsedem se, na primer, na kuhinjsko okno. Pod menoj je na dvorišču gosak. Če si ga zaželim, mu rečem: »Ej, gosak, pojdi sem!« In gosak je že pri meni. In jaz spet: »Pojdi in ulezi se v lonec. Žlezi v peč in nato hajdi sem.« In komaj da trenem z očmi, že je pri meni pečen gosak. Lepo ga pojem, a njegove kosti zložim skupaj, rekoč: »Vstani, gosakec, pa pojdi 66 spet sprehajati« Ozrem se — in že se gosak sprehaja po dvorišču kot prej! Vidite, kaj jaz znam!« Dimnikar se je obliznil, kot bi bil zares pravkar požrl gosaka. Po vsem tem hvalisanju so začeli mački tako javkati, tako kričati in vekati, saj je hotela biti sleherna mačka prva na vrsti, da pripoveduje svoje zgodbe. Celo tisti mladi maček se ni mogel premagati. Čakal je in čakal, a slednjič je začel: »Veste, zares je čudovito, kako smo mi pametni in izobraženi 1 Ne bo več dolgo, pa ne bomo ljudi prav nič več potrebovali. Takrat bomo mi gospodarji in gospodinje, a ljudje bodo naše domače živali in bodo hodili po štirih nogah. Jaz, na primer, niti našega malega fantiča ne pustim več v kuhiijo. Če ga pa pustim, pa ga položim na polico, da ne bi napravil kake škode. On me pa začne ves preplašen prositi: »Prosim te, daj me doli!« Jaz se mu p^i smejem in grem. Našo kuharico sem pa tako izučil, da me na besedo sluša. Takole ji rečem: »Lenka, obrni se na levo, obrni se na desno! Prinesi mi jetrc! Daj mi mleka! Urno!« Ona pa, reva, hiti sem in tja in sem, da je vsa proč. Ko se nasitim, pa ji skočim za vrat in jo porinem iz kuhinje. Vidite, tako znam jaz!« »Hej, vi tam, šš-ššc!« ee nenadoma zasliši iz kuhinje, »šššcc!« iznova zavpije Lenka in plane na mačke z metlo. »Fr-fr-fr-ffI« se mačke razbezijo s strehe in iz svoje kavarne. Šele nato sem se ulegel in sem mogel zaspati. Lokalna železnica »Mi je zelo žal, toda mislim, da vlnkovod.ia zato ni ustavil, ker mi jc dolžan 50 lir.« Nekaj modrih za božično peko ^ Če nimaš nobene limone, lahko nadomestiš limonovo kislino pri peki s sokom od rabarbaro ali jabolk. Ce nočeš dati toliko jajc. kot je v receptu predpisano, si pomagaš z mlekom. Večkrat 60 da eno jajce nadomestiti z žlico mleka. Ce nočeš potratiti dosti masti za peko, potem si pomagaš s kislim mlekom ali kravjim sirom. Dalje si prihraniš presno maslo pri peki, če daš v testo za polovico tiste množine masti stlačen, prejšnji dan skuhan krompir. Če tj, kruh ali potica ali sploh kaka jed iz testa pri peki postrani vzhaja, vtakneš makaro-novo cevko v nabuhnjeno mesto testa, da odidejo skozi njo plini. Če ti pečeno testo noče iz lončene posodo (modla), oviješ posodo z vlažno krpo. Če to no zadošča, postaviš posodo s testom v vrelo vodo. Če še to ne zaleže, tedaj šele smeš' z nožem ob robu ostrgati testo. Olupljen, na tanke rezine narezan pečen krompir opražiš na masti in ga potreseš s sirom. Nato pokriješ kožico in pustiš, da se rezino še dalje pražijo. Rešitev zlogovnlce z dne 14. decembra 1941 1. omnibus, 2. Blatograd, 3. leksikon, 4. akademija, 5. Cezsoča, 6. Ignacij, 7. Leipzig, 8. Nace, 9. Arabija. — Oblačilna nakaznica, Zlogovnfca a — ar — ben — čič — di — do — dru —> dus — e — go — i — in — ja — kur — lu — lu — me — mi — nav — ne — nij — no — nu — o — pi — rib — sto — te — ti — trop — vo — zij — zu — žič. Iz teh 34 zlogov sestavi 11 besed, katerih pomen je: 1. slovenski slovničar (umrl 1869); 2. starogrški junaki; 3. slovensko-hrvatski igralec; 4. grški modrijan; 5. zamorsko pleme; 6. vzhodno-rimski cesar; 7. sodobni nemški diplomat; 8. keltski svečeniki; 9. reka v Aziji; 10. mesto v Ljub-, ljanski pokrajini; 11. kovina. i Prve črke, brane navzdol, in zadnje navzgor povedč ime in priimek dveh slovenskih pisateljev, »Tako je prav, dragi moj fanti« je rekel in mu segel v roko. »Zares si mi bil v veliko pomoč.« Mišek se je branil hvale in ni maral, da bi bila vsa zasluga njegova. Nato so Netopirja privezali na njegovega konja iil so se vračali v Peklensko dolino. Anekdote Balzac, največji francoski romanopisec, je bil svoj živ dan v denarnih stiskah. Neko noč se je zbudil in je zagledal vlomilca, ki je lezel skozi okno v sobo. Nato je zlikovec preiskoval pisalno mizo. Tedajci se je Balzac na ves glas zasmejal. Zločinec je ves osupel planil kvišku, rekoč: »Kako, da se smejete?« »Saj se moram,« je odvrnil Balzac, »ko ponoči z napačnim ključem nekaj iščete, česar jaz podnevi še s pravim ne najdem I« Slavna pevka Gabrielll je od ruske carice Katarine II. zahtevala 5000 dukatov za dva meseca, ki naj bi ju kot pevka prebila v Petrogradu. »Nobenega svojega maršala ne plačujem tako,« je odvrnila carica. »Potem pa naj Vaše Veličanstvo pusti, da bodo maršali peli,« je dejala pevka. Katarina je pevki nato izplačala zahtevano vsoto. Nevsakdanja jed. Gost: »Natakar, dajte mi za južino nekaj, česar nimam vsak dan!« — Natakar; »Morda norčijo možganov, eospod?« »Tako, tako,« je zadovoljno zabrundal Anzelj. »Zdaj je vse v redu. Da, da, kjer kol; se jaz prikažem, tam pač ni dobro razbojnikom. Meni se ni še nihče izmuznil.« »Ubogo revše,« je dejal Netopir. Vsi skupaj so se počasi in slovesno vračali v mesto. Pobiranje vžigalic To je majhna, jako preprosta in vendar navidezno zelo »velika umetnija«. Položiš kakih 8 do 10 vžigalic drugo tik druge na mizo. Nato praviš, naj kdo s škatlico (z obodom, s stročnico od škatlice) vse vžigalice hkrati spravi v stročnico. Vsi poskušajo to storiti. Prvi prav počasi in previdno, drugi hoče z enim sunkom spraviti vse vžigalice v stročnico, tretji spet se ubija drugače, vendar se nobenemu, ki ne pozna prave »skrivnosti« ali trika, to ne posreči. Ko že vsi obupajo, pokažeš ti, kako je treba to napraviti. Stročnico od škatlice postaviš na sredo vžigalic, močno zasopeš, zapreš usta krog oboda in potegneš sapo krepko vase. Nato sunkoma vržeš glavo vznak. S sapo se vžigalice primejo na obod in obstanejo vse skupaj na obodu. Prej pa še sam zase preskusi, da se ne osmešiš. Takole si pripravi? vodo v dva kozarca, ju spojiš s trakom in voda bo sama prešla iz kozarca v kozarec. Zgodovinske zaušnice Kaj pa balon? Balon pa se vendar dvigne v zrak. Ali zemlja 6alona ne privlačuje? Zdi se, da ne, saj se vendar oddaljuje od nje in se dviga v višave. Kakor kos lesa, ki se, napolnjen z vodo, dvigne na površje vode, ker je lažji, kakor enaka količina vode, tako se dvigne v zrak tudi balon, ker je lažji, kakor enaka količina zraka. In kakor mora podmornica iztisniti določeno količino vode, če se hoče dvigniti na površje, tako mora tudi balon odvreči vso nepotrebno navlako. Podmornica in balon morata biti lažja kakor prostorninsko enaka količina obdajajoče ju snovi, tcrej vode pri podmornici in zraka pri balonu. Zavoljo tega pa težnost ravno tako deluje, samo da je slabša kakor nasproti težnosti delujoča sila, tako imenovani vzgon, Zakaj poševni stolp v Pisi ne pade Tekom časa se je temelj pri starem poševnem stolpu v Pisi pogreznil in se nagnil, toda stolp vendar ne pade in tudi ni nevarnosti, da bi padel. Zakaj? Vsako telo ima svoje težišče, od katerega je zavisno ravnotežje tistega telesa. Dokler je težišče teles nad njihovo oporno ploskvijo, tako dolgo stoji pokonci. Pri poševnem 6tolpu v Pisi, ki ima težišče nekako v sredini, pada navpična črta od težišča do temelja še vedno na temelj, torej na stolpovo oporno ploskev in stolp varno stoji. Seveda pa mora biti malta, ki veže gradivo stolpa, zelo močna, da se zidovje ne poruši. Rešitev križanke št. 9 Vodoravno: t. dekanat, 8. Otilija, 15. elita, 16. Lavo, 17. denar, 18. lipa, 19. Rimini, 20. pena, 21. oje, 22. kamarila, 25. NEP, 27. bac, 28. Avar, 29. arak, 30. Izo, 31. Uri, 34. osla, 37. čudo, 40. kal, 42. pol, 43. Britanec, 44. Ala, 46. emir, 47. Agapit, 50. Epir, 52. racak, 53. Oleg, 54. enica, 55. Granada, 56. kolaček. Navpično: 1. del, 2. Elija, 3. kipec, 4. ata-ka, 5. narav, 6. ali, 7. tamar, 8. ovira, 9. ton, 10. idila, 11. lepak, 12. Ineni, 13. Janez, 14. ara, 21. obup, 23. Mali, 24. Irun, 26. pola, 32. romar, 33. llica, 34. obraz, 35. sraka, 36. Atala, 37. Ča-pek, 38. detel, 39. ocena, 40. kapič, 41. Alice, 46. erg, 4«. god, 49. igo, 51. rok. K R I 2 A N K A Slav. 10 Iz zgodovine je znanih več primerov, da so . imele zaušnice dalekosežne posledice. Tako je na l primer zaradi zaušnice žena ruskega carja Petra III. Katarina postala cesarica Ruski car Peter. III. je bil velik občudovalec jruskega kralja Friderika Velikega. Njegova žena Catarina II. mu je silno nasprotovala. Peter III. je v sedemletni vojni umaknil ruske čete z meje, da bi Frideriku olajšal zmago. V Petrograd je poklical nemške vojake-učitelje in je hotel uvesti v vojski celo pruske uniforme. Katarina se je zvezala s Petru nasprotnimi generali in jih navduševala za stare ruske navade. Pri nekem pogovoru sta se car in carica pred pričami tako skregala, da je prisolil Peter Katarini krepko klofuto. Generali so to sramoto krvavo maščevali. Orlov je ubil Petra III. in Katarina je postala zaradi zaušnice ruska cesarica. Zaušnica bi bila kmalu strmoglavila Petra Velikega Neka druga klofuta bi skoraj uničila rusko carstvo pod Petrom Velikim. Junaški kozaški hetman Mazepa je bil zvest prijatelj Petra Velikega in njegov zaveznik v bojih s Turki in Tatari. Mnoga visoka odlikovanja so mu krasila prsa. Nekega dne pa je prišlo do razdora med njim in med Petrom. Ko se je Peter vračal iz zmagovite bitke pri Azovskem morju, so ga slovesno sprejeli častitljivi bojari z dolgimi bradami. Peter ni maral brad in jih je mnogim bojarom lastnoročno odrezal. Mazepa pa se za nobeno ceno ni hotel ločiti od kozaške brade. Car mu je srdit pred vsemi dostojanstveniki prisolil mastno zaušnico. Junaški kozak tako velike žalitve ni mogel prenesti. Sklenil je tajno zvezo s švedskim kraljem Karlom II., ki je večkrat spravil Rusijo v veliko stisko. Petra bi klofuta kmalu spravila ob prestol in ob državo. Marija Terezija se maščuje za klofuto Grof Johann Filip Szatary, eden najmogočnejših madžarskih magnatov, je vladal zelo nasilno nad svojimi podložniki. Ob neki priložnosti je bila na njegovem dvoru reka, 21. svetopisemska oseba, 24. žensko ime, 25. majhna posoda, 28. šivalna potrebščina, 30. pospeševatelj, potiskovač, 32. svetopisemska oseba, 33. mastna zemlja, 34. oseba iz Deleddinega Bega v Egiptu, 35. svetopisemska gora, 38. matematični izraz, 40. češko mesto, 41. bog vojske, 42. strupena žuželka, 43. pristanišče, zaliv, 46. oblika vode, 49. grad iz Jurčičevega Desetega brata, 52. slovenski zgodovinar, 54. zgodovinsko razdobje, 55. slovnični izraz,. 56. prekmurski kraj, 57. evropska država, 58. priprava, pristroj. Navpično: 1. cerkveno opravilo, 2. turški gospodar, 3. Ibsenova drama, 4. vrsta papig, 5. dolenjski kraj, 6. rimska Ljubljana, 7. vrsta peciva, 8. gorenjska postaja, 9. neznani velikan, 10. del obraza, 11. vodna žival, 12. jarem, suž-nost, 13. del telesa, 14. zdravnik raztelesovalec, 22. koroški kraj, 23. razstrelilna priprava, 24. oklešček, trska, 26. kulturna ustanova, 27. junak izpred Troje. 28. dalmatinsko mesto, 29. sremski kraj, 30. poželenje po bogastvu, 31. jadranski otok, 36. zapisek, beležka, 37. slovnični izraz, 38. služabnik, opravilo, 39. upad morja, 44. kaznivo dejanje, 45. poldrag kamen, 47. oseba iz Gotov-čeve opere, 48. poklon, darilo, 49. prometno sredstvo, 50. domača žival (narečno), 51. umetniški izdelek, 52. italijansko mesto, 53. vrsla drevja. Vodoravno: 1. svetopisemska oseba, 7. prekmurski kraj, 15. mesto v traškem Kerzonezu, 16 kmečko orodje, 17. hlepenje, nagon, 18. razno- . , rt J~1 „.,!,,, .nmllo 90 rtisUa vrstna orouujav, iu. uc» mu»v »umije, -------- Učitelj: »Jelka, kakšna pa si? Zopet im zamazane kremplje, kakor zamorec. Kaj bi rekla, če bi jaz prišel v šolo s tako umazanimi rokami?« Jelka: »Gospod učitelj, jaz bi iz vljudnosti molčala.« * Ančka: »Ivtca, ti pa danes pleteš, kakor da bi hotela doseči rekord.« Ivica: »Ah, Ančka, ti tega ne razumeš. Rada bi končala preden mi bo zmanjkala volna.« velika svečanost. Bili so povabljeni velikaži t vseh strani Madžarske in Avstrije. Pripetilo pa se je, da je žena Szataryju v neki zadevi oporekala. Mož, ki ni maral nikakega nasprotovanja, se je tako razburil, da je pred vso družbo klofnil ženo, nečakinjo kardinala Migazzija. Vse je ostrmelo. Grofica se je dvignila in se takoj odpeljala na Dunaj k Mariji Tereziji. »Ne jokajte,« jo tolaži cesarica, »možje so danes vedno nesramne jši, toda jim bomo že pokazali.« Nekaj dni nato se pripelje cesaričin odposlanec na Szataryjev grad. Priti so morali tudi vsi plemenitaši, ki so bili navzoči, ko je dobila grolica klofuto. V slavnostni dvorani j« potem potegnil cesaričin odposlanec pismo in bral: »Jaz, Marija Terezija, po milosti božji cesarica rimsko-nemškega cesarstva, kraljica Madžarske, sem zelo razžaljena in ogorčena izvedela, da je grof Szatary pekavalirsko ravnal s svojo ženo, jo javno raz-žalil in položil svojo roko nanjo. Za pokoro in v opomin drugim zapovedujem: Prvič: Grof Szatary mora pred Isto družbo, pred katero se je pripetila žalitev, svojo boljšo polovico kleče in spokorno prositi za odpuščanje. Drugič: Plačati mora 100 maš za odpuščenje grehov. Tretjič: Med reveže mora razdeliti 500 dukatov. četrtič: Spovedati se svojih grehov in opraviti naloženo pokoro. Petič: Z ženo mi bo vsakega pol leta poročal o tem, kako z njo ravna, če bodo poročila neugodna zanj, bo odstavljen. Grof, ki mu je cesaričin odposlanec dopovedal, da bo zaprt, če ne bo ubogal, je moral ugrizniti v kislo jabolko in upogniti koleno pred ženo. Ta pa se ga je usmilila in mu rekla: »Na kolenih pred menoj, ampak v mojem srcu je tvoje mesto.« Španski kralj Filip Tudi Belgija ima svojo zgodovinsko klofuto. Ko je nekoč cesar Karel V. slovesno korakal v Antwerpen, je v začudenje opazil, da njegov sin Filip, poznejši španski kralj, ne odzdravlja na vzklikanje ljudstva. Ko z divjim pogledom ni nič dosegel, je glasno zavpil: »Če te dvorni mojster tako dolgo ni mogel naučiti, kako se pozdravlja, ti bom jaz kaj hitro pomagal.« Med temi besedami mu je pred ljudstvom prisolil krepko zaušnico, da , je klobuk v velikem loku splaval s Filipove glave. Raznoterosti Res velika smola Ferenc K. je imel res veliko smolo. Iz Budimpešte je dobil naročilo, naj pripelje v mesto panj čebel. Ker je bil bolj trd za denar, ni čebel lepo zavil in jih oddal kot prtljago, ampak jih je spravil v neko pločevinasto posodo in jih postavil pod klop, na kateri je sedel, hoteč jih na črno pripeljati v mesto. Nekaj časa je bilo vse v redu. Kmalu pa je mož začutil, da ni več vse v redu. Posoda je imela majhno luknjo-, čebele so jo izvohale in se podale na sprehod pod Ferencove hlače. Ko je mož ta zapazil, je imel že lepo število čebel v hlačah. Kar najbolj rahlo je odšel v mesto, ki se med spodobnimi ljudmi ne imenuje po imenu. Dolgo se ni vrnil. Vlak je pihal naprej in bližala se je že Budimpešta. Malo pred budimpeštansko postajo se je Ferenc vrnil v vagon, na začudenje vseh sopotnikov, samo v — spodnjih hlačah. Ljudje so mislili, da se je revežu zmešalo. Ko se je vlak ustavil, so takoj poklicali policijo, Pri zasližaniu je Ferenc povedal, kako je bilo. Ko je prišel na neimenovani kraj v vagonu, je hotel stresti čebele iz hlač skozi okno. V tistem hipu pa, ko je porinil hlače skozi okno, je prisopihal iz nasprotne strani vlak in mu hlače odnesel. Do Budimpešte je čakal, potem pa se je le moral prikazati ljudem. Dediščina na obroke Ko je pred nedavnim umrl v nekem mestu južne ioskane Piccardo G., je zapustil pismo, naslovljeno na svojo ženo. V pistnu je bila oporoka. Pokojnik je v pismu očital ženi, da mu je s svojimi muhami zagrenila sleherno nedeljo, vendar ji to velikodušno odpušča in jo postavlja za glavno dedinjo. Denar pa ji ne sme biti izplačan takoj, marveč v tedenskih obrokih, in sic»r vsak ponedeljek po 120 lir. »Ker vem, da si lahkomiselna in razsipna, sem prepričan, da do sobole ne boš imela več beliča v žepu,« piše mož v oporoki, »in boš morala prebiti nedeljo kislo, kakor jaz zavoljo tvojih muh. Če se boš še enkrat poročila, ne bom čisto nič hud. Tudi renta ti bo tekla naprej pod pogojem, da bo vsak dan en obrok izplačan, in sicer tvojemu novemu možu. Za vse to mi boš nekoč še hvaležna.« Gospa G. pa svojemu možu ni bila nič hvaležna in je zahtevala, naj sodišče oporoko razveljavi. Sodišče pa je bilo drugega mnenja in je moževa volja v celoti obveljala. Mali Tonček hoče vse vedeti. Vedno sprašuje očeta in mater, zakaj to, zakaj ono. Rad bi vedel, zakaj je jajce okroglo, zakaj miza ravna, zakaj nima krava kril in zajec rogov. Ko je bilo očetu že dovolj vprašanj, mu reče: »Ali še nisi slišal zgodbe o malem fantku, ki se je spremenil v vprašaj, ker je bil preveč radoveden in je preveč spraševal? »V vprašaj?« »Da.« »Toda očka, povej mi, kako je mogel obdržati piko pod vprašajem?« * Gost: »Ali bi me hoteli za pol lire obriti po eni strani?« Brivec (ko je na skrivaj pokazal svojemu tovarišu, da se temu človeku malo vrti v glavi): »Prosim, prosim. Po kateri pa?« Gost: »Po zunanji, prosim.« Ob enajstih zvečer divje zvoni v umobolnici. »Kdo je?« vpraša vratar. »Jaz,« se oglasi odgovor. »Zmešalo se ml {e in moram takoj v umobolnico.« »Zdaj ponoči? Ali ste neumni?^' Ali veste... da v XVIII. stoletju niso vedeli, da se pozimi ptice selilke selijo na jug? Videli so sicer, da ptic pozimi in, toda celo veliki naravoslovec Linne je bil mnenja, da lastovke in štorklje prezimijo na morskem dnu v vodi; da so 1. 1924. veliko govorili o godcu Jasperju v Bostonu, ki je tako igral na gosli, da so med goslanjem vsi kozarci v bližini popokali7 Pet let se je vadil, preden se mu je posrečil prvi poskus; da so pred dvema stoletjema v Hamburgu srečne matere poslale po porodu služkinjo k znancem in prijateljem sporočit jim veseli družinski dogodek in da je s služkinjo hodil sirotek, ki je vestno zapisoval darila, da so lahko otrokovi starši podarili prav tolikšno vsoto, če so dobili pozneje tudi pri dotični rodbini otroka; da je imel predzgodovinski struttosaurus okr-nele prednje ude, dolg vrat in pravilno ptičjo glavo, ter je opiraje se na rep lahko pokonci hodil? Nestvor je bil podoben velikanskemu noju z reP°m/_ kji pri starih Rimljanih človek, ki nI znal »brati in plavati«, popolna »ničla«; da je imel pevec Šaljapin lepo posestvo na Tirolskem, veliko hišo v Parizu in krasno farmo v Kaliforniji in da je en večer zaslužil do 100.000 lir; da sedaj poskušajo dobaviti svilo naravnost iz murvinih listov brez posredovanja sviloprejke; da bi se z osebnim vlakom pripeljali na luno v 180 dneh? Vožnja bi stala kakih 100.000 lir po sedanjih tarifah; da so miši kaj nečimurne živali? Če postaviš miško pred zrcalo in io pustiš pri miru, bo nekaj časa gledala nazaj, nato se bo zibala sem in tja in bo nazadnje začela plesati; da so pri bivši Zvezi narodov izdelali 185 predlogov za reformo koledarja, tako da bi na vsem svetu veljal enoten koledar; da lahko danes tudi najspretnejše potvorbe slik odkrijejo z višinskim soncem in rontgenovimi žarki; da je imel Friderik Veliki vedno pri sebi zvešček, v katerem je imel seznam vseh oficirjev, tudi najmlajših? »Naša Špela se je včeraj že tudi pesniško udejstvovala.« »Kako pa?« »Padla je v uredniški kož.« Zanimivi pojavi v naravi Koliko bi tehtal človek na luni Zelo zanimiv pojav v naravi je težnost. V vsakdanjem življenju se nam zdi težnost nekaj samo po sebi umevnega. Kakor hitro zgubi kak predmet trdno podlago, pač pade na tla. Toda to ni tako samo po sebi umevno. Pogoj za premikanje teles je vedno neka sila, in če vidimo, da se svinčnik giblje proti zemlji, ko smo ga spustili z roke, mora biti na delu neka sila, ki ga vleče k tlom. Ta sila je privlačna sila zemlje, ki ji pravimo tudi težnost. Vsa telesa na zemlji so podvržena zakonu težnosti, ki jo pač vsi poznamo po učinkih, ne pa toliko po vzroku. Vemo nddalje, da ima to silo ne samo zemlja, ampak vsako telo, naj bo iz katere si bodi snovi. S posebnimi aparati lahko celo merimo silo, s katero n. pr. svinčena krogla privlačuje nase kako manjše telo. Ta sila je podobna magnetizmu, pa je vendar povsem drugačna od nje, ker je mnogo slabša in nastopa pri vseh telesih, dočim opažamo magnetizem samo pri železnih in še nekaterih kovinskih telesih. Zemlja je zelo velika in njena privlačna moč vleče nase vse nam poznane teže. Mnogo manjšo privlačno moč ima luna, kjer bi 80 kg težak človek tehtal le 13 kg. Vendar pa je lunina privlačna moč tako velika, da vzvalovi morja na zemlji in povzroča padanje in naraščanje vode, ki mu pravimo plima in oseka. Vsi predmeti so podvrženi zakonu težnosti in ni ga sredstva, s katerim bi mogli težnost odpraviti. Težnost lahko premagamo, če predmete dvigamo, toda odpraviti je ne moremo. Kakor hitro težnosti nasprotujoča sila preneha delovati, ali kakor hitro je težnost močnejša od nje, zopet z železno doslednostjo deluje težnost. Odpraviti težnost se ni in se ne bo posrečilo nobenemu smrtniku. Tako bi bilo, če bi ne bilo težnosti Gornja slika je bila narejena leta 1879. in so norčuje iz neke lažne trdilve, da je Edison iznašel aparat, s katerim se človek lahko osvobodi težnosti. Ljudje hi se s pahljačami lahko poljubno dvignili v zrak iu bi lahko hodili v stanovanja kar skozi okno. Take iznajdbe pa žal ni in je tudi nikdar ne bo. MALI OGLASI V malih oglasih v«l|a pri likanfa iliib« T taka beseda L 0.30, pri fonltovanlskih oglatih |« beseda po L 1.—, pri Tt«h ostalih malih oglasih pa |« beseda po L 0^0. Davek »• račun« posabej. Male ogla— )« treba plačati tako) pri naročila. j SUičte B Rudosledno dovoljenje | prodam, ln sicer premog (lignit), železna ruda, santlnober ln schwerspat. Ponudbe na upravo Usta | pod »12 km od železnice« Stev. 18668. 1| n u Dobe: Postrežnico mlajšo, od 8 do 2, iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18618, b Dekle ea vsa kmečka dela sprejme Plevnlk Jože, 8to-žlce St. 25, p. Jožica pri Ljubljani. b Služkinja poštena, snažna ln urna, dobi zaposlitev. Istotam postrežnica za 8 ure dopoldne, Rožne dolina, cesta V*St 86. b Dekle z dežele vajeno vseh del, sprejme službo pri boljši družini, v mestu. Naslov v upr. »Slov.« St 18624. a 16 letni fant tSfie službo pastirja. • Naslov v upravi »Slov.« pod St 18588. a Sobarico okoli 80 let staro sprejmem v stalno službo, k večji družini takoj. Predstavi naj se v KoblarJeVi ul. 3, Ljubljana, med 13. ln 14. uro. b Čevljarskega pomočnika Iščem za stalno. Ponudbe pod: »Dolenjska« na upr. »Slov.« St. 13667 b Dva ključavničarja dobra, stavbna, vešča dela na Štedilnikih, sprejmem takoj. Biti morata popol. samostojna. Plača po zmožnosti. Naslov v upr. Slov. St. 13639. b j Službe j jmcjo: Starejša učiteljica mirna. Išče stanu primerno službo. Ponudbe pod: »Tiho, resno delo št. 13619 upravi lista, i Službo kuharice (gospodinje) želi k starejšemu gospodu ali gospe samo za hrano ln stanovanje zelo sposobna ln pridna ženska. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skromna 13541«, a Marijino sliko lončene plošče za stedll-1 nlk ln školjko za vodovod prodam. - Naslov v upr. »Slov.« St. 18588. 1 ' Krompir Zoper gnilobo rabite Inž. Prezljev »NEGN1L«. Trgovci znaten popust I Inž. Prezelj, VVolfova ul. St. S. telefon 84-78. (I Tri železna okna velikost 1.60X1.65 m, dvo-1 krilna za odpiranje, pod | polovično ceno, naprodaj. Trnovski pristan Sakov plug obračalni plug ln njivske brane proda Velka vrh, Tomačevo 19, pošta Moste pri LJubljani, 11 Krmilno peso prodam veC tisoč kg. Lojze Žabjek. Zg. Hru-Slca pri Ljubljani. J | V naši podružnici j na Miklošičevi cesti 5 j « sprejemamo naročnino in oglase za »Slovenca«, »Slovenski dom«, J »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Dajemo pojasnila glede oglasov. ■ Prodajamo knjige »Slovenčeve knjižnice«. — Telefon it. 30-30. £ Natakarica z osebno pravico, poštena, z večletno prakso, Uče službo kjer koli v mestu ali na deželi za takojšnji nastop ali po dogovoru. Po potrebi položi nekaj kavcije. Naslov pod šifro »Poštena« St. 13665 v vseh poslovalnicah »Slovenca«. a Moško suknjo in blago moSko obleko, prodam. Sv. Petra cesta 91, Ljubljana. 1 Podgane voluharje ln mlSi zanesljivo uniči Inženir Prezljev »Mlkrotan«, — LJubljana, VVolfova ul. 8, telefon 84-78. (1 r PEVA SPECIALNA TttGOVINA IN PREDILNICA 1 ZIMA NIZKE CENE I7IMA' TEL. 20-45 .UPIH SV.PETRAe.17J Zapravljivček kočijo ln mlekarski voziček prodam. Iskra Frane, sedlar, D. M. v Polju 22 Gospodična absolventka trgov. Sole, lepega nastopa, Slovenka, z znanjem Italijanščine, nemščine ln hrvaščine, prosi zaposlitve kot pisarniška. moč ali blagaj-nlčarka. NaBtop takoj. -Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod: »Skromna 21 letna« St. 13616. a Absolventinja zasebne bolnlčarske Sole, Išče mesto asistentke pri kakem zdravniku oz. slišnem zavodu. Spričevala prav dobra. Grem tudi na dom h kakemu bolniku za strežnico. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18464. Register blagajno prodam zaradi opustitve trgovine, ev. zamenjam za kakršen koli osebni avto. Naslov v ogl. odd. »Slov.« pod St, 13647. 20 letno dekle pošteno ln zdravo, dela voljno, želi zaposlitve pri dobri krščanski družini Gre tudi v otrokom. Naslov v upravi St. 18632. Proda se skobelnl ln poravnalni stroj v dobrem stanju. -Senk Prano, mizar, Trata, Celovška cesta. št. 13 LJubljana. Divji zajec! Sadjarji, Škode na sadnem drevju vas obvaruje inženir Prezljevo LEPU SIN-mazllo. Ljubljana . Wolfova ulica 8, telefon St. 84-78. Nov damski plašč siv, prodam. - Naslov upr. »Slov.« St. 13586. Omaro za obleko dobro ohranjeno, prodam Poizve se na poŠti Ljub ljana 8, sv. Jakob. Kratki zimski suknjič nov, ln suknjo prodam I ali zamenjam za dobro moško kolo. - Tomšič, Slomškova ul. 6. 1 I Fige za žganjekuho dobite najceneje pri Ant. Krlsper, Colonlale, Ljub-1 ljana, TyrSeva c. 81. Jttelo: 250 lir dam onemu ki ml preskrbi dvo- ali I trisobno stanovanje s prl-tlkllnaml. Ponudbe posla-1 ti na upravo »Slovenca« | pod »Cisto«, Na stanovanje sprejmem brezplačno] žensko, ki bi pomagala | hlSna dela. - Naslov upr. »Slov.« St. 13535. 1 H Oddalo: Opremljeno sobo poseb. vhodom oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13652. Sobo oddam dvema gospodoma v centru.. Naslov v upravi »Slov.« St. 13672. Dve stavbni parceli Ljubljani naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13685. p Prvovrstno hišo v Mariboru zamenjam za vrednost ca, 900.000 Ur, tudi za manjšo hlSo z doplačilom, v Ljubljani ali Zagrebu. - Ponudbe: Cajnlču, Zagreb, 6eno-Ina 9. p Lepa parcela cca 3000 m*, pri Remlzl, ugodno naprodaj, pojasnila pri Bregar & Krek, Miklošičeva 19. P Mut Perzijaner Skunks mut, Perzijaner I šal, krznen ovratnik za gospoda proda Marija Iršič, Streliška ul. 10. 1 I J štelo: imiMlN.l Ključavničarske obrti se želi Izučiti moj sin. -Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 13620. v Pohištvo Vajenca in pomočnika za pohištveno mizarstvo Bprejmem. - Ljubljana, Vodnikova 83. v Vajenca za krojaško obrt sprejme Erjavec, Igriška 3. v Modroce patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotetle nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik ' Ljubljana, Mestni trg 18 Hišne gobe uničenje In zaščita: Inž. Prezljev MERUL1N-uni-verzal. LJubljana, VVolfova Ul. 8, tel. 34-73. I Fige in brinje po najnižji ceni Ima stal no v zalogi tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana. 11 Smrekovi trami ročni voz, razno pohištvo, otroška posteljica, baraka ln Supa ugodno naprodaj. Ogled od pol 2 do 8. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13662. 1 Dve prazni sobi za pisarno ln 1 opremljeno sobo za stanovanje, po možnosti v skup nih prostorih, Iščem za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Nujno 13589«. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! iKiigiimcj Vrtnarija Inventarjem, v sredini mesta, vpeljana, 6000 m', z rastlinjakom In gorkimi gredami, ugodno naprodaj. Odda se tudi vrt najem. Ogled od pol 2 do 3. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13663, p Posestvo majhno, na zelo ugodnem ln sončnem krr.ju, blizu postaje Uršna sela —Toplice, ugodno naprodaj. Poizve se prt Karlu Kapšu, LJuben 29. pošta UrSna sela - Toplice, p Hišo v Ljubljani kupim za 600.000 Ur, ev. dve po ca. 250.000 lir ali parcele. - Ponudbe pod: »Trgovec« St. 13682 na up*avo »Slov.« p Otroški voziček globok, športni, ln moško kolo z lučjo prodam. Marenčičeva 8 • Moste, II. hiša, 1 Visoke in nizke omare postelje, mreže, modroce, pisalne ln navadne mize, sobne kredence ter druge predmete proda Trgovina »Ogled«, Ljubljana, Mestni trg 3, S Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene, dobre mamice, gospe Marije Erjavec nj. Ferfila vdove profesorja in naravoslovca se v »voji žalosti prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dragim znancem, ki so v teh težkih dneh pokazali toliko ljubezni do drage pokojnice in toliko sočutja z nami. Še posebno zahvalo izrekamo g. polkovniku Viktorju Andrej-Iči in g. dr. Janku Pretnarju kot zastopnikoma gospoda župana. Najlepša hvala tudi Časopisju in tisku za vse izraze sožalja. Sveta maša zadušnica bo v torek 23. decembra ob 7.30 v kapeli Marije Pomagaj cerkve Marijinega oznanjenja. Ljubljana, dne 19. decembra 1941. Ljudmila in Milena. t Za vedno nas je zapustil po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, naš dragi stric, gospod Anton Alexandrovits major v pokoja K večnemu počitku bomo dragega pokojnika spremili iz hiše žalosti, Erjavčeva cest« 4, dne 22. decembra ob 14.30 (pol treh) na pokopališče k Sv. Križu. . Sv. maša zadušnica bo 27. decembra ob 8.30 v cerkvi Marijinega oznanjenja pri oltarju sv. Križa. Ljubljana, dne 20. decembra 1941. Marija Smolič, nečakinja in ostali. Kože domačih zajcev, veveric, I lisic, dihurjev, kun ln | vider kupuje L. ROT, krznarstvo - Ljubljana, j Mestni trg 6. k | Kupujemo stare kolesne ln avto-mobllne zračnice. A. Goreč, poleg Nebotičnika, k Vse vrste odpadke krojaške lo Šiviljske ter žakljovtno. kupujem. -Hrenova ulica 8. k Zimsko suknjo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« [ pod St. 13624. Kotel za žganjekuho kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »100—300 | litrov« St. 13 626. k Robidovo listje zimske rasti, lahko tudi na peči sušeno, kupim vsako količino po najvišji dnevni ceni. M, Cu ček, Sv. Petra e. 13. k Kupujem vsako množino krojaške ln šiviljske, volnene In meSane odrezke, Izrabljene volnene Jopice ln čiste krpe za čiščenje strojev, vse tekstilne su rovlne. Pripeljite, pre pričali se boste sami, da najbolje prodaste samo pri tvrdki »Jugovolna«, Ljubljana, Tyrševa 41 dvorišče, levo, nasproti Sv. Krištofa. k BOblaue | Naznanilo preselitve Naznanjam, da sem se preselil z Viča v D. M. Polje 22 ln se priporočam za nadaljno naklo njenost. - Iskra Franc, splošno sed' - *vo ln tapetništvo. Gitare ln druga glasbila, strune ln glasbene potrebščine, najceneje pri Modlo, CoJ zova cesta 9. (8 Gramofonske plošče Izvrstno ohranjene, pro dam. Ponudbe pod »Vsa kovrstne« na upravo »Slovenca« St. 13633. K |Btiw| Kot družabnik želim pristopiti s sodo^ lovanjem k trgov, podjetju s 16.000 lir. Ponudbe pod »Trgovec« 18687 upravi »Slov.« d Vse denarne In trgovske posle Izvršim hitro Id točno. Obrnite ae na t M>-' -no spalnico In kuhinjo po ugod. ceni proda mizarstvo Velka-vrh, Krakovska ulica 7, LJubljana. S Rudolt Zore Gledališka ulica Stev. (Telefon 88-10. Moderno spalnico lz orehove korenine proda Clmerman, mizarstvo, D. M. v Polju. S H1,'!,',.'I Motorno kolo šport, tipa »Opel«, 500 cm', stroj ter gume prvo vrstne, prodam ali zamenjam za osebni avto, tudi brez gume. Naslov v oglas. odd. »Slov.« pod St. 13648. Obrt GaloŠe sprejema v popravilo vul- ] krnlzaclja Abulnar F~an, 1 , Tyrševa cesta 36, dvo- j j rlšče - Jugoauto. r' Vilo - hišo najraje enodružinsko ■— kupim v Ljubljani. Stanovanja ne rabim takoj. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Slov.« pod »Iz proste roke 13671«. p Ugodno prodam: TRG. HIŠA, nova, eno-nadstropna, v Ljubljani, z vpeljano trgovino spe-cerlje, eno-, dvo- ln trisobno stanovanje, 120 m" zazidane ploskve, 70 m" skladišča. Vrt 700 m'. Ce-350.000 Ur. — TRG. HISA, enonadstr., novejša, v najbližji okolici Ljubljane, na najpromet. točki, z vpeljano trgovino mešan, blaga ln velikim prometom. Dva trgovska lokala, 3 skladišča, pet-sobno stanovanje s centralno kurjavo ln vsem konfortom, sadni vrt 2000 m', cena 700 000 Ur. — HISA, nova, trinadstrop., v Ljubljani, 8 trisobnih konfortnih stanovanj, cena 980.000 lir. — HISA, enonadstrop., z vpeljano gostilno, salon ln večje skladišče, senčnat vrt, 1700 m1, v LJubljani, cena 330.000 lir. — HISA, enonadstrop., v Ljubljani, 6 dvosobnih In eno enosobno stanovanje in trg. lokal, 650.000 Ur. - HISA, enonadstrop. s trgov, lokalom, ter dve dvosobni Btanovanjl, v LJubljani, 300.000 lir. — VILA, nova, enanodstropna, Sest sob z vsem konfortom, parket, vodovod, elektrika, uredi se lahko kot dve trisobni stanovanji, ob večji železn, postaji proge LJubljana — Trst, 240.000 lir. — VILA, nova, tri dvosobna stanovanja, v LJubljani, 250 tisoč Ur. — VILA, nova, najbližji okolici Ljubljane, dve dvosobni stanovanji, 170.000 Ur. PARCELE v Slškl, Rožni dolini, Bežigrad, Koseze. — KUPIM gozdove, travnike ln druge nepremičnine. — Realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Citraši! Pesmi za cltre, Se mnogo Imam; vmes so božične, prav rad jih prodam. Brenkajte, pe-vajte, kličite vsem: »Slava Gospodu, mir dobrim ljudem!« - Kiferle, Ljubljana, Rimska cesta 6. Šivalni stroj dobro ohranjen, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13625 m Šivalne stroje pogrezljlve ln tudi starejše tip ekupi Nova trgovina »Ogled«, Ljubljana, Mestni trg 3. Vinsko klet in skladišče Iščemo v sredini mesta, Ponudbe na upravo Slov. pod »Skladišče 13668«. n Gostilno v najem ali na račun vzamem takoj ali po dogovoru ; po potrebi položim tudi kavcijo. Cenj. ponudbe je poslati na na slov: Pepca Umek, gostilna Koračin, Mirna, n Trgovski lokal velikost 6.5 x 5 x 6 s skla diščem 3x3x5, na zelo prometni cesti, takoj oddam. Ponudbe je vložiti na ogls. odd. »Slo>r.« pod šifro.; »Lokal 13683«. Filatelisti, pozor! Najugodneje kupit* In vnovčlte mamice vseh kontinentov -lo poslednjih oKupactlsIMb znamk « knjigam« '"n« Dc'žan, Ljubllnna, Stritarjeva «. Pravi filatelisti znamk na lepijo 1 Edina ln polno vredna znamka je bres prllepke. Zbirajte v vložnlh albumih najboljše kvalitete — Jol — ki jih dobite v vseh for matih » knjigarni Jane« Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva o. Osebni avto stroj v dobrem stanju ostalo nI važno, kupim. Naslov v ogl. odd. Slov pod Stev. 13649. Kupim osebni ln tovorni avto mobll. Prodam osebnega, tovornega ln motoclkle. žužek, LJubljana, Tav Carjeva 11. Triciklje (s Plrelll gumami) r lične velikosti, dobavlja takoj Generator delav nlca, Tyrševa cesta 13, Figovec, levo dvorišče, Tricikelj srednje velikosti, ugodno prodam. Mehanična de lavnica Ambrož, TyrSo va cesta 71. Iti Konja z vprego prodam ali zamenjam za dobro kravo. - Zadnlkar, Kožarje 27. 1 Novi naslovi Frančiškanska ul. 3. Telefon 45 18. Zavese za zatemnitev ta papirja oudl solidno to poceni Puc Danilo tapetnik Ljubljana. Slomškova 9 Telefon St. 85-71. Pension - Goste sprejme letu hotel za po novem »Bellevue« o Berite •Slovenca in oglašujte v njem f EIAR-Radio Ljubljana Nedelja, 21. decembra: 8 Radijska poročila v slovenščini — 8.15 Radijska poročila — 8.30 Orgelski koncert iz bazilike Carmmo Maggiore v Na-poliju (organist P. M. Napolitano) — 11 Peta maša iz bazilike sv. Petra v Rimu — 12 Razlaga in branje evangelija v itali|anščini (p. Zapatterreni| — 12.15 Branje in razlaga evangelija v slovenščini (p. Sekovanič) — 12.35 Kmečki trio — 13 Napoved časa, radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pe*mi. Orkester pod vodstvom Angeliniia — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca: Operna glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Fr. Kafoi: Gojitev sadnih dreves, gospodarsko predavanje v slovenščini — 17.35 Komorni zbor pod vodstvom D. M. Šijanca — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 20 Napoved časa, radijska poročila _ 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 Lahna glasba, izvajana od Adamičevega orkestra — 21.20 Pogovor v slovenščini — 21.30 Napoli poie — 22 Oodba Kraljevega letalstva pod vodstvom Alberta di Miniella — 22.45 Radijska poročila. Ponedeljek, 22. decembra: 7 30 Radii=ka poročila v slovenščini — 2.45 Slovenska glasba, vmes ob 8 napoved časa — 8.15 Radij«ka poročila — 12.15 Orkestralna glasba pod vodstvom Petralia — 12.40 Harmonikaški duet Malgaj — 13 Napoved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Stana Oboroženih Sil v slovenščini — flasba. Orke6ier pod vodstvom Bar-zizze — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca. Orkestralna glasba — 17.15 Koncert eopranistke Kseni|« Vida-liieve in mezzosoprani6tke Mile Koeejeve — 19 »Parliamo 1'italiano«, proi. dr. Stanko l.eben — Glavneg 13.20 Filmska -t proi. dr. Stanko 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 20 Napoved časa, radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 Prenos cerkvene' glasbe iz velike dvorane Pontilieio Istituto — 21.40 Rabagliati poje — 22 Operetna glasba. Orkester ElAR-ia pod vodstvom D M. Šijanca s sodelovanjem sopranietke Valeriie Hevbslove ia tenorista Francia — 22.45 Radijska poročila. Francesco Perrl: 18 Neznani ulenec Kgodovinskl roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. »In kdo je Mesija?« »Jehovov poslanec je, gospod, mogočen vojvoda iz rodu Davidovega, ki bo razpršil hudobne in ustanovil svoje kraljestvo za vse ljudi na zlatih stebrih pravice.« »Gospod,« se je vmešal v pogovor Lupus, »tudi junak Vidar je na |X>hodu. Prisegam ti, da sem davi videl konico njegovega škornja na Albanskih gorah. Bil je ogromen, kakor oblak!« In Lupus je debelo gledal s svojimi sinjimi očmi, kakor bi še videl valhalskega junaka, kako ee z velikanskimi koraki bliža na zemljo. Marcus Adonij je osup.o poslušaj. »Glej,« 6i je rekel, »vsi pričakujejo koga, junaka ali Boga, ki bi rešil 6vet. Čas Dionizov je zares prišel.« Ko so prišli čez Sulansko obzidje in tekli med vrtovi in nasadi, 60 končno dospeli do reke. Kraj je bil pust. Kalna, od zimskega deževja narasla voda se je zamolklo šumeč valila proti morju. Veliki čolni 60 z lesom in nalomljenimi skalami 6težka prodirali proti toku. Sužnji ob veslih so peli orientalske nenije, j>olne čudno tuje žalosti. Simon je zapazil v zalivu blizu nasipa stoječ Čoln. V njem je stal star čolnar in se je zdelo, kakor bi govoril z reko. »Oha, Haron, zavozi sem!« mu je zaklical. Čolnar se je obrnil, videl na bregu tri ljudi, zgrabil dolgo veslo, ga za6ajal v vodo in f>otiskal čoln proti bregu. Ko je čoln butnil ob nasip, je ribič pridvignil oči in videč Marka Adonija med dvema 6užnjema, se je nemalo začudil lepemu plemiškemu mladeniču. »Kaj ukazuješ, sin nimfe Lare? Kaj hočeš, da bi ti napravil ubogi Haron?« »Prep>elii mene in moja sužnja v me6to onstran Tibere in plačam te tako, da si kupiš nocoj lahko koštrunovo glavo in amforo vina!« »Gosj>od,« je odvrnil ribič, »kar vstopi 6 svojima 6užnjema! S teboj v čolnu bom mislil, da veslam proti Srečnim otokom!« Adonij je vstopil in čolnar je zaveslal v mesto (»roti okraju onstran Tibere. 18. Medtem je v hiši na Celiju pričakovala Vari-lija V6a vznemirjena in zaskrbljena kakršno koli vest iz Ostije, ker ji je takoj jjo Valerijevem odhodu Megakles vse [»ovedal. Zvesti sužnji Amala in Ioesa sta jo ravno česali, ko je Megakles, ki je bil nekak pokrovitelj njene ljubezni do Adonija, prosil, da bi ga sprejela, ker ji mora nekaj nujnega povedati. Ukazala je, naj ga takoj pripeljejo, in je izvedela grozno novico: Pontifeks je odjjeljal Marka Adonija v O6tijo, da bi ga jjodaril cesarju. Vse je bilo preračunano in Varilija je vedela, da je izgubljen. Vedela je, kakšen je stari satir in kako okruten je, ako 6e mu kdo upira. Misel, da bi nedolžni in vzorno navdušeni mladenič jjostal žrtev starega grešnika na otoku Capri, jo je mučila do obupa. Pa je začel tedaj okoli sedme ure prihajati z ulic prvi odmev izgredov. Reke s palicami oboro- Hrum se je širil kakor šum viharja v gozdu. Varilija je prestrašena poslala gledat, kaj je, in prinesli 60 ji vznemirjajoče novice: cesar ne pride v mesto, f>odivjana množica je naskočila in zavzela skladišča in tudi zasebne hiše. Stražniki in pretorijanci nastopajo povsod in pri skladiščih žita je prišlo med plebejci in vojaštvom do spopada. Vest, da cesar ne pride v mesto, je Varilijo še bolj j>otrla. Spravljala je vse v zvezo z Adonijevo navzočnostjo v Ostiji in videla v 6voji razburjenosti že najbolj divje možnosti. Videla je dečka zaprtega, mrtvega, vrženega v morje in 6rce 6e ji je krčilo. Najzve6tejši njeni sužnji Amala in Ioesa sta jo skušali tolažiti. »Gospa,« je rekla Ioesa, ki je bila iz Sirije, »obljubi A6tarti belo juničko, jaz pa bom molila k boginji ljubezni neko tajno molitev in vrnila ti ga bo zdravega!« »Jaz pa bom molila k božanski Freji,« je rekla Amala, »in svoje la6e bom žrtvovala Veneri Golo-glavki!« 19. Tako je Varilija v opoldanskih urah skoraj obupana čakala( in njeno nestrpnost 60 še večale razburjene vesti, ki so jih prinašali sužnji, katere je pošiljala v mesto. Podivjanost ljudstva je strahovito naraščala, skladišča žita 60 bila jjorušena, zaloge na Palatinu zavzete in množica se je še vedno valila po ulicah in v grozni zmedi morila in plenila. O senatorjih, ki so šli v Ostijo, da bi spremljali cesarja, ni bilo nikakega sledu. Pravili 60, da je bilo kup nosilnic pred vilo Fulcinija Triona razbitih in da so pretorijanci komaj zadržali množico, ko je Tiberijeva ladja odhajala z razpetimi jadri. Govorilo se je o požarih in o velikem številu mrtvih. Zdelo se je, da se mora ta dan zgoditi v prestolnici sveta nekaj groznega. Strah so večale še govorice o prečudmh 6tvareh, ki so krožile tiste dni jx> mestu. Bilo je okoli devete ure — tretje pof>oldanske —, ko 6e je vrgla Varilija nr tla pred Dionizov kip in goreče molila. Tedaj je planil v sobo Marcus Adonij. Bil je nekoliko bled, a se je smehljal. Varilija je veselo vzkriknila in ga jokajoč ee objela. »O moj dragi Adonij, ali si tu?« In ga je poljubila, kakor bi ga jx> dolgih letih spet videla. »Zakaj jočeš, draga? Ali si mislila, da 60 me ubili i1« jo je vprašal. »Duša moja, Megakles mi je povedal, da te je peljal Valerius v Ostijo, hoteč te f>odariti cesarju, in bila sem obupana. V6e jutro sem bila zaradi tebe v groznem 6trahu. Ali si videl 6tarca 6 Ka-prija?« Ob besedi »podariti« je Marcus Adonij mrko nasršil obrvi. »Podariti me?« je vprašal z izrazom začudenja in užaljenosti. »Saj vendar nisem suženj! Sel sem v Ostijo, da bi bil cesarju "Ustavljen a ne darovan!« Una macchina per scrivere portatile che, oltre le proprie caratteristiche di trasportabi-iitii, offra tutti i vantaggi di una macchina per ufficio e la: Pisalni stroj v kovčegu, sodobne elegantne linije, praktičen radi prenosljivosti ter svoje izvrstne trpežne konstrukcije uporaben tudi za pisarno: MOD. 90 Roppresentanlo eselusivo per la Provincia di Lubiana: A. KOVAČIČ Prešernova ul. 44 Tel: 26-36 prei Ivan Legat NAZNANILO! Vljudno Vas obveščava, da sva OtVOllla bflVSkl SalOK za gospode ..HIGIJENA" v hiši tvrdke Verlič, Tyrševa 31. Zagotavljava, da se bova potrudila za čim boljšo postrežbo. Se priporočava za Vašo naklonjenost NACE — MARKO L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16 In 18.15, ob nedel|ah In praznikih pa ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30 Krasen film iz dobe krvave franc. revolucije Grof Brechard Amadeo Nazzari, Luisa Ferida, Ugo Ceseri KINO UNION TEL. 22.21 Velefim o življenju in de.u noiimberčktga iznajditetja Nor'mberškl obtoženec Heinrich George, Kristina Soderbaum, Paul Wegener _KINO MATICA TEt. 22-41_ V/.trnjoost iznajdljivega easmkarjn in premetenost njegove žene razkrijeta skrivnostni umor Neumorni reporter Bary Barnes, Valerie Hobson, Edvward Lexy KINO SLOGA - TEL. 27-3U Razveselite svoje drage z darilom „BOSCA" zabojem, ki je v njem 6 steklenic izbranih vin (2 steklenici penečega vina, 1 steklenica Kina vina, 1 steklenica vina „Amaro", 1 steklenica desertnega vina in 1 časa češenj v žganju, povrh pa še nakaznica za posebno BOŽIČNO DARILO (listnico, kolo, pribor za jeditd.) CENA ZABOJU L. 260 — Zaboje s steklenicami izbranih vin dobite v DAJ-DA&1U, ki Vam želi srečne božične praznike Na sam dan Božiča bo za počitek nameščencev DA J-DAS1 zaprt. — Prosimo goste, da to upoštevajo. DAJ-DAM Zaboje z izbranimi vini in posebnim božičnim darilom dostavljamo po želji tudi na dom. Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/II v svoji črtaln!ci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. 11 31S Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. POSLUŽITE SEJ Knjige »Slovenčeve knjižnice« so najlepše darilo za božič in novo leto. Vsaka knjiga le 5 lir! Il«llll|llllllllll!llllllllllllfllll^ Pozor! Gospodinje, tukaj so naši prazniki, preglejte svoja podstrešja, skrinje in omare, zberite vse, od volne in kontenine, kar vam samo dela na-potje, vse tekstilne sirovine, ki jih ne potrebujete, pripeljite vsako količino, prepričajte se, da boste najboljše prodali samo pri tvrdki »Jugovolna«, Ljubljana, Tyrševa 41 dvorišče levo, nasproti Sv. Krištofa. ....................................................................................... ................................. Presso I pift importanti uftici postali del Regno potete consultare gratuita-mente il catalogo delle carte valori postali vendibili per coUezione dall'Uffi-cio Filatelico dell'Amministrazione dalle Poste e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano le richieste di acquis!o di francobolli e del catalogo. II prezzo del catalogo 6 di L. 4.— se acquistato direttamente nell'Ufticio Filatelico di Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per 1'interno del Regno e Colonie e L. 2.75 per 1'Estero. Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotnic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in kataloeov. Cena katalogu je L. 4.—, če ga naročite neposredno pri filateli-stičnem uradu v Rimu. Za pošlijatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. Zahvaljujemo se najiskreneje vsem, ki so izkazali našemu rajnemu OČETU zadnjo čast in spoštovanje. Čutimo dolžnost, izreči zahvalo preč. duhovščini, predvsem našemu spoštovanemu fajmoštru na Jezici preč. g. Janezu Puclju za tolažil ne obiske, čč. sestram v bolnišnici in v Zavetišču su. Jožefa za požrtvovalno nego v bolezni in ob smrti rajnega, vsem dragim sorodnikom za njih sožalja, spremstvo in cvetje, ceni. uradništvu in uslužbencem >Poštne hranilnice« ter odbornikom društva »Nižjih poštnih uslužbencev za častno spremstvo in izražena sožalja, ugled, ravnateljstvu in ceni■ osebju »Ljudske tiskarne« kakor tudi ravnateljstvu lista »Slovenec« za mnogoštevilno spremstvo in tolažilno sočutje. Zahvala tudi vsem dragim znancem in prijateljem iz Ježice, Stožic in Male vasi. ki so na ta ali oni način izkazali pok. očetu še v življenju naklonjenost in razumevanje. Bog povrni vsemi Jezica - Ljubljana, dne 20. decembra 1941. Ttodhine Gmeiner - Črnivec Kap jih je zadela... »Če bi ne bilo Chappella, bi te zdaj ne bilo več med živimi!« Z dobrodušnim smehom se je rokoval pastor Friars z detektivom. »Da, moj sin, videl sem vas že večkrat v Spelmansmarketu. Tisti ubogi poštni uradnik vas je že čisto bogokletno ošteval...« E Montgomery zmaja začudeno z glavo. »Jaz sem pa mislil, da ima v sebi več tr-ovskega duha. Saj sem mu vendar odkupi' ar cel voz konzerv!« Pastor Friars se je glasno zasmejal. »Ah, spet ne razumete! Staremu je vaš tempo prenagel! In povrh vsega se ne more z vami zabavati. ,Komaj da ie vstopil, že hoče imeti vse gotovo,' je pravil o vas. .Najbrž ima ta Amerikanec slal>o vest! Saj so ti-le yankeeji navadno iz rodu izseljencev ali pa izgnanih zločincev,' je še pristavil.« Amerikanska trojica se je zdaj zasmejala družno s pastorjem. »In kletvice,« nadaljuje pastor, »s katero je zabelil konec stavka, vara niti ne bi hotel ponoviti.« »Sedaj mora pa poštni uslužbenec gotovo delati pokoro v raševini in s pepelom potrošeno glavo?« vpraša zadovoljno Montgomery. »Zakaj?« vpraša začudeno Triars. J »Zakaj? No, vendar kleti v prisotnosti du- I hovnika ...« • »Ah, zgleda, da niste dobro jjoučeni o angleških duhovnih razmerah. Višja duhovščina škili v Rimi En del pastorjev, to je nižje duhovščine, je jx>božen, ostali pa so precej svobodnega svetovnega nazora, tako le na tihem, krščansko-so-cialna unija ...« »In h katerim naj prištevam vas, častiti?« vpraša Ambrose. »Mladi mož, to je vprašanje vesti! — Torej, štejte me med tiste, ki v njih prisotnosti lahko kolnete!« »Torej k pastorjem s svobodnimi nazori?« »To bi fioraenilo zopet registriranje I Pustimo rajši to zadevol — Kaj je novega na heatherston-skem gradu?« »Ste že slišali o našen* strašilu?« povprašuje Montgomery. Pastor Friars se nasmehne. Očitno se je rad smejal. »Nu da, saj toliko okrog klepetajo ...« »Moj predstavnik je streljal v Calgarjevega duha, ko je v drugega grofa healherstonske rodbine ...« »Toda, prosim vas, gospod Montgomery! Ce hi mi tole pravil eden izmed mojih kmetov, bi se mu nasmehnil in dejal: .Upam, da si pri tem pobožno mislil na Zveličarjal' Kajti babjo vero še ne morem iztrebiti tem ljudem! Če mi pa pravi kaj takega Amerikanec, moram misliti, da ima dotični človek malo spleena ali pa tiči za stvarjo kak zločin ...« »Vi ste pa odličen pastor!« mu pravi pohvalno Montgomery. »Če boste morda nekoč brezposeln, lahko vstopite pri nas v zbor detektivov!« In Ambrose pripomni: »Torej: Častitljivi, Amerika vas pričakuje!« A častitljivi se čisto nesramno zarezi. »Ali veste, draga deca, kaj bom napravil, kadar bom brez fiosla?« Pričakovaje ga vsi trije pogledajo. »Nu?« »Tedaj bom prišel v Združene države in bom tam pri vas ustanovil novo versko sekto.« Zveneč smeh je zazvenel v odgovor temu dobremu domisleku. saj so Združene države severo-ameriške klasična dežela verskih sekt. 18. Roko čez roko je plezal Chappell f>o možnosti s čim manjšim kretanjem udov in telesa j>o grdo in glasno se trgajočem blagu navzgor proti odprtini. Pod njegovo težo se je zlatonitkasta tkanina vedno bolj nategovala. Kadar se je povzpel kakih trideset centimetrov navzgor, je popustilo trgajoče se oltarsko pregrinjalo za kakih petnajst centimetrov. Tisti košček, ki se ga je komisar krčevito oprijemal, je bil od minute do minute bolj tenak. Kljub temu ni Chappell verjel, da je zgubljen. Od napora zasopel je plezal naprej. In odrešilei rob grobnice se je počasi jx>mi-kal bliže. Samo dve pedi in bi dosegel gornji rob. Toda v tem je začutil, da opora naglo popušča. In vedel je, da je že čez mero napenjal to preperelo tkanino. Zato je stavil vse na eno kocko. Pozabil je na vso previdnost. Brezobzirno se je s plezanjem pognal kvišku. In v tem se je glasno raztrgal zadnji košček oltarskega prta. Toda Chappell je le še dobil toliko zagona, da se je lahko še prijel s konci prstov zunanjega roba odprtine v grobnico. Raztrgani oltarski prt je zdrčal v globočino. In Reg Chappell se je kolebal, držeč ee 6 končki prstov, nad neznansko globočino. Previdno je prenesel težo telesa na levo roko. A prsti desniee so tipali milimeter za milimetrom naprej. Potem je prenesel težo zopet na desno roko. In to s tem uspehom, da bi kmalu strmoglavil v odprtino. Od preobilnega truda mu je udaril pot iz znojnic. In gladki robovi iz granita so mu resda nudili komaj trohico opore. Končno se je le lahko toliko prijel, da je mogel napraviti vzjion Počasi se je dvigalo telo ob kamnih kvišku. Še en koleb. Chappell se je lahko že jiodprl. In koj nato se je vrgel na rdečo preprogo pred oltarjem in se oddahnil. Ostal je nekaj minut tako. da se mu je za-jedel v hrbet hlad oltarskih kamnov. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor CenlB