174. številki. Ljibljaia, v torek 1. avgusta 1905. XXXVIII. leto v. — v">j-; • ■. » : ;*kaja vsak dan svečar, iaimSi nedelj« ta prasnite, ter velja po posli »rejeman aa avatro-ograke eeiele u vsa lata 16 K, se sat lata lt ft, sa Satrt lete • K 60 k, aa aa masa« 1 K 30 h Za LJubljano ■ aaiujaajsa na dom sa vas ;it M K, sa pol leta 11 K, sa Satrt Ista 6 K, sa en meče« t K. Kdor hodi sam ponj, pla&a aa vse lete »t K, sa pol leta 11 K, sa satrt leta 6 K 60 h, sa en mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele tolike več, kolikor snala poStnlna. — Se sareSbe bres istodobne vpofiujatva naročnine ae ne oiira. — Za oznanila eo plačuje od petaroetopne petlt-vrste pa is h, Se ae ee esnaatte tlaka enkrat, po 10 a, Če ee dvakrat, in p« 8 h, Is ee tlaka trikrat ali večkrat. _ Doptat ta} |ee tavale frankovatt. — Rokopisi ee ne vračaj o. — Uradnlitvo in upravnlitvo Je v Knaflovih oiieah It. 6, m eieer aredniltve v L nadstropja, apravailtve pa v pritličja. — UpravniStva naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaatje, esnanila, t J. administrativne * tvari Posamezne številke po lO h. „Slovenski Narod" telefon št. 34. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slsvno p. n. občinstvo uljudno vsblmo ne *ovo nsročbo, stsre gospode naročnike pa, kstsrlm je potekla koncem meseca naročnina, orosimo, ds Jo ob pravem 5csu ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD n valja za ljubljanske nsročnlke brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I četrt lets . K 5*50 Pol leta . • w U"— I En mesec . „ 1 90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto . . K 25-— I Četrt leta . K 6-50 pol leta . . > ■ 13-— I En mesec - „ 2-30 KS" Naroča se lahko z vsakim dnevom a škratu ae mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično nsročllo. JS" List se ustavlja 10. dsn po potekli naročnini brez ozlrs vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob prsvem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda11. Gleispach zopet na dela. Koroška sodišča so nemška posestj; zato mora vladati pri teh sodiščih, v katerih področju pa biva dobra tretjina Slovencev, izključno le nemščina kot uradni jezik in bogDezadeni, da bi se nastavil kak sodnijski uradnik, ki bi bil zaveden Slovenec in če je tudi morda rojen na korakih tlph. To je vodilno načelo korenih nemških nacijonalcev in to načelo je sprejel kot svoje tudi predsednik gra-Škega nadsodišča, „veliki prijatelj slovenskega naroda," grof Gleispach. To načelo izvaja Gleispach z železno energijo :n do zadnjih mogočih | konsekvenc. V zadnjih letih je iztiral slovenski jezik z barbarskim nasilstvom izpred koroških sodišč in sedaj straži in pazi kot Cerber, da bi ne bil pri koroških sodiščih nastavljen nobeden zavedni slovenski uradnik, boječ se, da bi že slovenski posameznik lahko razbil ono načelo, ki ga je on v sporazumljenju z nemškimi nacijonalci uveljavil za koroška sodišča. Pri deželnem sodišču v Celovcu je služboval kot avskultant Slovenec, dr. Eušej, koroški rojak, ki je vstopil pri sodišču v Celovcu samo zbog tega, da bi bil kasneje kot sodnik nameščen doma na Koroškem. Letos je bil dr. Kušej na vrsti, da postane sodni pristav in razume se samo ob sebi, da je računal na to, da bo imenovan za adjunkta na Koroškem. Toda Kušej je obračal, Gleispach je pa obrnil. Prišla so imenovanja, a KuŠej ni dobil mesta na Koroškem, marveč poslan je bil k nam na Kranjsko na hrvatsko mejo v Črnomelj. Kušej ni morda kak slovenski narodni agitator, od katerega bi se bilo bati, da bi spravil ali mešal politiko v pravosodje pri koroških sodiščih, a Gleispachu je bilo Že to dovolj, da je rojen Slovenec in da se tudi zaveda svoje slovenske narodnosti, in že to je graškemu satrapu zadostovalo, da ga prežene s Koroškega. Slovenec sme biti pri koroških sodiščih k večjemu avskultant, kar je višje, je že od zlega, to je Gleispachov aksijom. In tega aksijoma se je držal tudi, ko je Kušej odklonil mesto sodnega pristava v Črnomlju in izjavil, da raje zapusti sodnijsko službo, kakor da bi šel na mesto, za katero ni niti prosil. Kušej je izborno kvalifikovan, zato tudi ni bilo lahko, da bi se mu k,.r kratkim potom dovolil izstop iz službe, zlasti ker je bil itak nepravilno imenovan za adjunkta v Črnomlju, za katero mesto ni niti vložil prošnje. Z raznimi izgovori in pretvezami se ga je pregovorilo, da ni dal slovo sodniJ8kemu stanu in ker je bilo prostih tudi nekaj mest v področju celov škega deželnega sodišča, se je upravičeno pričakovalo, da dobi Kušej zanesljivo mesto sodnega adjunkta kje na Koroškem. Kakšna zmota! Gleispach je ostal zvest svojemu načelu, da so koroška sodišča izključna nemška domena in da pri njih ni mesta za Slovenca in naj si je tudi koroški rojak. Kušej je moral s Koroškega, dasi bi njegovemu imenovanju, ker je Korošec, ne mogli nasprotovati niti koroški Nemci, ki vedno in vedno naglaŠajo, da so nasprotni samo importirauju „slovenskih agitatorjev" z juga izza karavanških gora; takisto pa tudi ni smel priti na Spodnje Štajersko, odkoder prav tako podi Gleispach slovenske avskultante na Kranjsko, da ne pride v neprijeten položaj, da bi jih moral imenovati za adjunkte v domaČi deželi; zato ga je Gleispach poklical k sebi k nadsodišču v Gradec, da bi s tem preprečil nesrečo, ki je grozila, ako bi se Kušej imenoval za adjunkta na Koroškem ali v področju okrožnih sodišč v Mariboru in v Celju. S tem je Gleispach na eklatanten način pokazal, da smatra Koroško in Spodnje Štajersko za izključno nemško posest, kjer se naj ne namesti noben slovenski uradnik, katerim je samo milostno še dovoljeno, da se smejo nastavljati pri nas na Kranjskem. Po Gleispachovem nazoru torej Štajerec ali Korošec, &ko je slučajno rojen Slovenec, ne sm» dobiti kruha doma, uradniška raes'a doma so mu zaprta in če le vpt°pi v državno službo, prežene se g* 2 nasilstvom ali z zvijačo na KrarJ8ko> ali se ga pa napravi neškodJi* ^ega s tem, da se ga pošlje v *vu)mo. Slovenci na Koroškem in Štajerskem so postali vsled Gleispachovega nasilstva brezpravni na svojih rodnih tleh, na katerih se sme šopiriti samo tujec, domačin pa idi s trebuhom za kruhom po svetu. Državni osnovni zakoni jamčijo vsem državljanom enakost in popolno ravnopravnost, najvišji čuvar pravice in vodja pravosodja na Štajerskem in Koroškem, grof Gleispach, pa krši na najbrezobrazuejši način te temeljne zakone, da ponižuje Slovence v državljane druge vrste in jim jemlje pravice, ki so jim zajamčene v državnih osnovnih zakonih. Ali naj Slovenci še nadalje mirno trpimo nasil8tvo tega satrapa? Mislimo, da je že zadnji čas, da se napno vse sile in se strmoglavi s predsedniškega mesta graškega nadsodišča človek, ki na najvišjem mestu, kjer bi bilo treba čuvati pravico in varovati zakon očitno kaže največjo sovraštvo zoper Slovence. Vojna na Daljnem Vitokn. Japonci na Sahalinu. Japonei izvršujejo okupacijo otoka Sahalina kaj naglo, dasi je ruskih vojakov na otoku okoli 5000 z 12 topovi. Japoneev je seveda mnogo ved. Za Ruse je posebno pogubno, ker so po obsežnem otoku razdeljeni v male oddelke, s katerimi Japonci lahko obračunajo. Vendar imajo Rusi še mnogo krajev v notranjih delih otoka v svojih rokah. Sploh pa Japonoi ne morejo govoriti o okupaciji Sahalina, dokler ne ujamejo ruskega vojaškega gubernatorja L j a-p u no v a, ki je zelo pogumen ter se ne bo zlepa vdaL Poveljnik japonske armade na Sahalinu je sporočil v To kij o: »Samostojni oddelki konjenice, ki bo se popoldne 27. julija pomikali proti L a j t kova, so se ponoči zopet umaknili vsled velikih nemirov (?), ki vladsjo v mestu. Levo armad no krilo se je začelo 28 julija ob 3. uri zjutraj pomikati proti Lujtkovu. Ob 8 uri zjutraj je bi Lujtkov popolnoma obkoljen. Japonske čete, ki so bile odposlane, da zasledujejo Ruse, so zadele istega dne osem kilometrov južno Lujtkova na rusko pehoto 800 mož, izmed katerih bo jih Japonci 200 ubili (?) 500 pa Ujeli (??). Drugo japonsko krilo je odrinilo istega dne proti Derbanskoju, potisnilo Ruse nazaj ter zasedlo popoldne ta kraj. Japonska konjenica se je medtem pomikala proti Loni-kovu Pri Vedernikovskem je prišlo popoldne do bitke z oddelkom ruske pehote in artiljerije. Rusi bo se morali umakniti, nakar so jih Jsponoi zasledovali, nato pa zasedli Alovskoje. Dne 28. julija so Japonci pregnali Rubo iz pokrajine Rvkovsk, ter zasedli mesto. Pri tem so se vršili hudi boji po ulicah. Z mandžurskega bojišča. General L ine vi č je sporočil 29. julija v Petrograd: »Armada ima zasedeno pokrajino Hajlungčeng. Oddelek, ki je šel do V a n gr u 1 i n a , je imel spopad b čungusi. Dne 26. se je oddelek pomaknil dalje naprej ter je naskočil ob 6 uri zvečer japonsko pozicijo. Japonci bo se umaknili, izgubili mnogo vojaštva in vojnega materijala. Po končani nalogi se je naS oddelek brez znatnih izgub vrnil.« — Tako ruski uradni viri. Angleški časopisi, predvsem »Daily Teleerr»ph«, pa poročajo iz NjuCvanga, da si Rusi zaman prizadevajo, da bi zažgali japonske zaloge v Simmingtingu in Koli-tungu. Nedavno bo se pojavili Rusi devet milj severno teh dveh krajev. Velika splošna bitka ae pričakuje v najkrajšem času na celi Črti. Vse priprave so dognane. Nadalje je izvedel »D»ily Tele-graph« od nekega vojaškega 'zve-denca iz Mandžurije, da ima Line-vič 50.000 do 70 000 mož več kot jih je imel priMukdenu. Sedaj ne prihaja k nJemu nič več novega vojaštva, ker g* ne potrebuje več. Da se je transport vojaštva in streljiva tako gladko izvrši), zahvaliti se je reformam železniškega ministra kneza Hilkova. Ustanovilo se je mnogo novih postaj, kjer so izogibališča. Sedaj se dovažajo le še topovi in streljivo. Poprej so Rusi potrebovali za transport armadnega voja 20 dni, sedaj se zgodi to v 12 dneh LISTEK, Nemški „Drang nach Osten". (Dalje.) Viljem II. je izrekel 20. junija 1902 pomenljive besede: »Ea ist das Weitimperium, daa der germanisehe Geist anstrebt,« in že prej 19. januarja 1896: »Naša dolžnost je, da branimo rojake za mejo in da k naši domovini pridružimo obširnejšo nemško imperij o« Enako je govoril Bismarck: »Das Slaventum darf nicht sein straubiges C a -riatide n-Haupt erheben!« Značilno je tudi to, kako so nemški im peratorji prestavljali svoje stolice, iz Ahena so prišli v Frankobrod, odtod na Dunaj in v Berolin, torej vedno bolj proti vzhodu. Nemoi obračajo svoje oči vedno le na vzhod; tam bivsjo po krepkem izrazu pangermana Jenča Slovani »kakor psi na senu: niti sami ne jedo, niti drugim jesti ne dado.« Drugi pangerman Reimcr hode, da se omeji v bodoči G e r-maniji »ius connubii* Slova- nom, češ, da poslednji ne »obasta rdijo« polnokrvneger-manske rase. Dalje nazivlje filozof Hartmann germansko pleme moško, a Blovansko žensko, in je mnenja, da mora pomakniti Germanija svoje meje notri do Volge. Sam pesnik Schiller je pangerman, ker pravi: »Unsere Spraehe wird die \V e 11 beherr s oh e n«, in poje: Zwei Reiche werđen blutig untergeben Im Osten und im Westen, sag' ich Euch, Und nur der lutharisehe Glaub' wird bleiben ! (VVallensteinova smrt.) Le slovanska plodovitost je še Nemcem napoti. Ta nadkriljuje mnogo nemško plodovitost Sam BiVov primerja glede na plodovitost Slovane s kunci, a Nemce z zajci. Zato pa izdajajo Nemci milijone za germani-zscijo. Bebel je svoj čas rekel, d a a k o bi vlada te milijone, ki jih potrosijo Nemoi za zamorske kolonizacije, vrgla v hrani-borfike luže, bi postala Pru-sija raj. Štiri baltijske države bo izginile druga za drugo: obotritsks, Ijutiška, pomoranska in ranska (= rujanska) To je najlepie priča, kako nemško morje po goltu je, le ime »Wendland« na Ltlneburškem je še žaloaUn sve-dok nekdanjfga Slovanstva. Veleti, Rani, Htžani, Glinjani, Berežsni, Ćrtss-penjani, Stodovani, Ukrjani na nemški kvas vcepljeni so dali krasni tip Braniborloa b takimi eksemplari, kakor je Bismarck in Biilov. Na Poroo-ranskem je samo Še 17 vesi ob leb-skem jeteru, kjer govore »slovinski«, slovanska Lužica obsega le 60 vasi, v katerih govore »tudi po serbski«. Podonavski Slovaki in Moravei, zmešani z Bavarci, tvorijo tip današnjega Avstrijca, ravno tako alpski Slovenci tip zdravega Štajerca. Dandanes so postavljene tri črte nemških koloni(, prva črez pribal-tijsko ozemlje do Petrogrsda, druga črez Poljsko, Galicijo, Volin, Maloruaijo do Volge, tretja črta sega črez Ogrsko, Rumunijo, Krim, Kavkaz do Male Azije. V Mali Aziji bo Nemci z zgradbo železnice udejBtvili prvi del svojega programa. Nemci hočejo, po mnenju avtorja, zavojevati najprej nekdanje ozemlje Otonov in Hohen-štaufov, a nato ostali materik, in sicer po vrsti: A vatri jo a Trstom, Švico a Holandsko, »zemljo Gotov«, to je Poljsko, Balo in Malo Rusijo, nato Gršzo, Turčijo, Malo Azijo, Sirijo in Palestino; z Galicijo in Bukovino, Bosno in Hercegovino, srbijo in Bolgarijo, Rumunijo, Belgijo, Franoijo, Italijo in Špansko hočejo takoimeno-vano »srednje - evropsko carinsko zvezo«, katero bi vodili sami. Skandinavske države se dobrovoljno povrnejo k materi Germaniji, Velika Britanija in njene kolonije, t. j. »ozemlje Sakaov« ae priklopijo h germanskemu centru. Dalje mislijo Nemci zavojevati Severno in Južno Ameriko, pokoriti mongolsko pleme: Japonce in Kitajce in zediniti Rusijo s svojo drŽavo. Avtor pravi nato: »Take so nemške zahteve. V njih se čujejo odzivi g ških titanov in teurgov. Nemei ne opazijo protislovja Bismar-ckovih deviz: »Dem Tapferen ge-h6rt die Welt« in »Maeht geht vor Reeht« i evangeljskim naukom: »Blaženi krotki, ker zemljo bodo posedli!« Slovani stopijo v zgodovino, kakor znano, a Prokopijem, a ie tu jako nepopolno. Sieer išče že pred njim Taeit razlike med Veneti in Sarma ti, in pri Ptolomeju čitamo ime Venadi, vendar oba vira nam nič ne povesta pozitivnega o Slovanih. Prokopijeve notiee o Slovanih izpopolnujemo a poznejšimi, zlasti z noticami Jordana in Pavla Dijakona. Dasi bi moral to g. D. N. Vergun dobro vedeti, vendar išče Slovane že 1000 let pred Prokopijem. Že slavni otec zgodovine He-rodot nam baje pripoveduje — kajpak simboliško — o prvem spopadu Nemcev b Slovani. D. N. Vcgan trdi e »prvim preiskovalcem slovano-ger-manskih odnošajev v starem veku« prof. Braunom, da Herodotovi »Nt-vri« niso drugega nego Slovani. Zmaji, a katerimi so se imeli Nevri boriti, bo — Nemci. — Tako tudi druga zgodovinska fakta, ki jih avtor navaja na atr. 45 —49, razlaga čisto po svoje, povsod išče modernega nacionalizma, in od prvega početka dobro pretehtane tevtonske politike. Tudi kot filolog ni avtor srečen. Da so Benetke (Venedi) v zvezi z »WindiBehe«, Trst (Tergestum) s »Toržiščem«, Dunaj (Wien) z »V#denj« itd., tako namreč, da je slov. prvotno, je bila morda nekdaj moderna razlaga, a dandanes, mislim, ga ni filologa, ki bi to trdil. Na ime se sploh ni mnogo zanesti. Tudi našega Bohoriča je zmotilo, da je iskal v imenu »Vandali« Slovence v severni Afriki, in razlaga otea Marka Pohlina dunajske stolice »Wien« iz »Vidim« celo leto pohajala Solo, zlasti pa ona, ki je morala 10 mesecev prebiti v kakem zavoda, je vsa srečna in strogo pazi, da ne zamudi kake minute, ko bi se ne veselila v vsej svoji prostosti. Zlasti pa ženski spol, pred vsem oni, ki je bil toliko časa pod pretirano strogim nadzorstvom samostanskim, hiti zdaj uživati zlati čas svobode in prostosti. In v času veselja in zadovoljno-sti pripovedujejo deklice svoje doživljaje iz samostana, kolikor jih je nenavadnih in zanimivih. Pri takih prilikah se marsikaj zve o tihem samostanskem življenja, o katerem nam sicer ni veliko znano. Posebno mnogo vedo povedati gojenke uršulinskega samostana v Škofji Loki. O razmerah na tem zavodu je „Narod" je večkrat poročal in zanimalo bo morda njegove čitatelje, če jim odkrijemo danes na podlagi resničnih poročil novo stran škofjeloškega samostana. Večina narodovih čitatelje v gotovo ne ve, da prebivajo med zidovi tega starodavnega samostana prav „ duhovitiu kritiki in kritikarice, ki imajo vsi velike — nazore ! Poslušajte torej in strmite! Neka Bčč.u sestra loškega samostana je prav navdušena za slovensko slovstvo, a to le v gotovi meri! Zdi se nam, da je najbolj navdušena še za ogromno literaturo slovenskih molitvenikov, zanima se tudi za nekaj sotrudnikov „Dom in Sveta" in n K atol. Obzornika", drugo pa je pri nji večinoma vse — nmistu ! Kako more potem imeti deklica veselje do slovenske literature, če se ji o njej tako predava! Prešeren n. pr. je popolnoma brez verski; če ga deklice Či-tajo, se navzamejo njegovega duha in — izgubljene so! O Aškercu sploh ni govora! On piše zoper vero in predstojnike sv. cerkve, dasi spada sam med nje. Njegov jezik je zelo „kilav" in slab, njegove pesni le slaba — proza. — Jurčič je prav „gemein" in vpliva zelo slabo na človeško srce, ker ima baje na vsaki besedi — hudiča .. . — 0 Krsnikn se je sploh zelo malo govorilo, ker je baje — „ein minder-wertiger Schriftsteller ... — Da je dr. Tavčar največji brezverec in sovražnik katoliške cerkve; da so njegove povesti skrajno pohujšljive in verskemu čutu nasprotne, o tem se je razpravljalo skoraj vsako uro. Da je njegov ii«t rw Narod" naj'lab^i, najpod fcar .vb je sploh n* sveti, to »c ie \~i> i .alo neštetokrat. Omenjam t i !e klasične besede največjega samo-tkegi *^'ikastr£, kaplana Nndraba, OSnaČil „Slov. Narod": e h i I m ; j. e m o j j e z i k. n a < a t e i w d je t 11 k o k r a t p o č i-v *l! o nT a j a v Moj i e, da bi ž » s g o v o r j i' j pi e tega ne-zm neg a li^ta, izbaiujo-8i c : a v L j u b 1 j « n j.u Zanimalo bo r -asu Čitatelje, - ^ti Kg. nČHetje c c iim povemo sodbo .samostanskih kritikov o najboljšem, na peZfo«rag«k razstavi ludarovunem mladinskem liste „ Zvonček" in o vrlem za učiteljski stan -ako zaslužn m »Učiteljskem To varišu" ! »Zvonček", menijo samostanski kritiki, je list, ki piše sicer lep jezik in prinaša :rt e podobe, a to je vse le podobno krasni zlati posodi, v kateri pa je najhujši strup. Čitatelji „Zvončka" se navzamejo počasi iz teh navidezno lepih spisov onega brezver-skega katoliški veri nasprotnega duha, katerega so njih pisatelji. Nehote se nam sili k smehu, kaj ne? Taki kritiki! Drugi Lessingi, drugi Levstiki! Kakega brez ■ Tskega cerkvi sovražnega duha pa so n. pr. Anton Medved, Cvetko Siavin in drugi, ki so sotrudniki „Zvončka"?? „Učit. Tovariš", se glasi izpoyed samostanskih kritikov, je še skoraj podlejši, skoraj nesramnejši in še bolj brezverski list od „Naroda". — „Učit. Tovariš", oni list, ki se bojuje za učitelja vredno in zasluženo stališče je torej brezverski edino le zato, ker se bojuje za — resnico ? Čitatelji so se lahko prepričali iz teh vrstic, kako vedo si pridobivajo deklice tega zavoda, lahko so se prepričali, kaka neresnica, kako podla laž se podaja gojenkam za resnico in s tem je namen teh vrstic dosežen. Opozoriti smo hoteli slovenske starše le za to, če hočejo, da se njihovim otrokom ne uniči veselje do slovenstva, naj jih ne pošiljajo v take zavode, ki umore v njih srcih vse veselje in navdušenje do materinega jezika! F. G. Haeckel kapituliral pred VVasmannom. Škofov list za zavijanje resnice je v svoji št. 155 prijavil med dnevnimi novicami tole: rSeveda ne morem ovreči vseh trditev mojega nasprotnika," tako odgovarja otročji Ernst Haeckel Wasmauuu. Kdor ne verjame, naj čita Haecklov epilog v knjigi „Der Kampf um den Entwicklungsgedanken", ki je ravnokar izšla v Berolinu pri Reimerju (1905). Tako temeljito je torej odgovoril učenemu jezuitu Haeckel." Slutil sem, da je citat nepopoln in prav po zvitarsko iztrgan iz celote, in zdelo se mi je, da je priporočilo Haeck-love knjige tudi le lokav manever, ki pravzaprav namerava ravno nasprotno. Naročil sem zatorej knjigo in glede citata se nisem motil. Haeckel namreč pravi: „ Seveda ne morem ovreči vseh ugovorov (Einwiinde) svojega nasprotnika in njega samega prepričati, da so n evzdržljivi. Znano je, da celo najjasnejši in najbi-strejši logiki ni možno priti na konec prebrisanemu jezuitu; kajti ta spretno porabi dejstva sama, da jih zasuče in s pači ter preobrne resnico v neresnico. Tudi je ves trud zaman, s pomočjo razuma prepričevati nasprotnika, ki je mnenja, da religijozna vera višje stoji nego ves razum. Stališče Wasmannovo znaČi njegova trditev, da med prirodnim znanstvom in nadprirodnim razodenjem nikdar ne more biti pravega nasprotja, ker oboje izvira iz istega božjega daha. Tej trditvi nasproti pa stoji istina, da s*a prirodno znanstvo in nadprirodno i-azonetj" v neprestanem — boju! . . . Nadaij znaČi Wasmanna nastopno njegovo Dripoznanje: „Teorija o raz-v o j l, k vkršno zastopam jaz kot priro-dobl j in filozof, je zasnovana ra temelj ' : Čanskega nazirauja o svetu, koje smatram za edino pravo: „1? p o Četk* Je "ustvaril Bog nebo in zemljo" Žal. :3s Wasmann ni izjavil, ugovarja zopet Haeckel), kako si pred oenje .-varenje iz ničesa" in kaj si j miali pod pojmoma „bog" in „1 mu je, da v pojasnil Čita knjig )eis-Lund Himmelsbil I and Weltana c auung. Ha :el nadalje naglasa, cerkev ves čas, odkar je Dani stop.!, bil*, z vsemi sredstvi ir. v boj iole zoper njega nauk nauk o razvoju sploh.*) Prebrisani cerkveni očetje so reč hitro izprevideli, da je Dar nauk le sklepni kamen splošne teorije o razvoju, in da iz njega z neizogibna doslednostjo izhaja nauk o živalskem izvoru človeštva. Zatorej so in'eh za misel o descendenci, ki je nevarnost za njih dogme, ie sovraštvo, ogorčenje, zaničevanje, zasmeh in pomilovanje. — Sedaj pa — odkar je Wasmann za- *) Beieda darvinizem v ožjem pomena znači nank o selekciji, ▼ širjem pa obenem tudi nauk o descendenci. Nauk o descendenci pa je zopet le del nauka o splošnem razvoju, to je o razvoju solncnega sistema, nase zemlje in živih bitij na njej. brnil plašč — trdijo glasila katoliškega centra na Nemškem, da je cerkev že zdavna sprejela nauk o descendenci. (Slovenski katoliški listi seveda primerno prikimajo, tudi „Slovenec" v ime novani številki milostno imenuje de-scendenčno teorijo „prečej upravičeno" dasi mu je bila prejšnja leta, in še letos protiverski, zaničevanja vreden nauk). Odkar si je nauk o descendenci priboril končno zmago, se dela; kakor da mu sploh nikdar niso bih sovražni, kakor da bi sploh nikdar ne bili zoper njega kričali — kako tndi, saj se iz descendenčnega nauka kaže modrost in moč stvarnikova v toliko večji meri, v tem sijajnejšem blesku! Enako diplomatsko se je izvil jezuit Sander v svoji poljudni knjigi „Die Abstammungslehre (Kolonija, 1904 rekoč : „Sedanje oblike snovi torej niso naravnost ustvarjene od Boga, nego so delo oblikujoče sile, ki jo je bil stvarnik položil že v prasnov, in so se v teku zemeljske zgodovine udejstvile polagoma, kadarkoli so bili dani vnanji pogoji v pravi sestavi". In WasmauQ je celo našel, da nauka o razvoju nista zasnovala Lamark in Darvvin nego sv. Avguštin in sv. Tomaž Akvinski. Seveda je Wasmann nauk o descendenci za svoje namene popolnoma pretvoril in izpačil! Prenaredil ga je tako, da ima v sebi rezka protislovja in očitne neresnice. Tako z duhom jezuitstva pro-Šinjenega hoče vtihotapiti v znanstvo. Zdrav človeški razum mora nasproti takim premetenim poskusom priznati edinole to, da je sprava med znanstvenim naukom o razvoju in med cerkvenim naukom o stvarjenju nemožna. (Konec pri h ) Dnevne vesti V Ljubljani, 1. avgusta, — Žane iz Kamnika. »Nad list« smo primerjali cadniič malemu pajacu. Sedaj vidimo, da smo ta Tu-mov organič previsoko cenili. Niti mali pajac ni, pač pa nedoraslo, nezrelo otroče, ki zadaj pri preklanih hiačicah kaže še svojo čokoladne srajčico. Nekak črevljarski vaieneo je ta listič, ki lasi okrog % namenom, kamen zalučati v vsako okno in mirne ljudi opljuvati. Take paglavce je treba tam prijeti, kjer so edino občutni: za širckr. fiže*«w! Bedaj ve \* :r* na*] . pridni smrkavec Spri r . ,\d i'rešarnov OđDor, nad župana KnOarja it Daš spomenik nam. K*r goHpod Fnoi».. ni slučajno naro£u:r; t Našega ns • g* tudi napada. N*o*K.r«*ano kriii*^- spominka je kamniški pota. ki ie dosedaj lenobo p£.se! po ki v t /t ^or-dovih v L.lMj-j..;, ouij< v I vae, kar j£ s spomenikom v a? Slava »8tovŠ»B*S« mu ni JaU *p»:: " «■ ■ , pljuval najprej nevedn 1 x-Bartlov »Ljubičin ser.«. Nato je nastopil močan pevski abor pod vodstvom pe vovodja s kr. učitelja Leopolda Baeb lerja ter je precizno in vse hvalevredno sapel Davorin Jenkovo precej teiko, a efektno akladbo »Sto čutiš Srbine tuini«. Nadalje so svirali ie društveni tamburaši »Hrvatsko kolo«, Zaje-Farkaievo skladbo »Tiha noč je nastala« ter Brožev valček »Na valovih jadranskega morja«, vse v splošno zadovoljnost občinstva. Zelo umestno pa je storil g. pe vovodja, da je postavil med umetne pesmi na spored tudi nekaj krasnih narodnih, ki bo vzete iz naroda, in koje narod pač najrajše poje in posluša. Temu je bilo priča dolgotranje ploskanje po vsaki teh pesmic Izmed narodnih so najbo'je ugajale pesmi »Mornar« in »Adijo pa zdrava ostani«. Po zadnji ni hotelo biti odobravanja ne konca ne krajs, tako da ao morali pevoi še nekaj točk dodati. Največjo marljivost tako g. pevovodja, kakor celega zbora je pokazala Foersterjeva impozantna skladba »Naša zaBtava«. R?či moramo, da nismo pričakovali pri tej peBmi takega uspeha, kakor ga je imela. Dasi je jako težka — peli so jo še v Ljubljani samo enkrat — so jo predna-šali pevci krasno, da naravnost izvrstno Skratka, to pot se je na dinamična znamenja pridno pazilo in tudi vokalisaoija je bila veliko boljša ket pri prejšnjih koncertih. Gospod pevovodja, tamburaši in pevski zbor zaslužijo najlaskavejšo pohvalo za njihov trud in vztrajnost. Imajo naj zavest, da so nas to pot presenetili in nam dah isvanreden užitek. Upamo, da se nam v kratkem nuli prilika zopet prisostvovati kakemu koncertu vrlega delavskega bralnega društva. — 1 —. — Pevsko in tamburaško društvo „Kum11 v Radečah napravi dne 6 avgusta izlet v Raj-henburg. Ker izlete ta dan tudi Srbi iz Zagreba in pevski zbor iz Vidma v Rajhenburg, bo zabava gotovo velika. — Na posti v Poličanah na Štajerskem je neki poštni uradnik, ki ne ve, da je na sloven skih tleh. In če mu kdo reče, da bi morali vsi uradniki na tej pošti snati slovenski, odgovori ošabno: »Ne, to ni potrebno!« Pritožba na poštno ravnateljstvo v Gradcu zoper obnašanje tega uradnika bo gotovo pomagala, da pride aa njegovo mesto Slovenec, ker kdor ima opraviti le s slovenskimi strankami, mora govoriti v njihovem jeziku, ne pa se jim zaničljivo posmehovati. — Bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah priredi veliko narodno veselico v nedeljo, dne 6 avgusta t. 1. ob 3 uri popoldne na vrtu g. Alta v prid družbe sv. Cirila in M toda. Spored: Petje, gledališke igre, govori in prosta zabava. Vstopnina: bedeži 40 vin., stojišča 20 vin. V slučaju slabega vremena se vrši veselica istotakrat, toda v notranjih prostorih. — Samomor? Na levem bregu Drave v Mariboru so našli v nekem grmovju moški površnik z monogramom F. K. Splošno se sodi, da je nekdo izvršil samomor s tem, da je skočil v vodo. Moral je pa biti kak tujec, ker se v Mariboru nikogar ne pogreša zadnji čas. — Brate umoril. Pod tem naslovom smo prinesli 26. julija t. 1. notico, da je neki Anton Majcen is Prerada pri Polenšaku blizu Ptuja umoril svojega brata. To vest moramo popraviti v toliko, da se je umor zgodil v Preradu pri 3v. Marjeti blizu Ptuja. — Spominsko ploščo bodo vzidali v Velikovcu na Koroškem pesniku Karlu Morrejuna njegovi rojstni hiši. — Otroka do smrti mučila sta zakonska Peric v Gorici, da je umrl po 14inevni bolezni. Ker so na mrtvem otroku opazili sledove udarcev in ker je znano, da je oče njegov dvomil, da bi bil Čisto njegov sin in ga vsled tega sovražil, so uvedli proti otrokovim etaršem preiskavo. — Mlad tat. V Trstu je neki 121etni fantič kradel steklenioe napolnjene z vinom na parniku »Dubrovnik«. Ker ga policijsko ni bilo mogoče kaznovati, oddali bo ga staršem, da ga ti kaznujejo. — Surovež. 191etni Iran Pir-nat iz Tržiča je v Trstu privezal nekemu volu dvokolnico na rep in ga podil po nekem dvorišču, da se je vola rep v sredini pretrgal. Odtrgani kos repa je surovež vsel in si ga dal pripraviti za koailo. Vol tri te>dne ne bo za nobeno delo. Proti Pirnatu se bo kazensko postopalo. — Pri kopenju v morju je utonil v Tretu neki 25 do 28ietni moški, katerega je morje potem vrglo na suho. Njegovo obleko bo naili ob vodi in kaie moža delavskega stanu. Njegove identitete ie niso mogli dognati. — Morskega some je ujel neki lokalni parnik, ki vozi z Reke proti otoku čresu. Som ima 5 do 6 metrov. — Na sumu špijonaže. Ma- gistratni koncipist dr. Antony na Reki in njegov brat Mario, ki sta zdaj v letovišča v Lovrani, sta napravila te dni izlet proti Rabazn in fotografovala medpotoma pokrajino. Žandarmerija jn je pa zapazila in ker je sumila, da sta ogleduha, ju dala aretovati v Rabazu. Izkazala sta se pa s papirji, na kar so ju spustili. — Ponarejalec bankovcev. Na Reki so našli pri pisarju Štefanu T. priprave za delanje papir natega denarja. En tak bankovec za 1000 K je prišel že v promet, a so ga pravočasno še zapazili. Pisarja so zaprli Bil je Že trikrat udeležen pri enaki aferi. — Lastniki mladih psičkov se opozarjajo, da si v pravem lasu nabavijo za nje potrebnih nagobčnikov, kajti včeraj je bil obsojen pred sodiščem v denarno globo neki posestnik, ker njegov tri tedne stari psiček ni imel torbe! Postava ne pozna v Avstriji med psi ni-kakega razločka. — Naglo sta prišla v „Ameriko" delavca Štefan Gorše, rojen leta 1887. v Zapudju, v občini Obrh in Peter Črnič. rojen leta 1885. v Brdreeib, občina Butoraj. Ker še niata nosila vojaške suknje, sta jo hotela čez »lužo« natihoma popihati, a sta bila na južnem kolodvoru are tovana. — Popadljiva psa. Železni škega kancelista g. Matijo Lavrečiča je včeraj zvečer, ko se je peljal po Marije Terezije cesti, ugriznil v levo nogo neki pes. Tudi hlapca Ignscija Otorepca je ugriznil pes v desno nogo. Oba lastnika psov sta znana. — Aretovan je bil včeraj pe-čarski pomočnik Anton K , ker je na sumu. da je ukradel Ivanu Zakotniku denarnico, v kateri je imel 5 K 52 vin. denarja. Navedeneo je tudi sum ljiv, da je še meseca aprila ukradel pečarskemu pomočniku Juriju Kranjcu srečko rdečega križa in 50 kron de narja. — Zatekel se je k brivcu Hinku Dolencu pes prepeličar. Last nik ga dobi pri gostilničarju gosp Dachsu v Florjanskih ulicah štev. 33 — Delevsko gibanje. Včera; se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 79 Hrvatov, 50 Črnogorcev in 40 Slovencev, nazaj je pa prišlo 30 oseb. V Schaibs je šlo 40 Hrvatov, v Heb 40, v Ioomost 30, v Gospo sveto pa 40 tesačev. — Izgubil se je v nedeljo 23. pr. m. nekje na 2abjeku širok zlat prstan s štirioglatim rdečim kamnom Kdor ga je našel, se prosi, davga odda proti primerni nagradi v Spi talskih ulicah št. 2 za vodo ali pa v Prulah št. 21. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert v »Narodnem domu«, katerega čisti dohodek je namenjen za pogo relce v Horjulu. Začetek ob 8. uri Vstopnina 40 vin. — Hrvatske novice. — Električno razsvetljavo dobi v kratkem času Sisek. — Na zagrebškem gledališču sta za bodočo sezono med drugimi znova an-gaževana g. B o r š t n i k in ga. P o-lakova. — Stro 8imay erjeva zapuščina je sedaj končno precenjena ter znaša 1,104.000 kron. — Že leznica Ose k—D j a k o v o— Vrpolje se otvori meseca septembra t. 1. — 110 metrov globok vodnjak so izkopali v Vukovaru. Vodnjak daje na dan 1944 hI dobre pitne vode. * Najnovejše novice. — Velik požar je uničil grofovske gozde v Spodnjem Tburnau-u pri Dunaju. Požar se je razširil na ploskev 5000 do 6000 kvadratnih kilometrov. — Celo mesto uničeno. Ogrsko mesto S z ep e s-Var al j a je ogenj docela uničil. Šest oseb je zgorelo, 500 ljudi je brez strehe. — Rumena mrzlica v Novem Orleansu razsaja še vedao. Umrli so vsi Italijani in Avstrijci. — Vstaja v portugalski zahodni Afriki. V portugalski zahodni Afriki so domačini — kakih 6000 mož — napadli več naselbin v Kakondi in ubili vse prebivalce ter pokradli vse pohištvo. — Strela ubila šest oseb. Nad letoviščem Cone y - Island v Ameriki je divjal vihar, med katerim je udarila strela v naselbino in ubila 6 oseb, nad 40 jih je pa poškodovala. — Poneveril je v Sofiji v poljedelski banki uradnik G ero v vrednostnih papirjev za 8 0.000 frankov in zbežal. Gerov je bližnji sorodnik bivšega finančnega ministra T e o-doro v a. * Na lov ze zejcem so v bližini Gravesenda neki strastni lovci prišli do blaznice. Zajec je ubežal na vrt blaznice in lovci za njim. Kako so bili pa presenečeni, ko jim vratar blaz-ničnega vrta zapre vrata in pove, da jih ne pusti preje ven, dokler jih ordi-nujoČi zdravnik ne preišče, če so popolnoma duševno zdravi. Morali so se vdati v svojo usodo. * Čudna posledice grome. Blizu Brna je spal železniški delavec Krejsa pod nekim drevesom na polju. Nenadoma udari strela in zadene spa-vajoČega Krejso, kateremu je telo deloma otrpnilo. Ko je prišel zdravnik, je našel na njegovih ledjih natančno sliko drevesa, pod katerim je ležal. * Odškodnine ze pretresanje moigana Ob priliki nesreče na železnici blizu Sirakuze v državi Newyork je neki gospod Paderevski obolel vsled pretresenja možgan, zaradi Česar ni mogel nadaljevati svoje ture po Ameriki, kjer je bil angažovan. S tem se mu je zgodila velika škoda, in ker je železnica zakrivila nesrečo, toži zdaj Paderevski Železnično upravo za odškodnino 7000 dolarjev. * Učeni pestir. Na otoku Rujan je nekega pastirja ugriznil v lice pes, da mu je odgriznil ustnico in nos pokvaril. Zdravnik mu je rane zašil. Ko se je pa pastir videl v ogledalu, je rekel zdravniku, da bi bilo rano treba drugače zašiti in mu povedal kako. Zdravnik je bil presenečen nad to opazko pastirjevo ter ga vpraša, odkod ima to kirurgično znanje. In izkazalo se je, da je bil dotični pastir preje medicinec, a je moral zapustiti vseučilišče zaradi pomanjkanja preje, nego je dovršil predpisane nauke. * Levi sv. Marka po Dal« maciji. Beneška »GszzeU« je nedavno napadala dalmatinske Hrvate, češ, da zlobno uničujejo po Dalmaciji beneške leve, (kakor znano, je bivša beneška republika imela v svojem grbu leva sv. Mark«) Tem povodom je spletsko »Jedinstvo« konštatovalo, da so Francozi, ko je cesar Napoleon osvojil Dalmacijo, razbijali in uničevali beneške leve, kjer so jih našli, ter jih povsod nadomeščali b francoskimi orli, ki jih je ; otem zopet odstranila avstrijska vlada. Tako morajo Hrvatje, meni list, sedaj plačati za vse, četudi jih beneški levi spominjajo na dobo njih suženjstva. * Narodne himne tujih narodov. S himno se slavi vUdar narodnost ali ideja svobode. V prvo vrsto spada angleška, avstrijska, danska, portugalska, pruska, ruska in švedska himna. Himna Združenih držav slavi narodnost, ravno tako ho-landska, ogrska in norveška. V tretjo vrsto spadajo revoluoiocarne himne kot francoska »Marsellaise«, belgijska »Brabancone« in irska »God save Irland«. Narodne himne so znane le zadnjih 200 let. Avtorji so jim večinoma neznani, izvzemši Rougeta de i' Isle, avtorja »Marsellaise«. Najzna menitejša je norveška himna »Ja si elsker«, t. j. »Da, mi ljubimo«. Avtor te himne je veliki pesnik Bjoernstjerne Bjoerson; dalje avstrijska, ki jo je uglasbil Ilavin in portugalska, koje avtor je cesar don Petro I. ' Ameriški lepotilni zdravniki. NewyorŠka policija je začela preganjati lepotilue zdravnike, ki so raztreseni po vseh ameriških mestih in ki s svojimi ^umetnostmi" dosegajo najlepše „uspehe". Ti doktorji so člani društva, ki se imenuje „Zavod i! sanatorij za plastično gojenje lepote in spopolnitev obraznih potez." V Bmislu pravil tega društva so popravljali ti zdravniki ušesa, nosove in prste, da so imeli najpopolnejšo obliko, odstranjevali so pa tudi bradavice, pege, dvojne brade itd. Ker so pa ti „doktorji" s svojimi žrtvami prehudo delali", mno žile so se tožbe in posegla je vmes po licija. Tako se je pritožila neka orno-žena dama, da ji je eden izmed zaprtih doktorjev obljubil, da ji odstrani bradavice in ji računal za štirinajstdnevno zdravljenje 1000 K. Čez šest tednov je pa imela še vedno bradavice, razen tega ji je pa bil ves obraz popačen. Lepotilni zdravnik je tajil, da bi jo mogel še gršo narediti, ampak trdil, da ji je pomagal. Dejal je: „Dama je pozabila povedati, da sem njenemu nosu z notranjim vbrizgavanjem dal lspo ravno obliko." * Človek kot poštne po-Šiljatev« N^ki posestnik otoka Gaernsev je hotel iti na otok Serk, pa si ni upal sam podati se na pot, zato mu je padlo v glavo, da samega sebe opremi kot poštno pošiljatev. Uradnik na pošti ga je nekoliko začudeno pogledal, ko mu je ta povedal svojo željo, a ga je vseeno vrgel med druge poštne pošiljatve. Čudnemu po seataiku je bilo treba plačati le pet šilingov in je srečno dospel pod pošt nim nadzorstvom na zaželjeni otok Serk. Književnost — Koristita. Ta zanimiva povest, ki je izhajala v našem pod listku ter so jo čitatelji, posebno pa čitateljice z veliko naslado čitali, je izšla v lični knjižici, obsega 809 strani ter velja 80 h, po pošti 10 h več. Naroča se pri knjigotržcu L Schwentnerju v Ljubljani. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiičem. Z ozirom na včerajšnji uvodni Članek priobčujemo v naslednjem poročilo o zanimivi obravnavi proti korporalu Jarcu. »Slov. Narod« je bil priobčil dne 4. novembra 1904 notioo, v kateri se je trdilo, da je neki korporal 17. peš-polka na vežbališču pred šentpetr sko vojašnico prejšnji dan nekega vojaka tako po glavi uiaril, da seje zgrudil. Ves dogodek je videl mestni delavec Josip Hauptman, ki je imel opraviti v bližini vežbajočth se vojakov. Letega je surovo postopanje korporalovo tako razburilo, da ie ogorčeno stopil k njemu rekoč: »Tako torej postopate z vojak' ? Ni čuda, da se potem streljajo! Ši da nes Vas bom dal v »Narod«. Korporal je nato odvrnil: »Le daj me, hudič, kamor hočeš!« Kmalu nato je prišel na vežba-lišče stotnik, kateremu je lUuptm&n ves dogodek naznanil. Z ozirom na notico v »Sloven akem Narodu« je polkovno zapoved-niStvo naznanilo kot krivca kor porota Josipa Jaro a, sedaj uslužbenca blaznice v Celovcu, proti kateremu je uvedlo vojaško sodišče kazensko preiskavo. J«ro je takoj slutil, da se mu bo slabo godilo, zato je še tisti dan začel nagovarjati vojaka, zlasti pa udarjenega Fr. Jelovška, da naj pri »raportu« in potem pri vojaškem sodišču goveril tako da je Jelovšek padel vsled bolečin levi nogi, on p«, da ga je samo vzdignil. Jelovšek i > tovariši so res tako govorili, vsled česar je bil Jarc oproščen, vojaško sodišče pa je odstopilo spise državnemu pravdništvu, ki je uvedlo kazensko preiskavo proti Josipu Hauptmanu in proti delavou Janezu Tihi j u čeč, da sta po krivem obdolžila kor-porala Jarca. V tem času pa je Jelovšek pri vojakih dosluži), ter sta on in njegov tovariš Janez Hribar kot priči zaslišana pred sodiščem priznala, da sta kot vojaka neresnico govorila, ker sta se bala maščevanja, da je bil Jelovšek v resnici tepen, da sta torej Hiuptman in Thelj popolnoma nedolžna. Z ozirom na to izpoved je državno pravdništvo kazensko postopanje proti IUptmanu ifx Tihelju ustavilo, dvignilo pa }e obtožbo proti Josipu Jarcu, zaradi zapeljava nja h krivemu pričevanju, ter se je glavna obravnava vršila v soboto. Priča Franc Jelovšek iz Loke pri Mengšu je pod prieego na atopno izpovedal: Due 3 novembra 1904 me je res noga še nekoliko bolela, ker sem prišel šele dan preje iz vojaške Dol niče, zato sem neko povelje napačno izvedel. To je korporala Jarca tako razjezilo, da je skočil k meni, ter me s tako silo udaril po glavi, da aem padel. Zvečer mi je Jaro rekel, da ne smem povedati, da meje udaril, ker se mi bo sioer slabo godilo. Po njegovem navodilu sem potem pred vojaškim sodiščem lagal, da mi je vsled bolečin v levi nogi postalo slabo tako, da sem padel, da je nato skočil k mani Jaro ter me vzdignil. To sem storil samo zato, ker sem se bal Jarca, ki je rekel, da itak ni nič, če prav prisežem. Priča Janez Hribar iz Zg. Tuhinja pravi: Stal Hem poleg Jelovška, ko je Jarc poveljeval »Doppel Reihen, linka um!« Ker je Jelovšek stopil z desno mesto z levo, je skočil Jarc k njemu ter ga udaril po glavi tako. da je padel. Ker se je potem govorilo, da bomo »švioali,« če bomo po praviol povedali in ker mi je Jarc rekel, da moram reči, da je Jelovšek zato padel, ker ga je noga zabolela, zato sem pred vojaškim sodiščem tajil, da bi bi Jaro udaril J:?l0VŠk*. Priča delavec Jan. Tiholj pravi, da je bil takrat ravno k vojakom obrnjen in je videl, da je Jarc udari Jolovška. Ravno tako izpove tuli prič& Josip Hautman, ki še pristav*, da je bil zaradi surovega nastopa korporalovega zato tako razburjen, ker se je njegov sm pri vojakih ravno zaradi takih surovežev ustrelil. Vkljub zapriseženim izpovedbam gori navedenih štirih prič obtoženi Jaro trdovratno taji, da bi bil udaril Jelovška. Ker tega ni storil, tudi ni mogel nikogar nagovarjati h krivemu pričevanju. Po kratkem posvetovanju se je razglasila sodba, s katero se je Josip Jarc obsodil na dva meaeee ječe, poostrene s postom vsakih 14 dni Kakor čujemo, je Jarc prijavil po dr. Krisperju priziv proti razsodbi Jožef Truglas, delavec na Dobravi pri Črnučah, je neki večer vasoval v hiši Janeza O r e h k a na Dobravi. Istodobno so bili tudi navzoči cestar Jernej Štefan Čič, njegova lena ter neki Crne. Le-ta je dal gospodarjevemu sinu denar, da prinese piva, TrugUa pa ni maral piva, marveč žganja. Na pripombo fantovo, da bo prinesel to, kar je naročil črne, ker je oni dal denar, je to Truglasa tako razjezilo, da je z odprtim nožem skočil za njim, rekoč, da mu bo že dal. Vstopil se je "ato pred hišna vrata ter ga čakal. ŠtefanČiČ je Truglasa zaradi tega oŠtel in ga sunil v prsi. Obdolženec je jel nato skakati v njega in kri Čati, da mora biti nocoj hin ter je akrival odprti nož za hrbtom. Ko se |e Orehe* vrnil domov, je skočil in samah-.il z nožem proti njemu, a ga k sreči ni zadel. Pred hišo je še kričal: da »preden bo ura dve, bo šla ta hiša v luft« Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. France Mahnič, črevljar in Janez Mihove delavec, oba iz Planine, sta bila v družbi drugih fantov v Livričevi gostilni. Za mizo je stdel tudi v družbi svojih prijate Ijev Jože Milavc. 0«oli 10 ur* zvečer eta Mahnič in Mihevc zapustila gostilno in tuđi Milavc se je odstranil za n kaj časa. Ko ga je Mahnič zagleda), ga je stavil na odgovor, zakaj ga )e gledal tako pisano v gostilni. Milavc je temu oporekal in se hotel vrniti v gostilno, a ga je že MahniČ udaril z nekim kamnom za ušesa; zdajoi pa skoči tudi Mihevc proti njemu ter ga sune z nožem večkrat v brbft in v prsi Milavc, ki je zad obil 7 okvar, je imel še toliko moči, da je zbežal v gostilno. Mthmč je bil obsojen na 5 mesecev, Mihevc pa na 4 mesece težke ječe. Telefonska in brzojav poročila. Budapešta 1. avgusta. Mini stra G y o r g y in Vorus gresta te dni v Išl, kjer ju sprejme cesar v avdijenci. Budimpešta 1 avgusta. Trgovinski minister Vorus bo bodoči mesec upokojil 180 železničarjev, ki so že stari 60 let. Istodobno bo avanziralo 120 železničarjev. Belgrad 1. avgusta. Pri naknadnih volitvah v nedeljo so bili izvoljeni trije samostalni radikalci, 5 radikalcev in dva nacionalista. Izvoljenih je torej v celem 81 sa-mostalcev, 55 starih radikalcev, 13 nacionalistov, 3 liberalci, 4 na-prednjaki, 2 socialista in 1 pristaš kmetske stranke. 6. t. m. se voli še eden poslanec. Od 160 mandatov so si jih pridobili 81 sa-mostalci. Bukarešta 1 avgusta. Bivši ministrski predsednik Stourdza je imel pred svojim odpotovanjem v Karlove vari večurno avdijenco pri kralju Karlu. Baje je kralj poveril Stourdzi važno misijo glede Macedonije ter gre iz Karlovih varov v Berolin in na Dunaj, da konferira z Bulowo01 in Golucho\vskim. Carigrad 1. avgusta. Vesti belgradskih listov, da je imela policija radi atentata na sumu bol garskega eksarha in generala Rico Pašo, so popolnoma izm šljene. Carigrad 1. avgusta. Policija je zaprla nadzornika bolgarskega eksarhata Naum ova, ker so ne znani ljudje skušali pri njem shraniti dve bombi. Carigrad 1. avgusta V Peču (Ipek) je neki Albanac na ulici ustrelil sodnika Joana Efendija Položaj v Djakovu in Peču se je zadnji čas sploh poslabšal. Petrograd 1. avgusta. Za trjuje se, da izda car Nikolaj povodom obletnice cesarjevičevega rojstva poseben manifest na ruski narod. Petrograd 1. avgusta. V Rigi so puntarski kmetje ustrelili barona Bis t ran a ter oropali razna velika posestva. Iz Grobiua so odšli kozaki v Ri 'o. Berolin 1 avgusta. Nemški poslanik v Madridu, R a d o \v i t z, jo predlagal ministrskemu pred sedniku Montero Riosu, naj bi se konferenca zaradi Maroka vršila v Madridu. Kolin 1. avgusta. „Kolnische Zeitung" poroča iz Petrograda: Poljski nacijonalisti so predložili predsedniku drž sveta svoj program, v katerem zahtevajo popolno avtonomijo Poljske, uvedbo polj- skega jezika v urade in šole in izročitev vse uprave v poljske roke. Te zahteve so tako dalekosežne, da o njih celo Poljakom prijazni list „Rusu pravi, da so nesprejemljive. Pariz 1. avgusta Listi poročajo, da namerava cesar Viljem v Norveški vzeti v zakup več pri stanišč, ki bi naj služila za ope racijsko bazo nemškemu brodovju, ker po mnenju nemških pomorskih strokovnjakov luka v Kielu ne zadostuje več potrebam nemškega vojnega brodovja. Da protestuje proti tej nakani, je sklenila Angleška, da pošlje s oje brodovje v Severno nemško morje London 1. avgusta. „Gazette" piše z ozirom na napetost med Anglijo in Nemčijo, da ne goji nobenega sovraštva proti Nemčiji, ker le ta nima ničesar, kar bi mogla Anglija poželeti. Obisk angleške mornarice v Vzhodnem morju pa se ne more in ne sme smatrati kot akt sovražnosti proti Nemčiji in angleška vlada je prepričana, da bj angleško brodovje prav tako prijazno sprejeto v Kielu, kakor je bilo nemško brodovje na Angleškem. London 1. avgusta. Usti zatrjujejo, da je cesar Viljem odpotoval na Dansko z namenom, da bi pridobil danskega kralja za svoje načrte. Zbog tega vlada velika razburjenost v vladnih krogih. London 1. avgusta. Vite je izpovedal, da ni pooblaščei sklepati miru, marveč, da je dobil samo nalego, da poizve japonske mirovne pogoje. Gospodarstvo. Velik uspeh „Jadranske banke" v Trstu. Svojedobno smo bili sporočili v tem lista o ustanovi novega denarnega zavoda pod imenom „Jadranska banka v Trstu". Slava Bogu: ta ustanova je danes gotov čin. Kakor morejo čitatelji raz-videti in se prepričati iz današnjega oglasa koncesionarjev »Jadranske banke«, je c. kr. ministrstvo za notranje stvari, soglasno s o. kr. finančnim ministrstvom dovolilo javno sub-akripoijo bančnih delnic. Ker pa je že potom privatnih priglašeni in pred javno sub-skripcijo pokrita vsa glavnica, odpada javna eubskripoija popolnoma. Vendar pa, da se da prilika tudi oni gospodi, ki so čakali na javno subskripcijo, da se morejo de loma in razmerno udeležiti aubskrip cije, znižati hečejo koncesionarji do-sedaj podpisano Število roočnejh del ničarjev. S tem bo omogočena ude ležba na subskripciji tuli širšim krogom našega občinstva. Mi smo tedaj, ko smo prvikrat govorili javnosti o ustanovitvi »Ja iranske banke«, izrazili trdno prepričanje o največi potrebi takega zavoda. Izrazili smo tudi nado, da sa ta namera ustanoviteljev najlepša posreči. No, uspeh, ki se je dosegel že pred javno subskripcijo, nadkril t je vsa naša pričakovanja in nudi živ dokaz o največji potrebi novega zavoda in o flnanoialm jakosti slovanskega sveta na našem slovanskem jugu. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadruga * n»-omt*]«nim poroAtvom v L ub jani. Bilanca z dnem 31. julija 1905. Aktiva: Gotovina v blagajni 23522K01 h, naložen denar 1 182.132 K 45 h, zadružni dom 209.454 K 30 h, vrednostne listine 355 389 K 05 b, posojila 6,246 255 K 34 h, nepremiČ uine 166 880 K 83 h, prthodni zneski 2849 K 21 h, inventar 4185 K 40 1», zaostale obresti od 31. decembra 1904 102 613 K 48 h Pasiva: Deleži 25 404 K, rezervni zaklad 121.202 K 15 h, pc-kojninski zaklad 13 382 K 88 h, hra nilne vloge 8072 692 K 10 h, pred phčane obresti od 31 decembra 1904. 24 187 K 40 h. Upravno premoženj* 8 293 282 K 07 h. Denarni proratt 16 268.354 K 86 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliiu 1905 je 150 Btrank vložilo 75 210 K 48 h, 128 strank vzdignilo 38 317 K 03 h, 4 strankam se je izplačalo hipo-tečnih posojil 5.900 K. Stanje hranilnih vlog 1277.726 K 66 b, stanje hipotečnih posijil 962 731 K 48 h. Denarni promet 221.040 K 61 h. Se dobi rjovsod! ,1 neobhodno potrebna zobna Cržme ■ vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Umrli so v Ljubljani; Dna 29. julija: Kranja Juvan, delavčeva Iči. 5 mas., Na roilki 3, črevesni katar. Dne 30. julija: Marija Kline, vinskega irs^vea bči. 6 in pol mes., Poljanska cesta 60, fatarrh. intest. — Fran Antosievvicz, instalater, let Stari trg 1, Harasmut senilis. — Ljudmila Vrtača:k, pekova hči, B mes., Floryanske jlice 29, Taberculosis. Dne 31. julija: Fran Škafar, mizarjev sin, ; dan, Preene ulice A, življenska slabost. — Jakob Dolinar, posestnik, 39 let, Ilovica 49, fulu rkuloza. borzna poročila. Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani. .'radni knrzi dan. borze 31. iulija 1906. ^!»Iomb«x>l papirji f| Denar Hlaft«. majeva renta..... »rebrna renta..... svstr. kronska renta . . „ alata * . . :rska kronska „ . . . „ alata „ . . rosojilo dežele Krantskc . posojilo mesta Spi let . bos.-herc. žel. pos. 1902 BŠka. dež. banka k. o. . t t«:, pisma gaj. d. hip. b. , pešt. kom. k. o %. l0*/t pr...... zast. pisma Innerst. hr. . . • »gr^ke cen. dež. hr....... ... s. p 18. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železni« d. dr..... obl. češke ind. banke prior Trat-Poreč lok. žel rrior. dol. žel. .... . juž. žel. knp. ' ,' avat. pos. za Žel. p. o . Srečk«. ki z« od t. 1860' . , 1864 . tizske .... tem. kred. I. amisii« . ogr. hip. banke srbske a fra. 100* -turške ... ■ . guiiika trečke . . Kreditna « . . • bonDoŠke „ k.-i- -*k.e <, l^abljansk« » list rnd. križa B Ogr. ■ . ■ ■ Suuoifove » 8a.'rKarŠke „ D^uajskt kom. * Delni (M uina železnica . . >ržavne železnice -ogrske bančne delniec L' ' ■ kreditne banke L(T-:ostenske „ recaogokop ▼ Kosfo (Br8x) Alpmake montan -rv-B žel. indr. dr. , . fcE*-Muranyi , [rboTljake prem. družbe ivstr, orožne tovi. drtiž^f . č**k« sladkorne dralbv kr. cekin . franki......• irirke..... s«Tereigna ... Marke......... Laški bankovci . . . . Bablji .... Deiarji . Denar 100*60 101 20 10060 119*36 9695 i| 116 05 99-601 I00'60i i too--j ; 100*90 I 100 5.5 10026 100 80 106 10 I 100*50 10O-2S II 100-05 100 — 100-76 9990 99-60 318 75 101 05 190 75 293 — 165 85 302 — 302- — 868 — 102 — 142 25 26 — 476 — 78'-88 25 66 64 75 34 k5 61 50 73 — 635 - 86 50 613 75 1632 -667 5f 783-50 S46-— 667 -531 25 «695 boQ 75 286 661 — 157 - 11*35 1910 2347 23-95 117-27 96 65 163 — 4-84 100- 80 10140 10080 11965 97 15 116 25 101-101*60 100 — 101- 90 100-76 100 76 10175 10710 101*60 ion 60 101 — 101'-101*76 100--320 76 102 — 192 75 295 — 167 85 310 — 310 50 «76 — 107 90 143 26 27 50 483*— 83 — 94 25 70 65 75 36 25 65*50 77'— 642 — 87 50 674 76 164-2 66850 784 50 246 20 660 — 632 25 *705 -5*1 76 290- — 564 — 162- 11 39 1912 23*65 24*03 117*47 »b*85 »63*75 5 — Žitno cene v Budimpešti, Dne 1. avgusta 1906. rseniea Plenica Si Keraaa Ores oktober april 1906 oktober maj 1906 oktober . Tonu in. . sa 100 kg. . „ 100 „ . . 100 , . p 100 • „ 100 . 16 10 16-56 12 98 12 16 11-58 E »Vit ta v. Vzdržno. Meteorologično poročilo flaln* u»d morjem .106 3. Srednji sračni tlak 788 i mm. n jpazo-"~" vanja iStanje barometra v mm & z Vetrovi Nebc Bi. 9. xv. 736 0 S3 0 bL jvzhod jasno 1 j 7. 7j. 735 9 18 9 al. vz8vz jasno « i 2. pop 734 0 30-2 al. s z ah od pol. oblafi. Srede ia včerajšnja temperatura: 23*5*. rmale 19 7° Padavina 00 mm Ravnokar je izšla KORISTNA. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza *asa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v.f po pošti 90 v. Dobi se v knjigarni L SCHUENTNER V UubUonl Prešernove ulice. Stanovanje ne Kongresnem trgu M. 13, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin. VeČ se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. *1* *ir* *lc "i• *ir* "i* "1* Dr. J. SCHOSTER se je vrnil. 2416 s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po gld 110, pleCeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po BO kr., preSicevi ia goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. Qahmo dunajske po 80 kr, a la kra-Odmf 1 !C kovske, fine do 1 g'd , iz Sunke zelo priljubljene po gld 120, žila ogerske, trde po gld. 160, ogrske fine po gld 180 kilo. - Velike klobase ena 20 kr. 266 14 0|iv//^wl/o brlaao%ee, pristen, liter OMVUVrVd, po gid i-20.— To priznano dobro blago po&ilja po uovzetja od 5 kil naprej prekajevakc in razpošiljalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. Stara žMekuha na ueliko na Hrvaškem 2415—1 išče za Štajersko, Kranjsko ia pa ninske dežele veščega potnika. Samo strokovne, dobro uvedene prve sile naj pošljejo ponudbe na uprav. rSlov. Naroda" pod šifro .Bodočnost'. U hiši št. 16 na Bleiweisovi cesti se odda stanovanje s tremi sobami in pritikliuami v pritličju, in sicer za 1. avgust, slučajno tudi za 1. november. Vprašati je v pisarni F. Supančič, Rimska cesta št. '20. 2110 1 Za hotel ,Dri Zlatem jelenu' v Gorici iščem sledeče osebje: I računski natakar (Zahlkellner) s primerno kavcijo, 2 donalalca (Zutragerj, I t o raj (Schankhursche), I sluga fLobudiener) in I sobarica. Pogoji: Znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika in solid-nost. Nastop 1. septembra t. 1. Pismene ponudbe s fotografijo ali osebno predatavljenje, do 15. avg. na ji. Rasberger 2413—1 restavrater v Ljubljani. Vdova želi dobiti mesto v kaki hiši kot • v • hišnica da bi imela prosto stanovanje. Ponudbe se prosi pod „št. 100" na upravništvo „Slov. Naroda". 2342 2 skladišč v bližini južnega kolodvora, zelo le pih prostornih, obokanih in Čisto suhih se odda za novembrov termin v najem. Ponudbe na gospo M. Mikuž v Kolodvorskih ulicah št. 3. 2414 1 Gostilno na deželi (na Gorenjskem) vzame v najem vdova, vešča iu dobro izurjena v večjih podjetjih. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 2380-2 Morska kopel V popolnoma novo urejenem kopališču „JCtotttda" pri Sušaku četrt ure od Reke, se odda za sezono Še nekaj elegantno urejenih sob z razgledom na morje. Domača kuhinja z izbornimi vini in vedno svežim pivom v lastni restavraciji, kjer se toči tudi pristni dolenjski cviček. Vožnja z omnibusom z Reke do kopališča stane samo 10 vin. Natančna pojasnila daje 2375—2 Antonija Resch »j. Zupančič na Sušaku pri Reki. Le malo časa se prodaja zaradi opustitve trgovine 172-44 vse blago pod tvorniško ceno v modni trgovini Rudolf Jesenko Stari trg št. 13 ..Adonis Creme" I I oustrani brez nevarnosti v kratkem Času pege Preprosto ravEanje. Gotov uspeh. Lonček 3 K. Samo pristno v zelenih lončkih po&ilja, Ce se posije naprej K3-nen Apolheke, Frankfurt »/M. 13&. __2261-5 Kuharica išče službe. Ponudba se prosi na Francisko Germ, Spod. Šiška št. 181. 2411-1 Urarska obrt v Zagrebu ki je dobro uvedena in se nabaja v Živahni prometni ulici, se takoj proda. Ponudbe pod „J. J. 50" uprav-ništvu „Slov. Naroda". 2397—2 tvrdke „Puchu, zelo dobro ohranjeno, proda ceno lastnik 2324 5 Lovro Sebenik v Spod. Šiški. 10.000 hektolitrov vinskih sodov vsake veličine, poČenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—9 Alex Brever i sinovi v Križevcih na Hrvaškem. Pristna 23523 dalmatinska in istrijanska priporoča po najnižjih cenah (18 do 22 kr.) od 56 litrov naprej po povzetju EGIDIJ VIO zaloga vina v Pulju. Pristni dobri brinjevec se dobi pri 2332—3 L.SEBEMKUvSp.Siški. VTrtnaaeBimi. (V. , V a'iDl nemškem, s » Delnice Jadranske banke u Trstu so potom privatnih prijav popolnoma oddane. Radi tega odpada glasom ukaza visokega c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 26. juoija t. 1. Št. 27.378 v BOglasju z visokim c. kr. finančnim ministrstvom dovoljena javna subskripcija akcijske glavnice v znesku K 1,000.000 2412 razdeljene na 2500 delnic po K 400. Da He pa da prilika vsem onim, ki so čakali na javno subskripcijo, pristopiti kot delničarji nJadranske banke -. naznanjajo podpisani koncesijonarji, da sprejemajo nove prijave najkasneje do 15. avgusta t. I. ter da se bodo po možnosti ozirali na nove podpisnike s tem, da znižajo že podpisane vsote močnejših subskribentov. Reflektanti naj se obrnejo naravnost na predsednika koncesijonarjev gos p. G juro Vu okovi ca v Trstu, Via S. S. Martiri št. 22), od katerega dobe za subskribiranje potrebna navodila in podpisane formularje. V TRSTU, dne 1. avgusta 190a. Koncesij onarji „Jadranske banke v Trstu": Ante Bogdanović, trgovec v Trsta. Ivan Ooriup posestnik na Opeinah Josip Mahne trgovec v Trstn. Dr. Matej Pretner odvetnik v Trstu. Gracljan Stepančlć, trgovec v Trsta. Gjuro Vučković, trgovec v Trsta, predsednik. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. Dr. Radoslav Kvekić, Jržavni poslanec in odvetnik v Trsta. Ivan Mankoč trgovec v Trstu. Dr. Otokar RybiF odvetnik v Trstu. Josip Ulčakar tajnik .Tršaike posojilnice In hranilnice" v Trstu. Anton vitez Vuković dr lavni poslanec in posestnik v Trstu. NajTićja zaloga navadnlb da najtinijslb otroških vozičkov In navadne do najfinejše zime. M. Pakič v Ljubljani. Husanla naročsikon m tsill)a s sovzstjssL Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski medni razstavi 1. maja 1904 pod pokrovit. Nj ces. in kr. isokosti presvetle gospe nadvoj v od i nje Marije Josiplne. krojaška obrt v Liiih iaoi ve ulice sle?, 3 se priporoča v izgotovljauje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporočala svojo bogato zalogo širai stroiev, J mi koles, glasbenih avtomatov in pisalnih strojev. >1 — ! SSBBBBl ■ Veliko zalogo J rokavic "dam*n gospode kravat za gospode toaletnega blaga dalje Sčetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche Ljubljana Pred Škofijo it. 21. 32 0 § 1 o i s ■H X •s • mt "S H S X a _ s . o 7 m a. H mm m O c O ■ L d S H 9 1 e o U b i i "aT e r H • 1 19301 Lep portal z dvema iz'ožbama, pripraven za vsako prodajalno, proda ceno ?393 2 \ Henrik Kenda, Ljubljana.' ■ »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica * CELOVCU. t* ta I*** J #> lit |»rt»tlttjit vse vrate rent, sastavnih pisem, prijoritet, ko-mnnalnib obligacij, areCk, delnic, valut, novcev in devi a. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000—. Zaseilm to pmmjmp aajt prttojat n »raamtit papir)«. izžrebane vrednostne papirje in Zararui« sro&ka proti vnovfiuje zapale kupone. ]sruLxzrxi lzgru-fei. Vinkuluje in devirikuluje vojaške ženitninske kavcije. R*koni|»t In lukMtu iuenlr Itm) OJf Borna namelU. Podružnica v SPLJETU. Denarne vlo^r sprt*jem« V tekočem računu ali na vložne knjižice proti agodnim obrestim. Vloženi denar o brest oje od dne vloge do dne vzdiga. 8—88 Promet s čeki in nakaznicami. 5 kron in več zaslužka na dan! Družba pletllnih strojev za domače delavce. Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. THOS. H. WH1TTICK Ac Co, Trsi, Via Campanile 156. 8360-3 Unžno zo mlinarje! Ker smo svoj umetni mlin prenredili in postavili nove stroje, oddamo po jako nizufh cenah vso nastopno v najboljšem stanju se nabajajočo mlinsko pripravo: cilinder za moko, sortirski cilinder, trijer, luščilni j stroj, čistilni stroj za gres, valjarje, plošče itd. j A. JURGA in sinovi v Ptuju. 24<>6 9 Ces. ki. avstrijske jfy državne zeieznice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. Izvod Iz voznega r©da. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju#. kol. PROGA NA TRBI2. Ob 18. uri 24 m pouott osobi i rlak v Trbii, Beliak, Celovec- Franzenoie*te, Inamost, Mo;?>*koYo, Ljubno, Cea Selsthal w Ansaeei Solnogrua. će« Kleir-KeifiinE v Steyr, v Line, na Duu^i via AmstetteiJ. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do tO. septembri ob nedeljah in praznikik. — O' uri F rr ftjutrpj osobni vlak v Trbii, Poutabel, Beljak, Celovec, r*raaa«Đafeate Ljabao, Uu-jaj, oei 8etstbai ? Solnograd, Inomost, čez tvlein-Reifling v Line, Rudeievice, Pisen, M&np * are He - Franoovf vare, Karlove vare, Frago, Lipsko. Cer Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlal v Trbii, Pon tabel. Beljak, Celovec. Ljubno, Se zthai, Dunaj, Soinograd, f no mast, iBregenc, Ženeva, Paria. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoJODt osobni vUr i Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-tensfeste Monakovo, Ljubne St* Rei^iag v fctevr Line, Bndejsvice, Pisen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Plat« Ljubljana-Linc-Praga direktni vos I. in 11. razr.), Lipsko, na Dunaj čez AmsteticLi Ob 10. uri ponoći osobn vlak v Trbiž, Beljak, Fran-sensfeste, lnomost, Monakovo iLjubljana-Monakovo direktni voz I. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 un 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juz. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ori V3 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čes Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste SoLaograo Line, Stevr, Auasee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. uri 18 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Mariine vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in !I. razreda), Plzen, Badejevice. Solao^rad, Line, Meyr Pariš, ženevo, Curih, Bregent Inomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gasfein, Ljuhao, Celovec, s>mobor Pontabel. — Ob 4. ni 29 m popoldne osebni vlak s Onnaja, Ljubna, Selzthala, Beljakn Celovca, Monakovega, In«, mosta, Fransenaf^sta, Poatabia. - Ob 8. on 06 m zvečer osobni vlat zDnnaia. Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vnrov Heba, Mar. varov, Plzna Bndejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Poniabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečtr iz Leaec Bled* samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA 12 NOVEGA MESTA LN &OĆEVJA. Osobni siaki ; Ob .v ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja ob ž ari 32 m popoldne iz Straže, Top:ic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istovako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kal V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 18 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 un 10 tn zvečer. — Ob 10. un 45 qj ooooč< *amo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V [.JDLŠLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 u. zjutraj, ob 10. un 6S rt dopoldne, ob 6 ari tO m zvečei Ob 9. uri 56 cu ponoči sam ob «. •...: *h praznikih. — Sredajeevrotiaki čas ^ za 2 min •■red krajevnim časom v Lr- p.ni. 2079 Ustanovljeno leta 1642. ^ CRKO-SLIKdRJA. SUKARJO^ HAViSOV IN QRBOV mi f J BRATA EBERLI V""lfc - laMon it 154. - 0\) Muhe so zopet sitne! Njih pik je često smrtonosen! Varujte sebe in živino! Edina izdatna obramba je američansbi „Tanglefoot" in 8149—9 „Diamond" List velja 10 vin. povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič v Ljubljani. Prat kar IimIoi Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—86 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „ Ljubljanskega Zvona' 1. 1881. pri občevati svoje bajke in povesti, jeoatrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa bo je tudi nad obliko, v kakršni jih je pi-Ratelj podajal. Snov, Hlog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu s vetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinova spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri" broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. 3 ooštnino 4 K 70 b. Verske bajko in Bajke in povesti *b Gorjancih. I. brofi. 2 K, s poetnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja ******** ******** a****. Krojaški salon za gospode i!145 I Ivan Magdić • i Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žnrnalih iz najmodernejšega in « najboljšega tuzemakega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. fow^»»»»»»»»******»*ii'*»» WWWMW~ PWPPW>WP^^WWPP^PWPP^^fJ St. 19440. RAZGLAS. 24C0-2 Zakon z dne 22. maja 1905, drž. zak. St. 86 o vojaški pripregi v miru določa, da dolžnost priprege obremenjuje vse posestnike živali za vožnjo, jtžo in nošo in posestnike vozov. Mera dolžnosti priprege je odvisna od števila in vrste priprežnib živali vozov, kolikor jih je v občini in ki po tem zakonu niso oproščene od pripreganju. V smislu 5. točke k § 9. izvršilnih predpisov mora občina pisati in i razvidnosti imeti seznam priprežnih zavezancev; vsled tega bo dal mestni magistrat popisati v mestnem okrožja vse za omenjeno vožnjo, ježo in nošo sposobno živino in vozove, — kar se daje v splošno znanje. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 24. julija 1905. IVAN & NIKOLAJ ŽIC trgro^rixxa z vinem na velike, Ladji: „Domit-ia" St „Štefanijs" v Pulji v Istri. Vino z Visa, rdeče n n t, belo Istrijanec, rdeč . bel Dalmatinec, rdeč liter 36 3t 3b p od^ja vina: liter po 40 in 4^ h Dalmatinec'bel . . , „ 4S 50 „ Cviček Opollo) . . n 36 i, 3* i. Teran lil obranih ja „ „ 36 h 38 „ god ... „ „ 32 „ 34 ., MuBkat (bel, sladek) franko kolodvor Polj v izposojenih posodah, ki se ne nračunijo, pa jih je treba Cimpn vrniti franko kolodvor Polj Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 66 litrov naprej Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 2( u _j 40 56 „ 60 j Važno za vsako gospodinjstvo! Ce hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti na«protl ka\nrni „Evropa* ki spajajo vse te vrline 1683 -23 Do 12. ure opoldne dne 8. avgusta 1905 se moro izprazniti prodajalna tvrdite ►!«■> A. Primožič v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 25. Zaradi tega se od sobote, dne 22. julija naprej vse še nahajajoče se letno modno blago: svila, bluze, preproge itd. ^ prodaja za vsako sprejemno ceno. F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna - peči - ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke m »Koroški model" 1238-32 (Strangfalzziegel). Barve; a) rdeči naravno žgani, b) črno Impregnirani. Te ¥rste strešniki so patentomi v vseh kiltinik državah. — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA. NajličnejSe, najcenejše in prlprostejde strežno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na žejjo brezplačno. ■—^^■■■■mm— Sprejmejo ee zastopniki. "H HT Takojina In najiane«lJlvejoa postrežba. ~%\\% MT 8preJmo|o oo zaotopnlal. : Dr. Iteh Tavšar.