NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, flovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik jg. september 1991 • številka 37 • leto XL¥ • cena 30 ilinarlev Priprav- ljeni na napad! General Janez Slapar me- ni, da ni mogoče odmisliti maščevalnih želja Jugo- slovanske armade. Stran 16. »Nisem kriv!« Andrej Čulk, direktor Mlekarne Aija vas, odgovaija na obtožbe Vinka Drče. Stran 5. Vse o sejmu obrti strani 6, 7, 20, 21, 22. 23, 24 stran 32 dločen, da streljal in zapiskal je vlak 100 letnica Savinjske proge. Stran 17. 2. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 dogodki Denar ali štrajk KostroJevI delavci Izsilili plačo za JulIJ Minuli teden so se v konji- škem Kostroju vrstili zbori delavcev in prekinitve dela. Delavci so terjali obljublje- ne plače za mesec julij. Ko z uresničitvijo obljub ni bi- lo-nič, so se odločili, da ne bodo delali, dokler denarja ne dobijo. • Delali niso v sredo, četrtek popoldne in v petek dopold- ne, ko so ob koncu prve iz- mene vendarle dobili zaslu- ženo. Vse izgubljene delovne ure bodo nadoknadili, pravi predsednik stavkovnega od- bora Sandi Vezenšek, a pod pogojem, da dobijo plače za avgust do konca septembra. Svojo pripravljenost so po- kazali že v soboto in nedeljo, ko je bilo treba delati za izvoz. V Kostroju se težave vleče- jo že dobro leto - vse od raz- pada klirinškega trga. Zad- nje mesece so svoje prispe- vale razmere v Jugoslaviji. Ne bi bilo tako hudo, če Ko- stroj ne bi še vedno izvažal preko beograjskega Invest- Importa. Preko njega je šlo na Kitajsko za 3,1 milijona dinaijev strojev, plačila iz Beograda pa še vedno ni. Na- še banke in Kostroj se bojijo, da ga sploh ne bo. V Kostroju so pričakovali zaplete, zato so se povezali s Slovenijalesom, ki je v svo- jo dejavnost vključil tudi us- njarstvo. Podpisal je že ne- kaj pogodb v Sovjetski zvezi, prvo, v vrednosti 600 tisoč mark pa je z Belorusijo za svoje stroje podpisal že tudi Kostroj. Gre za vezano trgo- vino. Naša stran ponuja stro- je in tehnologijo, sovjetska pa očiščene predobdelane kože. Zanje je v Sloveniji ve- liko zanimanja, s^ se ravno pri čiščenju najbolj onesna- žuje okolje, naši proizvajalci pa so pri tem tudi imeli izgu- be. Edina težava je zaenkrat še preslaba kakovost teh kož. To bodo skušali rešiti naši strokovnjaki. Kostroj ima torej dolgo- ročno perspektivo. To je tudi razlog, da jim je že pred ča- som banka preložila obvez- nosti in da jim v sedanjih de- narnih težavah pomaga ko- njiška občina (njena je zaslu- ga, da so sploh prišli do de- naija za plače). Škoda bi bila, da bi nakopičeno specialno znanje šlo v nič, pravijo. De- lavci pa, da kljub dejanskim zunanjim težavam prav vse le ni izven rijihove moči. Pre- vetritev režije, na primer. No, direktor Milan Veber pravi, da to ne bodo naredili le v režiji, ampak tudi v pro- izvodnji. Koliko od 300 zapo- slenih bo zaradi tega v krat- kem na čakanju, še ni mogo- če reči. MILENA B. POKLIČ. Dva meseca brez plač v ponedeljek so začeli štrajkati delavci Keramične industrije Liboje. Ljudje že dva meseca niso dobili osebnih dohodkov, ob zaključku redakcije pa tudi ni bilo jasno, kdaj bo izplačilo in predvsem kdo bo dal denar za plače. Delavci Keramične industrije Liboje tudi v začetku septembra še vedno niso dobili plač za julij in avgust. Proizvodnja sicer teče normalno, surovine v glavnem dobiv^o s kompenzacijami. Zaradi razmer v podjetju je predlagan steč^, zatem pa naj bi ustanovili novo poletje Keramika. Podjetje bodo ustanovili štirje nsO- večji upniki, to so Ljubljanska banka, žalska občina, zavarovalnica ter Kemija Impeks iz Ljubljane, število delavcev pa neg bi se zmanjšalo za 25 do 30 odstotkov. Takšni so načrti, zatrjujejo odgovorni. Vsekakor pa bi bil že čas, da se kot jara kača dolgi problem, negoto- vost in agonija v Libojah končno razreši. Nedopustno je, da vodilni v občini in podjetju tako počasi razrešu- jejo stvari in da delavci po dva meseca ne dobijo vseO z^amčenih osebnih dohodkov. Verjetno bi problem rešili veliko hitreje, če bi brez plač ostali dva meseca tisti, ki bi morali presekati gordijski vozel. IB Več upanja za cesto v mozirski občini so korak bližje obnavljanju uničene ceste Ljubno-Luče, saj je občinski izvršni svet na zadnjem zaseda- nju sprejel programsko zasnovo rekonstrukcije 11 kilometrov dolge ceste. Cesto Ljubno-Luče bodo z izjemo obvoznic mimo obeh kra- jev gradih po stari trasi, obnavljali in ^adili pa jo bodo v štirih etapah. Tako je predvideno, da bi nzoprej, že spomladi, začeli z gradnjo obvoznice na Ljubnem, nato naj bi se lotili obnove n^bolj kritičnih cestnih odsekov. V tretji etapi n^ bi bila na vrsti gradnja obvoznice v Lučah, nazadnje pa n^ bi dokončno obnovili cesto. Sredstva za gradr^jo ceste n^ bi pritekala iz mednarodnega kredita, ni pa še točno znano, koliko denarja bodo Mozirjani potrebovali za obnovo. Zaenkrat je znano le to, da bo obvoznica na Ljubnem stala po predračunu 60 milijonov dinarjev, še vedno pa ost^a odprto vprašanje, kje bo nova trasa obvoznice v Lučah. O tem n^j bi se odločili kr^ani žami. U.S. Žalski učitelji so nezadovoljni Delavci v vzgoji in izobra- ževalcu v žalski občini pri- pravlj^o jutri opozorilno stavko, ker so že nek^j časa nezadovoljni s plačami. Le- te močno zaost^^o za pov- prečnimi plačami v gospo- darstvu te občine, pa tudi za plačami njihovih stanovskih kolegov v drugih občinah. Razlike v učiteljskih plačah med občinami dosegajo celo 85 odstotkov. Žalska občina je tudi edina v Slovenci, kjer delavci v vzgoji in izobraže- vanju ne prejemago povračil za prevoz na delo, že tri me- sece pa niso dobili tudi no- benih materialnih sredstev za delo oziroma izvajanje pouka. Na vse te probleme bodo jutri znova opozorili, pouk pa bo seveda odpadel. JANEZ VEDENIK Termalne vode se ne da seliti Laška občina je Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo in njegovi sanitetni upravi predlagala, nsg pri do- govoru o selitvi opreme, kije last JA upošteva drugačne kriterije vsgj v primeru Voj- nega centra za medicinsko rehabilitacijo v Rimskih To- plicah. Oprema je seveda ve- zana oziroma prilagojena zdravilni vodi in bi jo bilo nesmiselno odpeljati. Lašča- ni so pripravljeni od Zvezne- ga sekretariata vso opremo odkupiti in s tem se strir^žuo tudi v Beogradu, kar je pisno zagotovil tudi zvezni sekre- tar za ljudsko obrambo. Vsa- ka stran je že ustanovila svo- jo komisijo, sedjg pa bodo na vrsti seveda pog^anja o ce- ni. V Rimskih Toplicah na- meravzuo kasneje urediti lep in sodoben turistično rehabi- litacijski center, ki bo prav gotovo privabljal mnogo go- stov. Seveda pa bo treba še marsik^ urediti. To še pose- bej velja za okolje, dodobra pa bo treba raziskati tudi trg in temu ustrezno pripraviti tudi ponudbo. JANEZ VEDENIK Dograjen Homčki most Mozirska občina je po lanski poplavi bogatejša za nov most, tokrat so bili na vrsti kržOani naselij Homce in Grušov- Ije. Homčki most, kakor ga imenujejo domačini, je dolg 70 metrov in doslej največji objekt, zgr^en po lanski povodnji. Za gradnjo novega mostu so delavci celjskega Ingrada potrebovali 4 mesece, porabili pa 8,3 milijona dinarjev iz republiških sredstev solidarnosti. Otvoritev novega mostu je bila v soboto, sodeloval pa je tudi republiški minister za varstvo okolja in urejanje pro- stora Miha Jazbinšek. Omenil je, da je mozirska občina dobila iz republiških sredstev že 362 milijonov dinarjev pomoči za odpravo posledic poplave, kar je 40 odstotkov denarja, ki so ga doslej razdelili v republiki posameznim občinam. U.S. Frakcile so iahko usodne Predsedstvo stranke se Je sestalo v Celju - Zeleni kritični do svojega delovanja Zeleni Slovenije bodo morali prevetriti svoje pro- grame in politične opredeli- tve, če bodo hoteli pritegni- ti nove člane in na prihod- njih volitvah doseči vsaj ta- ko dobre rezultate kot so jih pred letom. To je na zadnji ^eji pred- sedstva stranke, ki se je se- stalo v Celju, ugotovil njen predsednik - dr. Dušan Plut. Sam je zato oblikoval ne- kaj temeljnih usmeritev de- lovanja stranke v prihodnje, do katerih se bo morala opredeliti skupščina Ze- lenih. Po Pluto vem mnenju mo- ra ostati glavna usmeritev stranke tudi v prihodnje pri- zadevanje za varstvo okolja in naravnih virov oziroma ohranitev preživetja. Vendar se Zeleni ob tem zavedajo, da brez samostojne Sloveni- je ne bo' Zelene države. V prihodnje naj bi po Plu- to vem mnenju strankarske vrste še bolj odprli za različ- no misleče, pri katerih bo odločilni kriterij skrb za oko- lje. Prav ta zamisel pa je med člani predsedstva sprožila nekaj nasprotujočih razprav. Nekateri so opozarjali, da je stranka nastala prav po za- slugi ekološko opredeljenih članov, pri katerih pa so kas- neje prišli na dan njihovi ra- zlični ideološki pogledi. Zato naj bi se v stranki medtem oblikovali zametki dveh frakcij, ki pa bi po mnenju članov predsedstva samo razbili stranko. Če bo stran- ka ideološko odprta, pa nzu bi imela vsaj osnovni kodeks tako imenovane zelene etike, ki bi veljala za vse člane, zla- sti pa za funkcionarje. Na ta način naj bi se izognili vple- tenosti v različne afere, ki so bile v preteklosti med Zele- nimi že prisotne. Med usmeritvami delova- nja stranke v prihodnje je tu- di zavzemanje za ekosocial- no tržnost v gospodarstvu, kar pomeni tržno gospodar- stvo z jasnimi ekološkimi pogoji in stroški za ekologi- jo, ki bodo sestavni del pro- izvodne cene. Zeleni se bodo zavzemali tudi za ozelenjen narodnogospodarski pro- gram Slovenije, za nacional- ni program varstva okolja in pregled vseh onesnaževal- cev v republiki. V prihodnje pa bodo morali zlasti oceniti sodelovanje stranke v vladi in njen dosedanji prispevek za izboljšanje okolja, o če- mer so imeh člani predsed- stva prav tako precej različ- na mnenja. T.CVIRN Ker je bila seja predsed- stva Zelenih Slovenije v Ce- lju, so gostitelji predstavili ekološke probleme tega ob- močja, med drugim pa so govorili tudi o pripravah na letno skupščino stranke in njenem mednarodnem delo- vanju. Prvih šest mesecev - dobro Pri pregledu poslovanja v mozirski in velenjski občini ocenjujejo, da rezultati v prvem polletju letošnjega leta niso bili dobri, vendar pa so boljši kot je republiško pov- prečje. Rezultati po prvih 9 mesecih letos pa ne bodo tako uspešni, saj bodo pečat v gospoda^enje vtisnili vojna, visoke obresti in prekinjeni denarni tokovi. Značilnosti gospodarjenja v velenjski in mozirski občini v prvih šestih mesecih letošnjega leta so normalna proizvodnja, večji fizični obseg proizvodnje in večji stroški. Prav tako sta se povečala uvoz in izvoz, kljub pozitivnemu pokritju izvoza z uvozom pa čistega dobička ni, S£y so stroški previsoki. V velenjski in mozirski občini ugotavljajo, da pri plačah zaost^ajo za republiškim povprečjem. U.S. IZJAVE, MNENJA Dušan Semolič, pr^ Zveze svobodnih sinriiJ^ Slovenije: »Kaj želimo sindikati izzivamo? Žehmo, da seVV*^ nija obnaša kot sodobna S va. Država je uspešna uspešno rešuje tudi sor^'^ stiske ljudi. Ljudi n^bo^ žično zastopcgo sindika?""' vlada nam mora prisu^ kot enakopravnemu parhN Trenutki so usodni predvsem pa za delavce nI?' čamo se o razdelitvi drui^ ga bogastva. S^ smo za ^enje, smo za denacion^^ jo, vendar zahtevamo, da^ pravilih delitve upošteva bJ delo delavcev v preteklih W Ponudbe, da lahko delavci u pijo delnice, so nične. Saj^ da jih ne bi hoteli kupi^pj blem je, da jih ne morejo ti, ker je življer^je predrago ž vračamo tudi podržavljeS Država se nikjer še ni pok^ za dobrega gospodarja. marca že prevzela železaij Ko se danes pogovarjamozj lavci, lepe besede ne n^da Kadar pa na vse to opo» mo, pravijo da lažemo, da® nipuliramo z delavci.« Franc Avberšek, posl^ Zbora združenega dela o 1« nlnskih zakonih: »Mislim, da gre pri lastnini zakonodaji za novo znanje,i katerega smo premalo pripis Ijeni. Ko poslušam rajJi razprave in mnenja, imamo čutek, da je veliko \judi gh nih, ne razumejo pa popob ma, kaj se dogaja. Tudi jazi sem strokovryak, nekako bE pa mi je Mencingerjev zak o lastninskem preoblikovan Pri lastnini je namreč jasne to, da ne moremo določit, gava je. Osebno ocer^ji^em, v različnih pogledih nismo ko narazen, kot je to videti prvi pogled. S popuščar\jem kompromisi bi se dalo mai kaj narediti, osebno pa se! vzemam predvsem za poi^ nost in menim, da ne bomos liko pridobili, če bomo deln delili zastory. No, da bo kapi v nekaj letih v rokah peš4 Slovencev, ne zanika noba od predlaganih zakonskih rd tev. Dejstvo je, da delavci bi čejo delnice. Vendar pa se S koj pojavi vprašanje, kdo I vlagal v podjetje, kjer ima) delavci veliko delnic? Po® jem mnerxju nihče, na novoln do kapital vlagali v maryšap« djetja. Dokapitalizacija ni p" blem lastninjenja, ampak? lastnirxierya. Najbolje bi D" njoti kompromis, čeprav i razprave precej razhOT Osebno mishm, da se bo da uskladiti vsa mnerya, zalf" pa naj bi sprejeli čimpr«]! z dvotretjinsko večino v pa" mentu.« Muharem Bolič, posl^ Zbora združenega deU o ninskih zakonih: »V Umekovem o lastninskem preoblikovan podjetij že v osnovi delimo' lavce na tri kategorije. Ne kategorije podjetij, iz. izhajajo tudi tri kategorv«' lavcev z različnimi pra^jc^ Država ni bila nikjer dobe'^ nančnik niti gospodar, u kazujejo podjetja v Zan®^ Evropi. Pri nas pa bi predlagani zakon ^ kar zakon o podržavljeJJ Včasih pomislim, da bi ^ najboljše, če bi delavcem ^ potrdila o odvzetem rxju, kot so nekoč delali.!^ zani, delavci pa naj s dili počakajo na pravo "^J kracijo, ki bo izvila denacionalizacijo. Nise^ii P^^ vračarvju lastnine bivšimi ^ nikom, vendar pa nieru^ so delavcem na račun upravljanja kradli 40 pa se bo ta kraja nadw® ^ Tudi jaz menim, da bi bu" ^^ trebno iz vseh predlaganj ^ konskih rešitev poteg^.^p^ boljše, in da to ni nereš«i^ blem.« J REPUBLIKA SLOVENUA SKUPŠČINA OBČINE CEUE Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem 15. SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE CELJE v TOREK, DNE 24. SEPTEMBRA 1991 OB 16.30 URI V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA V CEUU, TRG SVOBODE 9. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev 2. Sprejem dnevnega reda 3. Poročilo o realizaciji sklepov 1. izredne seje zborov dne 16. 7. 1991 in potrditev zapisnika 4. a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev b) Vprašanja in pobude poslancev 5. Gospodarska problematika v občini Celje 6. Predlog odloka o izločitvi enot javnega zavoda iz Zavoda ZOŠ Celje in ustanovitvi javnih zavodov 7. Predlog odloka o organizaciji Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1989 9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Lipa Štore 10. - Predlog odloka o ZN za območje Plinarne v Trnovljah - HITRI POSTOPEK - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Trnovlje jug - HITRI POSTOPEK 11. Osnutek odloka o ZN za razdelilno transformatorsko postajo Vojnik in o lokacijskih načrtih za priključne vode 12. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN rekreacijskega centra »Na Golovcu« 13. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija (za območje Oblakove z Ipavčevo ulico) 14. Predlog predsednika Izvršnega sveta za imenovanje namestnice sekretarja Občinskega sekretariata za družbenoekonomski razvoj Obravnava samo Zbor združenega dela: 15. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata poslancu zbora združenega dela K 4. točki dnevnega reda: Vprašanja in pobude naj bodo kratke in jasne, sicer pa lahko poslanci oddajo pisna vprašanja in pobude tudi med samo sejo skupščine. 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 3 samostojnost Slovenije ne ogroža nikogar mrzllcl so se znova srečali SavInJčanI In Zasavd tradicionalnem shodu Sa- ^ov in Zasavcev, ki je bil (^nedeljo na Mrzlici, se je ("jj giabemu vremenu zbralo jI, 800 ljudi, da bi obudili na predvojna srečanja ^ib ljudi na tej znani gori. (vj udeleženci tega srečanja, ki ga pripravila Socialistična L Slovenije in Stranka de- ^tične prenove, so bili tudi Ciril Ribičič, Viktor Žakelj in Franci Pivec, pa Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher. Zbranim je govo- ril predsednik slovenskega pred- sedstva, Milan Kučan. Največ besed je seveda namenil prizadevanjem za priznanje neod- visne in suverene Slovenije. Ob tem pa se je vprašal, kso nam bo navsezadnje pomagalo formalno priznale samostojnosti, če v slo- venski državi ne bomo videli var- nega okvira za svoj obstoj. Tudi zato nam niso potrebne nove usodne delitve in nasprotovanja, ki bodo samo na temelju lastnine vnesla v slovensko družbo nove sovražnosti in nestrpnosti.« Mogo- če se je pri nastaj^u nove gospo- darske in lastninske strukture družbe izogniti vzorom in reši- tvam, ki jim ni cilj predvsem go- spodarska učinkovitost ter na tem temelju hitrejši gospodarski in splošen družbeni razvoj, ampak ideološki in politični motivi. Ti z navideznim uresničev^em le- gitimne želje po odprav]jar\ju kri- vic in napak iz preteklosti povzro- čajo nove krivice in nove delitve na ideoloških in političnih osno- vah,« je dejal Kučan. Možne so si- cer takšne rešitve in obstojajo za to vzori v svetu, tudi v državah Evropske skupnosti. Ne politika konfrotacije, politika integracije političnih sil naroda je to kar zdaj potrebujemo. Ko pa je govoril o prizadevanjih za samostojno in suvereno Slove- nijo, je Milan Kučan dejal, da tudi haaška konferenca ne more spre- meniti naše trdne odločitve, ki ne more biti predmet pogajanj. V Evropi bi moralo končno pre- vladati spoznanje, lia samostoj- nost Republike Slovenije ne ogro- ža nikogar. JANEZ VEDENIK ^delili občinska priznanja f Taboru v Saviigski do- je bila prejšnji petek Lostna seja zborov žal- občinske skupščine ^astitev praznika obči- 'Jiga odslej praznujejo 6. itembra v spomin na dru- ^ovenski tabor, ki je bil jjicu na ta dan leta 1869. ,niostni govornik je bil jjs^ik žalske občinske ^ine, profesor Milan ilmik, ki je govoril predv- I o slovenskih prizade- gjih za samostojnost, ne- vest in suverenost. ,\a seji so podelili letošnja finska priznanja. Zlati grb [ine Žalec so prejeli Pihal- orkester DPD Svoboda (bold, ki letos praznuje letnico obstoja, Ivan Kra- fc iz Griž za aktivno delo krajevni skupnosti Žalec, Btina Bevc za dolgoletno pešno pedagoško delo in bjz Rak iz Tabora za priza- mo delo in razvoj te kra- me skupnosti. Plaikete ob- le so podelili Branku Ver- I iz Prebolda za delo pri nk^šnjem pihalnem orke- u, Ste^i Popit za delo pri vzgoji predšolskih otrok, Janku Drči iz Tabora za delo v kr^evni skupnosti in Dar- ku Naraglavu za uveljavitev slovenskega jamarstva v svetu. Značke izvršnega sveta so prejeli Antonija Marinšek za dolgoletno in uspešno delo v državni upravi, Edvard Omladič iz Hmezada, Boris Podgoršek iz Ferralita za do- sežke pri uvajanju sodobnih tehnologij v livarstvu in Franc Skrabar iz Žalca, ki ima zasluge za vključevanje mladih delavcev v proizvod- ni proces. JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR Predsednik žalske občinske skupščine, profesor Milan Dob- nik izroča plaketo občine Žalec predstavniku preboldskega pihalnega orkestra, Jožetu Roglju. Razpis za solidarnostna stanovanja Skupščina občine Slo- venske Konjice ima na razpolago 18 solidarnost- nih stanovanj - 16 v Slo- venskih Konjicah in dve v Zrečah. Večina jih je že pripravljenih za vselitev. Konjiški izvršni svet se je zato odločil, da razpiše natečaj za prijavo za soli- darnostna stanovanja. Zadnji razpis za solidar- nostna stanovanja je bil v občini leta 1989. S potr- jenea prednostnega vrst- nega reda s tega natečaja je ostalo še 14 nerešenih prošenj, vendar so veči- noma samski, stanovanja pa so pretežno dvosobna, torej prevelika za prosil- ce. Razpis bodo zato po- novili. Pričaki^ejo, da se bo nanj prijavilo najmanj 70 občanov oziroma dru- žin. Drugih možnosti za pridobitev stanovanja na- mreč v občini skoraj ni več, s^j podjetja stano- vanj za svoje delavce ne kupujejo. MBP Nov samoprispevelf? z letošnjim letom zaklju- čujejo v občini Šmarje že peti samoprispevek, v teh dneh pa se na različnih rav- neh odločajo o pripravah za referendum o samoprispev- ku za prihodnje obdobje. Samoprispevek bi v ob- dobju 1992-1996 še bolj kot doslej ohranjal doseda^i standard, kajti zaradi krize so drugi viri financiranja raz- voja vprašljivi. Drugače je tudi z lastninskimi razmerji, saj znani lastnik gleda na iz- datke drugače in se zato ne- sistemski viri omejujejo, je povedal predsednik občin- skega sekretariata za gospo- darstvo Marjan Drofenik. S sedanjim samoprispev- kom so v tej kozjanski občini zgradili osnovno šolo v Do- bovcu (pri čemer je pred- stavljal samoprispevek ob- čanov le 30 do 35 odstotkov vloženega denarja), radijski oddajnik lokalne radijske postaje, veterinarsko pos^o in kulturno turistične objek- te v Spominskme parku Trebče, v krajevnih skupno- stih so zgradili več cest, vo- dovodov, kanalizacijo, mrU- ške vežice in napelali tele- fone. Za prihodnje obdobje bi iz previdoma 2 odstotnega sa- moprispevka 85 odstotkov denarja namenili za progra- me krsuevnih skupnosti, 15 odstotkov pa za skupni pro- gram. Ta bi po predlogu ob- činskih strovnih služb obse- gal prizidka k utesnjenima šolama v Lesičnem in Koz- jem, sofinkiciranja dogradi- tve vrtca v Podčetrtku, širi- tvi lekarne in knjižnice v Šmarju, sofinanciranje zaključka del v kulturnem domu v Rogaški Slatini ter medicinsko opremo za novo zdravstveno postajo v Rogat- cu. Poslanec Krklec iz Roga- ške Slatine je povedal da so v tej krajevni skupnosti sa- moprispevek že razpisali, po anketirž^u občanov o njiho- vih željah pa pripravljajo analize. Poslanci so govorili tudi o potrebi po vzdrževa- nju zgrajenega, vendar pa bi za to, po večinskem mnenju, skušali najti drugačni načir in ne samoprispevek. BRANE JERANKC PISMO^IZ NEKDANJE PRESTOLNICE i kraijem proti iVIiiošaviču '0\i tednik je verjetno edini fpis v tej neveseli Jugosla- ^ ^ je podvomil (že pred tednoma), da se^bo po- '^Draškovičev »juriš na be- ^sko TV Bastilijo«; takrat fnapjsai, daje Vuk Draško- inorda bolj premeten in da ® 9. oktobra lahko zgodi tudi brez tega »juri- I, Se 9. septembra je vodja ^kega gibanja za prenovo '^^^ijskem »TV dnevniku (ki tr^a že tretji teden) ^ deset tisoč Beograjčani da bo 9. oktobra še « ^Of je bilo 9. marca, pozneje pa je na ti- konferenci poskrbel za ih! demonstracij 2 namesto njih pride v Be- J« (5. oktobra) prestolona- princ Aleksander II. ^'^ordjevič. ^^^aie daje Draškovič ves , We/ira; in z demonstracija- jj^^^ai predvsem srbski re- je tako izgubljal čas (in i.^'^ obrambo pred novi- Pogovori s princem fjSovem prihodu v Srbijo i j na/nrec? začeli že 25. juni- takrat ga je Draškovič Beograd 9. oktobra, ko "^^nica njegovemu stare- kralju Aleksandru ^X'-djeviču, kije bil na ta ^ ^^seillu. Prve dni ora je princ privolil, da v življenju stopi na ^ nir domovine" v ka- ^•eff ''ojen, vendar je od iVoff začetka »pogajanj* prihodu zahteval, da ti^yovim bivanjem v Be- %i}fJ^''t>iji) ne sme biti no- Si^^^^^onstracij. Drugi po- ^"tijti ^^ da ga morajo po- Lj^ "Vodilne demokratične ^ 'S^bVi in ne samo ena ^itfi (ponovna) ^v večine opozicijskih strank, do katere je prišlo pred dvema tednoma. Draškovič je očitno skrbno in v strogi tajnosti pripravljal ta obisk, kajti mnogi menijo,, daje vnuk prvega jugoslovan- skega kralja do sed^j najmoč- nejši adut, ki ga je izvlekla iz rokava opozicija proti režimu Slobodana Miloševiča in ki ga ne namerava kar tako izpustiti iz rok. Opozicija je, kot se spo- dobi, na slovesen sprejem na beograjskem letališču povabir la Miloševiča, predsednika vla- de in skupščine, vendar iz naj- višjih vrhov srbske države za- enkrat še ni nobenega odmeva. Kljub temu iz opozicijskih vrst preveva bojazen, da bo oblast »vsekakor dobro pro- učila ta izziv« in se - če oceni, da ji »stvar utegne koristiti* - z vehkim pompom vključila v to zgodbo. Svoj čas smo v tej rubriki zapisali, da si Miloševič zelo uspešno »izposoja« ideje opozicijo; da se to utegne zgo- diti tudi tokrat, je moč sklepati iz obširnega in dokaj umirjene- ga članka na to temo Politiki (pod zanimivim naslovom: »Tujec« v svoji domovini), ki se končuje z ugotovitvijo, daje treba Karadjordjevičevi »dru- žini« in vsem današnjim živim članom vrniti držvljanske pra- vice (predvsem državljanstvo), saj resnično niso bih z ničemer vpleteni v nekatere zgodovin- ske dogodke v prejšnjem ob- dobju naše države«. Članom kraljevske družine je bilo leta 1943 odvzeto držav- ljanstvo (in premoženje) in prepovedana vrnitev v Jugo- slavijo. Draškovič očitno nima namena spraševati za mnenje zvezne vlade, še manj pa pred- sedstva, ki sta oblast potihoma prepustila armadi. Le-ta pa, kot kaže, nima nič proti prin- čevem prihodu; to je skorajda naravnost potrdil neizbežni ge- neral Marko Negovanovič na tiskovni konferenci v odgovo- ru na vprašanje novinarja Ra- dia Zagreb: »Ne vem, kaj bi lahko armada storila v tem pri- meru. V kolikor mish priti, mora prestopiti mejo, za ks^ ta- kega pa niso odgovorni armad- ni organi. Postavlja se vpraša- nje, kako naj en sam človek ogrozi celotni sistem in zakaj angažirati oborožene sile.« In na koncu, k^j pravi sam (za nekatere tako željno priča- kovani) gost, princ Aleksander II. Karadjordjevič: »Presrečen sem, da se mi ponuja prilož- nost, da vidim svoje sonarod- njake. To so zelo težki časi za nas in želim storiti vse, kar je v moji moči, da bo zagotovlje- na mirna, uspešna in demokra- tična bodočnost za našo dr- žavo.« P. S. Srbske oblasti so men- da ocenile, da bi jim princ prej škodil kot koristil. Tako vsaj meni neki anonimnež, ki je za Borbo po telefonu demantiral sporočilo srbske policije, da sta teroristična napada (do ka- terih je prišlo v zadnjih dveh tednih v beograjskih restavra- cijah) delo Hrvaške in HDZ. On trdi, da za tem stojita pred- sednik Srbije in njena vlada, namen teh eksplozij pa je pre- strašiti prestolonaslednika in ga odvrniti od nameravanega obiska. Sklicujoč se na »zane- sljive vire«, ta član doslej nez- nane organizacije »Borec za resnico« trdi, da bo do nasled- nje postavitve razstrelivne na- prave prišlo na beograjskem letališču. Beograjska jesen bo očitno zelo burna: če princa ne bo, bodo pa demonstracije in to še bolj vroče kot je najavljal Vuk Draškovič. ŠTEFAN NOVAK imperativ - pravna država ¥ OGZ Velenje o paketu lastninskih zakonov v ponedeljek so se sestali člani Odbora območne zbor- nice Velenje, kamor sodi tudi mozirska občina. Največ po- zornosti so namenili trenutno najbolj perečemu slovenske- mu problemu, paketu lastnin- skih zakonov, torej zakonom o lastninskem preoblikova-" i^u podjetij, denacionalizaci- ji in zadrugah. V velenjski gospodarski zbornici menijo, da se pri pred- laganih zakonih pojavlja pre- več mnenj, ki so občasno pre- malo strokovno utemeljena. Kljub različnim pogledom na bodoče lastninske rešitve tudi znotr^ območne gospodarske zbornice pa so si bili člani enotni, da je potrebno zakono- dajo čimprej sprejeti in tako čimprej začeti z lastninskimi procesi. Ob sprejetju zakonov je potrebno poudariti tudi več- jo učinkovitost gospodarstva, imperativ vseh prizadevary pa mora biti pravno urejena drža- va. Ob tem so člani gospodar- ske zbornice še omenili, da lastnir^enje ne sme prerasti v političen problem, zakone pa naj bi sprejemali z dvotretjin- sko večino v parlamentu, saj bodo služili kot podlaga za na- daljnjo zakonsko ureditev v Sloveniji. V velenjski gospodarski zbornici pripravljajo tudi po- svet direktorjev podjety. Raz- pravljali bodo o lastninjenju ter razvojnih pobudah usmeritvah v regiji. Datum p, sveta bo odvisen od sprejerr! lastninskega paketa. Če bod poslanci sprejeli lastninsko z' konodajo že prihodnji tede bodo v zbornici pripravili iii terpretacijo teh zvonov, če p; zakonov ne bodo sprejeli, bo do posvet namenih iskani' najboljših zakonskih rešitev URŠKA SELIŠNL Več nezaposieniii, man] štipendij v avgustu je bilo v občini Velenje 1727 nezaposlenih delavcev, v občini Mozirje pa 500. V obeh občinah seje povečala relativna stopica brezposelnosti, v Velenju jo ocenjujejo na 8 odstotkov, v Mozirju pa na 10 odstotkov. Brezposelnost se je v obeh obči- nah povišala zaradi zaključka šolarya v osnovnih in srednjih šolah, na veleruskem Zavodu za zaposlovanje pa vse bolj opozar- jajo na hud problem štipendiranja. Letos so namreč na tem področju razpisah 70 odstotkov šti- pendij manj kot lani, že lani pa je bilo kar pol manj razpisanih štipendij kot prejšnja leta. To kaže, da bo v prihodnje vse manj strokovnih in ustreznih kadrov, vendar pa učencev nikakor ne bi smeli pustiti na cesti, pravijo v velenjskem Zavodu za zapo- slovanje. U.S 4. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 Odprli Stajersifo banlio v petek so na Trgu petega kongresa v Celju odprli Štajersko banko obrti in podjetništva. Na Celjskem je s tem še ena banka začela opravljati plačilni promet, hra- nilno službo, vodenje tekočih in žiro računov, poleg tega pa Štajerska ban- ka sprejema vse vrste kratkoročnih in dolgoročnih dinarskih depozitov po- djetij in obrtnikov, daje kredite, kupu- je in prodna vrednostne papiije, daje g£u-ancije in druge oblike jamstva ter opravlja finančno svetovanje. Upravni odpor banke je že sprejel sklep o razši- ritvi dejavnosti na devizni plačilni pro- met ter kreditne in devizno valutne posle s tujino, za poslovanje s tujino pa so za dovoljenje prosili narodno bzmko Slovenije. Prvo izdžoo delnic Št^erske banke je odkupilo 105 delničarjev, med temi je 13 družb z omejneo odgovornostjo v mešani ali privatni lastnini, 6 občin, 3 obrtne zbornice ter ena obrtna zadru- ga, 65 fizičnih oseb, n^večji delničar pa je republika Slovenija. Zaradi tega, pravijo v Štajerski banki, so naložbe vame, saj so pretežni del delniškega kapitala uporabili za nakup obveznic republike Slovenije, ki imajo valutno klavzulo v DEM, za izplačilo pa jamči država Slovenija. Upravni odbor ban- ke je že sprejel sklep o drugi izdaji delnic. Novorojena banka razpolaga s sredstvi v višini 53,950.865 din, višina plasm^ev pa je 43,102.533 din. Direk- tor Štajerske banke obrti in podjetni- štva je Harold Kamer, banka pa je odprta vsak dan, razen sobote in nede- lje, od 8. do 16. ure. IB Štajersko banko obrti in podjetništva je odprl predsednik slovenskega pred- sedstva Milan Kučan, ob prisotnosti predsednika vlade dr. Andreja Ocvirka in drugih vidnih predstavnikov družbenega in gospodarskega življenja repu- blike in občine. Foto: EDI MASNEC Zdravstvo grozi s stavito Sindikati v zdravstvu in sociainem si(rljstvu so postaviti zaiiteve Sindikati, organizirani v zdravstvu in socialnem skrbstvu Republike Slovenije so imenovali enoten stav- kovni odbor in izoblikovali zahteve, ki morajo biti izpolnjene do 25. sep- tembra do 12. ure. Če zahteve ne bodo izpolnjene, napovedujejo stavko za 10. oktober 1991. Hkrati bodo zahte- vlai odstop ministrice za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Katje Boh, njenega namestnika prim. dr. Toneta Koširja in podpredsedni- ka repuliškega izvršnega sveta odgo- vornega za družbene dejavnosti Ma- tije Malešiča. Delavci v zdravstvu in socialnem skrbstvu ugotavljajo, da jih je neureje- no financiranje pripeljalo do roba raz- pada obeh dejavnosti. Zagotavljanje še kolikor toliko zadovoljivega uresni- čevanja nacionalnega programa zdrav- stvenega varstva prebivalstva je letos mogoče predvsem z jemanjem izvajal- cem in bistvenim poslabšanjem pogo- jev za strokovno korektno opravljanje njihovega dela. Ugotovili so, da je pri- šel čas, ko se morajo za svoje pravice boriti z vsemi sredstvi. Zahtevajo, da Skupščina Republike Slovenije obravnava položaj zdravstva in socialnega skrbstva ter delavcev v njih, predvsem pa posledice za na- daljnji razvoj slovenskega zdravstva. Za ureditev razmer ne zahtevajo zbira- nja dodatnih sredstev, marveč samo denar, ki se za zdravstvo zbere s pri- spevno stopnjo in s participacijo. Zahtevajo, da se sklene kolektivna pogodba za ti dejavnosti do 25. sep- tembra. Razmerje med najnižjim oseb- nim dohodkom zdravnika mora biti n^manj 1:6,4, tako kot v državni upra- vi. Zahtevajo uskladitev osebnih do- hodkov z rastjo v gospodarstvu in po- račun za nazaj. Zahtevajo še, da pokrivanje izpada sredstev za zdravstveno varstvo zaradi odlaganja plačil prispevkov nelikvid- nim podjetjem ter dodatnih oprostitev participacij prevzamejo poleg zaposle- nih v zdravstvu in socialnem skrbstvu tudi drugi. Poleg tega morajo na naci- onalni ravni takoj izdelati normative in standarde z ustrezno mrežo za opravljanje zdravstvenih storitev, ki bodo osnova za določanje potrebnega števila delavcev. Zmanjševanje delav- cev glede na obseg finančnih sredstev je nedopustno, saj lahko bistveno po- slabša pogoje dela ostalih delavcev. Število zaposlenih se mora zmanjševa- ti postopoma, pri čemer je potrebno pripraviti vse za njihovo prezaposlo- MILENA B. POKLIČ Generalni direktor Kovinotehne Aleš Ilc in minister Igor Bavčar sta v torek podpisala protokol o obnovi mejnega prehoda Holmec. Foto: EDI MASNEC Kovinotehna za Holmec v Cetisu že tiskajo siovenske potne iiste Slovenski notranji minister Igor Bavčar je v torek obiskal dve celjski podjetji - Kovinotehno in Cetis. pb tej priložnosti so v Kovinotehni pripravili tiskovno konferenco. Gene- ralni direktor Kovinotehne Aleš Ilc je povedal, da so se v podjetju kljub te- žavnim gospodarskim razmeram odlo- čili za pomoč pri odpravljanju posle- dic vojne škode. Tako bodo zgradili med vojno uničeni mejni prehod Hol- mec, za kar bodo prispevah 19 milijo- nov dinarjev. Objekt bo končan še le- tos, potem pa ga bodo predali v trajno uporabo ministrstvu za notranje zade- ve. Igor Bavčar je vodstvu Kovinoteh- ne izrekel veliko zahvalo za pomoč, še zlasti, ker gre za pobudo samega po- djetja in dokaz, da se z voljo tudi v teh časih da marsikaj storiti. Pred tiskovno konferenco v Kovino- tehni je notranji minister obiskal še Cetis. Ogledal si je novo linijo za izde- lavo potnih hstov. Dejal je, da Cetis izpolnjuje vse pogoje in obveznosti iz sklenjenih pogodb. Slovenski potni li- sti so bili deležni zelo dobrih ocen pri ocenjevanju kvalitete, tako doma kot v tujini. Igor Bavčar je še pojasnil, da naj bi sedanje potne liste zamenjali s slovenskimi najkasneje v dveh letih. IRENA BAŠA Rudarji odhajajo v začetku meseca septembra je še 28 rudarjev zapustilo laški rudnik in se zaposlilo v rudniku Hrastnik. Vse to sodi v sklop predvidenega zapiranja laškega rudnika, kjer naj bi dela dokončno ustavili konec leta. To pomeni, da bodo premog izkopavali le še do takrat, in sicer po novi metodi pridobivanja s stropa, pri kateri ostane produktivnost kljub manjšemu številu zaposlenih približno enaka. V Laškem rudniku je tudi izvir izredno kvalitetne pitne vode, ki bi jo po projektu po zapiranju rudnika po- tegnili na prosto in uporabljali. Po zadnji informaciji bodo sredstva za ta projekt kmalu zagotovljena, pri- spevalo pa jih bo republiško ministr- stvo za okolje. Tehnični vodja rudnika Ivan Kenda je povedal, daje nadaljnje izkopavanje odvisno od rentabilnosti rudnika. Sko- raj prepričan je, da bodo izkop nada- ljevali tudi po novem letu, in to do takrat, ko bo izkopavanje začelo ovira- ti zapiralna dela, ki so določena po izdelanem projektu. Velika škoda bi bila, če zalog, ki so odprte, ne bi izko- pali. Trenutno dela pri izkopu petnajst rudarjev, ob njih pa so zaposleni še delavci v transportu, nadzoru in dru- gih delih. TONE VRABL BORZA Prodajanje »na kratko« (short selling) Med možnostmi trgovanja na borzi razen enkratnega nakupa vrednost- nega papirja, ki ga bo lastnik verjet- no kasneje prodal, obstoji tudi mož- nost prodaje delnic, ki še niso v naši lasti. To je prodaja »na kratko«. Cilj te prodaje je, da se istovrstna delnica kupi kasneje po nižji ceni in se s tem zapre prodaja »na kratko« ter ustvari dobiček. Prodaja »na kratko« je ena izmed nejasnih rnožriosJ špekuliranje. Na našem finančnem trgu je do sed^ nea in tudi pravno neregulirana. ^ Če kdo kupuje delnico, počne to v upanju, da ji bo t vrednost zrastla. Ko jo bo prodal, bo ustvaril nek dob^ Pri prodaji »na kratko« se različni borzni špekulanti m čijo, da bodo delnico, kljub temu, da jo sploh nimajo ^ dali. To storijo takrat, kadar mislijo, da je trenutna iŽ cena kakšne delnice previsoka in bo zato v kratkem tJ Da bi delnico lahko prodali, si jo morajo najprej izpo^ To zanje uredijo borzni posredniki in naloga špekulanta^ še, da delnico na trgu proda in čaka, da ji bo cena padlaj čez čas cena pade, špekulant to delnico na trgu kupi po J ceni nazaj in jo vrne tja, kjer si jo je sposodil. Poglejmo primer: Prodajalec proda 20 delnic po 100 dolarjev in dobiji dolarjev. Če pade cena te delnice na 80 dolarjev, prodajj kupi 20 delnic po tej ceni in ustvari dobiček v višini j dolarjev. Prodaja 20 delnic po 100 S Nakup 20 delnic po 80 S DOBIČEK = + S 2.000 - S 1.600 = S 400 Prodaja »na kratko« je bolj pomembna zaradi stabiliza ske vloge, ki jo ima, kot zato, da bi špekulanti ust\-a:j visoke dobičke. Špekulanti namreč s tem, da prod^ kadar mislijo, da je cena previsoka, povečujejo ponudb« tako znižujejo cene, ki jih povzroči previsoko povpraše nje. Po drugi strani pa je vsak prodajalec »na kratko« po( cialni kupec, ko začne cena padati, saj takrat vrača sp« jene delnice. S prodajami »na kratko« se navadno ukvaij le izraziti špekulanti, navadni investitorji pa se v to spuščajo zaradi več razlogov. Možnosti izgube so neoi jene. Če namreč špekulant proda sposojeno delnico za dolarjev in cena le-te ne pade, temveč se povzpne na 200; ali celo več dolarjev, so tako njegove izgube 200, 300 alii odstotne. Pri prodaji »na kratko« špekulant vlaga denar, da bi postal lastnik delnice. V primeru izplačila divida v času, ko še ni kupil delnice in si ji s tem zaprl prodajo, kratko«, je prodajalec dolžan nadoknaditi vsoto izplaii dividende lastniku delnice, ki mu jo je posodil. Tretji razi so davki, ki so od prodaje »na kratko« še posebno visokil prodajo »na kratko« je potrebno tudi precej kapitala, sa; ob sposojanju delnic treba položiti določeno vsoto dena: ki je lahko enaka sposojeni vrednosti ali pa le delu spfl jene vrednosti. < Piše Darja Or J Nagrajeni inovatorii Ob letošnjem prazniku občine Žalec je Občinska ra- ziskovalna skupnost Žalec podelila nagrade in prizna- nja Inovator Žalec 90. Letos je na razpis prispelo pet- najst predlogov, posebna komisija pa jih je izbrala pet in jih nagradila. Priznanja in nagrade sta podelila predsednik IS obči- ne Žalec Boris Kranjc in predsednik komisije Rudi Udrih. Prejeli so iih Jože Skok iz Gradnje Žalec za inovacijo univerzalni ognje- obstojni kit, Franc Ožir iz Tovarne nogavic Polzela za inovacijo preureditve antwi- sta z vrtečo tubo na pletil- nem stroju lonati 301» H Šmarčan iz Hidro inže"J ga, Zavrh pri Galiciji.^ , vacijo izdelave stih strojev za obdela^ j; dravličnih cevi, Edvaro, vačič iz SIP Šempe^",^ inovacijo, robot poi^® "Jll tezijski Rpk KIKLOP-^";! Jože Čuk in Bojan Ri^J^ Tovarne nogavic P^^^m inovacijo predelave . stemskih pletilnih ® ^ v enosistemske, ki jo izdelavo kvalitetn^js Na sliki: Predsedn^ občine Žalec Boris podeljuje nagrado ^^ S Žalec 90 Jožetu varne nogavic Polze'^ 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 5 Ne moralno, le materialno ilsem kriv« Mor Mlekarne Andrej Čulk odgovarja na obtožbe ^gnca Vinka Drče Imetje ne bomo ščitili nobenega direktorja, vsi, ki prihajajo v službo ridi svojega privatnega interesa, bodo imeli zaprta vrata. Ne bomo dovolili, nam bo direktor smejal kot podjetnik, proizvajalci pa bomo skupaj Viavci matične firme blokirani, za vse pa bodo krivi ministri skupaj (lado. »To so besede, ki jih je na nedavnem sreča^u kmetovalcev izrekel i^tavnik savinjske kmečke zveze ter republiški poslanec Vinko Drča. ijilii so leteli na račun direktorja Mlekarne Celeia v Arji vasi, ki zavrača vse jjdrej Culk, komentirajte najprej ^e v zvezi z vodenjem podjetja, kmečki zvezi vam očitajo, da je l5tvo izgubilo dobršen del tržišča, itiira predelava, odkupljeno mleko plačujete in v kratkem naj ^ ustavil tudi tudi odkup mleka. Ik: »Lahko povem samo to, da vsi ^itki ne držijo. Mlekarna je proiz- 1^0 v vseh obratih v izjemno do- pn stanju, tudi prodaja je bila prejš- mesec rekordna. Dogaja se nam sto, da nam primanjkuje mleka za »delavo. Res pa je, da smo zaradi vidnostnih težav zamujali pri plači- mleka. Te zamude znašajo do štiri- gtdni.« Ztlo konkretna je zahteva, ki jo je Kcka zveza naslovila na republi- I vlado: zahtevajo blokado mle- ne in njenega vodstva, krmilo pa bi v svoje roke prevzel upravni lor, sestavljen iz proizvajalcev l(ka. Kaj menite o teh zahtevah? Čulk: »To je vprašanje, ki se veže na Kes lastninjenja mlekarne. Naše iišče je že nekaj časa takšno: ko do lastninski zakoni sprejeti, se bo- po njih tudi ravnali. Dokler pa ti koni niso sprejeti, se o teh stvareh moremo pogovarjati.« Ali so bili proizvajalci resnično Biljeni dati garancijo za kredit nSini 22 milijonov avstrijskih ši- tov in zakaj ste potrebovali za r^it? lik: »Pri poslovanju s tujino smo la- meli precej težav, ker banka ni bila Kobna poravnavati določenih ob- ®osti do tujih partnerjev. Ko smo Ejali stvari, nam je banka preko in- ®e banke dala posojilo in za to poso- fje bilo treba najti poroke. Poudar- da mlekarna niti jaz osebno ni- • nikogar prosil, to je bila prosto- ra odločitev. Sam sem bil na se- nku v kmetijski zadrugi Savinjska ^a, tam so se z glasovanjem soglas- 'odločili, da dajo garancijo mlekar- ^ij ta kredit smo dobili, dokler stva- /"anko ne razčistimo.« "^^ bo sprejeta lastninska zakono- JV® bodo zadružniki dobili 51-od- delež - ali to pomeni, da bodo prevzeli tudi morebitno izgubo ter najete kredite? Čuk: »Veste, lastništvo pomeni last- ništvo v dobrem in slabem. Zato bodo morali prevzeti dobre in slabe plati. Osebno bi rad povedal nekaj. Naša ekipa je v mlekarno prišla kot ekipa prisilnih upraviteljev. Dve leti je za mlekarno veljal ukrep družbenega varstva, potem smo ostali še štiri leta. Osebno sem prepričan, da smo v to podjetje vložili ogromno svojih moči in objektivni opazovalci nam te stvari tudi priznavajo. Res je, da finančna sanacija v celoti še ni končana, vendar ne samp po naši krivdi. Vse te očitke osebno razumem kot veliko krivico ce- lotni ekipi in meni osebno.« Med očitki je dobesedno tudi tale: odtujevai^e premoženja na podlagi čudne privatizacije. To premoženje je treba vrniti nazaj v matično po- djetje, ne priznavamo hčerinskih firm, ki so ali bodo jutri konkurenca matičnemu podjetju. Kako komenti- rate te očitke? Čulk: »Naše poslovanje in organizi- ranost je pregledala služba družbene- ga knjigovodstva. Imamo zapisnike, iz katerih je jasno razvidno, da ni šlo za nobeno privatizacijo in nobeno odtuje- vanje družbenega premoženja. S pol- no odgovornostjo trdim, da so vsa družbena sredstva še vedno vodena v naših knjigah.« Duhove buri tudi firma Uvoz-izvoz. Zakaj ste jo ustanovili? Čulk: »Mi smo se v zadnjem času precej povezali s tujino. Ne samo zara- di fizičnega pretoka blaga, temveč tudi zaradi povezovanja s tujimi mlekarna- mi, spoznavanja tehnologije ter mož- nosti izobraževanja. Pri tem ima po- membno vlogo naš Uvoz-izvoz. V tej družbi nismo nikogar na novo zaposh- li, temveč smo premestili štiri delavce mlekarne. Soustanovitelj podjetja je Mlekarna Celeia, svoj del so vložih tu- di delavci in tuj partner. Deleži so na- slednji: 205 tisoč din so plačali delavci, ustanovitveni delež Hmezad Celeie je 300 tisoč dinarjev. Vse to je bilo vpla- čano lani oktobra. Potem je bila dana možnost dokapitalizacije. Delavci, ki prej niso vplačali svojega deleža, so marca letos zbrali še 21 tisoč din, tuji partnerje vložil 127 tisoč din. Vse to je registrirano na sodišču. Moj osebni de- lež je 2 tisoč din^ev, toliko, kot znaša delež vseh drugih delavcev.« Kako pa razlagate očitke, da preko tega podjetja prodajate del svojih proizvodov in na ta način dvakrat zaračunavate maržo? Čulk: »Vse je pregledala tržna in- špekcija in doslej ni našla nobenih ne- pravilnosti.« Andrej Čulk, ste direktor Mlekarne Celeia in obenem skupaj z ženo so- lastnik podjetja AC Marketing. Po- djetje je prevzelo tudi blagovno znamko Zelena dolina, prevzelo naj bi ime Celeia. Kakšen je odnos med mlekarno in tem zasebnim po- djetjem? Čulk: »Sklenjene so pogodbe, v vse- bino se ne bom spuščal, so pa te stvari na zahodu povsem običajne. Za upora- bo blagovne znamke plača podjetje AC Marketing en odstotek vrednosti prodanega blaga. S pogodbami so po- stavljene tudi določene omejitve, o vseh spremembah seje treba odloča- ti skupaj z matično firmo.« So pogodbe, so omejitve, pa vendar - kot direktor mlekarne verjetno ni- koli ne boste sprejeli odločitve, ki bo škodovala zasebnemu podjetju AC Marketing? Čulk: »Nisem bil jaz tisti, ki je pod- pisoval pogodbe. Okoli mene so moji sodelavci, vse je bilo sprejeto na delav- skem svetu. Trdim, da niti moralno niti materialno ni bilo nič kršeno.« IRENA BAŠA V zvezi s pregledom poslovanja mlekarne v Arji vasi so v SDK Celje povedali: »SDK, podružnica Celje, je v mese- cu maju v skladu z dogovorom na centrali v Ljubljani, da se v republiki Sloveniji pregleda proces lastninske- ga preoblikovanja v nekaterih po- djetjih, med drugim opravila tudi pregled v Hmezad Mlekarni v Arji vasi. Zaradi ugotovitev v zapisniku, ki je predstavljal le posnetek stanja, smo avgusta razširili kontrolo na fi- nančno materialno poslovale za leto 90 in 91. Pregled v mlekarni Arja vas s strani SDK, podružnice Celje, še ni končan.« |o|itika ali stroka? Z^o v Konjicah odločil o usodi šole ^aH^gojenlm programom Slovenske Konji- pripravljajo na spre- •»{ojo ^ organiziranosti 'n izobraževanja. ^^ji Vzgojno izobraže- z osmimi organi- ^^utk ^ enotami bi naj po novega odloka na- odi ^ sedmimi javnimi organizacijsko l^s^r^vodi bi naj postale "ivtig enote, razen os- J^le s prilagojenim Cli Pohorski odred. skupnih admini- "^'žih ' unovodskih in je predvideno "^ih organih. ^ir^^ zamisel bodoče or- Hrerii^^^psti je v nasprotju W°Si,kijihje obUkoval y^^^^obraževalni zavod Slovenske Konjice. Po nji- hovem mnenju bi morala ostati osnovna šola s prilago- jenim programom Pohorski odred samostojni zavod in ne organizacijska enota os- novne šole Edvard Kardelj. Prepričani so, in to potrujejo tudi mnenja Zavoda za šol- stvo iz Celja in Ljubljane, da tako organiziranost ne bo omogoč^a strokovne samo- stojnosti, kar bi lahko bistve- no zavrlo sedanje uspešno pedagoško delo na tej šoli. Osnovna šola Pohorski odred se namreč kiti s števil- nimi priznanji za svoje delo, še posebej ponosna pa je na to, da je vse do lani vsem učencem omogočila pridobi- tev poklica. Čeprav je res, da na zahodu otroke z motnja- mi v razvoju vključujejo v normalno življerye in delo, kar je tudi dolgoročna usme- ritev slovenskega šolstva, je pa tudi res, da pri sedanjih normativih in položaju šol ni za to nikakršnih možnosti, poudarja stroka. Sedanji zavod se tudi ne strinja s prenosom skupnih nalog na upravne organe. Predlaga, da bi zanje ustano- vili skupnost zavodov. Svoje pripombe so oblikovali že pred osnutkom odloka, ven- dar so pripravljalci upošte- vali samo predlog, da posta- ne samostojen zavod tudi Glasbena šola, ki sojo name- ravali priključiti osnovni šoli Dušan Jereb v Slovenskih Konjicah. Izvršni svet je osnutek od- loka podprl, o njem pa bodo na današnjem zasedanju spregovorili tudi poslanci občinske skupščine. Glede na to, da je ukinitev šole s prilagojenim programom predvolilna obljuba ene iz- med vodilnih strank, zna biti razprava vroča. MILENA B. POKLIČ Podjetniki ustanovili kiub v velenjski občini so usta- novili klub zasebnih podjet- nikov, kamor se je zaenkrat vključilo 14 podjetnikov in 24 obrtnikov. Ustanovna skupš- čina kluba, na kateri bodo člani podrobneje predstavili svoj program, bo prihodnji mesec. Temeljna prizadevala klu- ba zasebnih podjetnikov so usmerjena v organiziran pre- tok informacij, ki jih potrebu- jejo zasebniki, in organiziran nastop do države s pomočjo Območne gospodarske zborni- ce Velerye. Poleg tega naj bi v klubu poskrbeli tudi za izo- braževarye obrtnikov, te funk- cije pa naj bi združevali tudi na rekreativno-zdravstveni ravni. Članstvo v klubu je sicer odpr- to, vendar pa ne bodo sprejeli vsakega, ki bi se odločil za so- delovanje. O članstvoi bo na- mreč razpravljal upravni od- bor, v veleryski klub zasebnih podjetnikov pa naj bi se v bo- doče vključevali tudi podjetni- ki iz mozirske občine. U. S. OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Morija na Hrvaškem v 405 dneh (od 17. avgusta lani) je bilo v napadih na hrvaško ozemlje mrtvih več kot 450 ljudi - od teh 184 civilistov, drugo so pripadniki policije in Narodne garde - več kot 1.200 pa je bilo raryenih - od teh 392 civilistov. S svojih domov je brez vsega zbežalo več kot 300.000 državljanov Republike Hrvaške (približno pol Hrvatov in pol Srbov), gospodarsko škodo pa v teh dobrih 400 dneh cenijo že na več kot 15 milijard dolarjev. Za primerjavo, čeravno le s težkim srcem pišemo o šte- vilkah, od katerih vsaka pomeni eno življerye marij ali nekaj ran več, naj povemo, da je med napadom »Jugoslo- vanske ljudske armade« na Slovenijo umrlo 70 ljudi (na vseh treh straneh: pri obrambnikih, pri civilistih in pri napadalcih), ranjenih je bilo 332. In še druga primerjava: v vojni v Zalivu so mednarodne zavezniške sile izgubile 380 vojakov, ranjenih pa je bilo 450. Torej je, kar zadeva človeška življerya, vojna zoper Hrva- ško, ki jo uprizaj^ajo armada in četniki, hujša kot katera- koli prej v zadnjem desetletju. Pri tem je treba namreč upoštevati, da v to tragično bilanco niso všteti mrtvi in rarOeni na nasprotni strani, saj armada in četniki skrivajo svoje izgube. »Ravnovesje« med žrtvami na eni in drugi strani ni, ker so na hrvaški strani padali ljudje v glavnem od min iz minometov, topovskih granat in letalskih raket - po nekaterih ocenah je treba temu pripisati keir 80 odstotkov žrtev na hrvaški strani - medtem ko je bila druga, srbska stran ogrožena predvsem od lažjega orožja, ki so ga do nedavna imeli hrvaški brambovci. Razmepe sil, kar zadeva orožje, se bo zd^ bistveno spremenilo v škodo napadalcev, saj se s predajo vojašnic - s posadkami in težkim orožjem vred - zelo izboljšuje oborožitev hrvaške Narodne garde in policijskih enot. Val beguncev jie pljusknil tudi v Slovenijo in vse kaže, da jih bo čedalje več. To bo priložnost za Slovence, da pokažejo svojo gostoljubnost in sočustvovanje z žrtvami agresije na Hrvaško. Ne bi se smelo zgoditi nekaj podob- nega, kot se je v Srbiji, kjer so prvih tisoč beguncev s Hrvaškega sprejeli z odprtimi rokami, poskušali so jim izpolniti vsako željo (stanovanje, delo, denarne podpore), potem pa je ta velikodušnost splahnela in zdaj večina srbskih beguncev v Srbiji doživlja usodo vseh beguncev sveta - životarjerye v zasilnih bivališčih brez uparua na »svetlo prihodnost« v naročju matične republike. Na Hrvaškem pravijo, da porabijo za begunce (mnogi so nameščeni ob jadranski obali v počitniških domovih in hotelih, za zdaj hrvaška oblast še ni posegla po novem zakonu, s katerim lahko nacionalizira tudi počitniške hiše Nehrvatov, veliko beguncev je pri sorodnikih in znancih) na dan 1,600.000 DEM. Madžari so objavih vsoto 380.000 DEM na dan, s katerimi omogočajo preživetje 30.000 Hrva- tov, pobeglih na Madžarsko, predvsem v Mohacsu in Pec- suhu. Stroški za begunce so povsod iz dneva v dan večji, saj so v paničnem strahu pustili doma vse premoženje, obleko, živino, orodje itd. Pri uresničevanju Velike Srbije so napadalci na Hrvaško dosledni. Tako armada kot četniki rušijo vse, kar se poru- šiti da, da bi na vsak način pognali v beg hrvaške domo- rodce v Slavoniji, Bar^i, Sremu, v delu Dalmacije in Like, hkrati pa uničujejo kulturno bogastvo in katoliške cerkve, da bi bodoči srbski naseljenci prišli na »čist teren«, kjer ne bi bilo več ostankov večstoletnega življenja Hrvatov na teh območjih. izgubijeniii 15 milijard dolarjev Prav zato je verjeti oceni, da je napad na Hrvaško v 405 dneh povzročil za več kot 15 milijard dinarjev škode. V industriji (proizvodnja je le še 65 odstotkov lanske) je skupna vojna škoda za zdaj (porušeni objekti, ustavljena proizvodnja) 3 milijarde dolarjev; enaka (3 milijarde dolar- jev) je izpad dohodka od turizma, saj bo letos ta veja Hrvaški prinesla le 500 milijonov dolarjev; za dve milijardi dolarjev je škode v kmetijstvu, saj je Hrvatom uspelo požeti le dve tretjini od 317.000 hektarov pšenice (na srečo bo požetega dovolj, da Hrvati ne bodo lačni, celo 250.000 ton tržnega presežka bo); prekinitev vseh vrst prometa je vzela Hrvaški nadaljnje tri milijarde dolarjev dohodka; 530 milijonov dolarjev so Srbi v Srbiji, Vojvodini in Črni gori pokradli Hrvatom podjetij in blaga (Ina, Varteks, Bagat, Borovo, Jugosplastika itd.); druga škoda gre na račun podpor dodatnim nezaposlenim, ki so delovna mesta izgu- bili zaradi vojne (gre za okrog 110.000 ljudi), neizkorišče- nih ladijskih zmogljivosti in uničenih kulturnih, cerkve- nih in umetniških vrednot. Pri vsem tem pa Hrvaška skoraj ne more upati, da bi dobila vscO del vojne škode povrrxjene, če že odmislimo neprecenljivo izgubo člove- ških življenj. Kaj čakajo Albanci? Mnogi se sprašujejo, medtem ko sta Velika Srbija in armada prezasedeni z osvajarxjem hrvaškega ozemlja, kaj še čakajo Albanci na Kosovu, ki so izpostavljeni vse huj- šemu nasilju Srbije. Kosovo je za Srbe krizno žarišče, v katerem nenehno tli, zato bi radi enkrat za vselej opravili z Albanci, in to čimprej, dokler je pozornost Evrope in drugih delov Jugoslavije usmerjena zgolj v morijo na Hrvaškem. Srbska policija izziva dcin za dnem - podpira jo, seveda, armada - in samo čaka, da bi se nekajkrat napovedana »krvava noč« - ko naj bi Albanci s pomočjo rojakov iz Albanije napadli in izkoreninili Srbe - naposled le zgodila. Srbi so namreč pripravljeni (več kot 80.000 odraslih Srbov na Kosovu je oboroženih do zob, Alban- cem pa so pobrali že skoraj vse orožje, tudi tistega, za katerega so imeli uradna dovoljenja), da »branijo ogryišča, ob katerih so živeli stoletja«. Albanci za sedaj še vsa izzivarya mirno trpijo, saj očitno želijo vzpostaviti vzporedno, svojo oblast na Kosovu. Naj- prej bodo konstituirali večstrankarsko vlado Republike Kosovo, potem pa bodo izvedli referendum, ki naj bi odločil o usodi Albancev na Kosovu. Že ta odločitev je spravila Srbe s tira, saj »nacionalna manjšina ne more odločati o svoji usodi«, trdijo. Albanci teh pripomb ne bodo upoštevali, še več, v vse večjem številu se jim pridru- žujejo tudi Turki, saj prav tako okušajo vse slasti abso- lutne srbske vladavine na Kosovu. Res pa je, da so mnogi zagovorniki človeških pravic v bivši Jugoslaviji v zadnjem letu pozabili, kaj vse se dogaja z Albanci na Kosovu. Ti pa imajo izredno dober spomin... 6. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 Seiem je odprt Otvoritveno slovesnost 24. medna- rodnega obrtnega sejma so minuli pe- tek na sejmišču celjskega Golovca pripravili nekoliko drugače kot prejš^a leta. Po slavnostni seji čast- nega in organizacijskega odbora sej- ma, ki se je je udeležil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, se je na- mreč slovesnost nadaljevala v pro- storih dvorane A in ne kot prejšnja leta na sejmišču. Velika sejna soba dvorane A je bila za vse povabljene skorajda pretesna - otvoritve pa so se udeležili ob pred- stavnikih slovenskega političnega živ- ljenja (skoraj polovica ministrov slo- venske vlade, predsedniki zborov re- publiške skupščine, predsednik go- spodarske zbornice Slovenije Feri Horvat in predstavniki obeh Univerz) še predstavniki obrtnih zbornic iz Av- strije, Bavarske, Furlanije Julijske Krajine, Benečije in Madžarske. V kulturnem programu ob otvoritvi so gostje prisluhnili Slovenskemu ok- tetu, za govorniškim odrom pa so se ob slavnostnemu govorniku predsed- niku Predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu zvrstili še celjski žu- pan Anton Roječ, predsednik sejem- skega organizacijskega odbora Ernest Draš in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. Za razpoloženje med razstavljalci in prvimi obiskoval- ci sejma pa so tako kot prejšnja leta skrbeli godbeniki iz Laškega in rade- ške msižoretke. Plakete mesta Ceiie Zlata plaketa »Viktor«, podjetje za raz- voj, proizvodnjo in trgo- vino, Radomlje, za pro- gram večnamenskih bru- silnih strojev in dodatne opreme. Srebrne plakete Spektra, Celje, za pro- gram specializirane opre- me trgovin, Stone Trade, Kamnik, za program Skipy kock, Ales-Gašper, Radlje ob Dravi, za program lesenih oken in balkonskih vrat. Bronasta plaketa Kovinoles, Hoče, za maxi-senčnik. Manifestacija »sedi« Celjska sejemska manife- stacija, ki se zadnja leta vse čvrsteje useda v prostor de- žel Alpe-Jadran, glede na odzive prvih sejemskih dni izpolnjuje pričakovanja. Prezgodaj bi bilo sejem raz- glašati za uspešen, a že v pr- vi polovici prireditve so se nekatere stvari pokazale za izredno vzpodbudne in uspešne, druge pa spet za nekoliko slabše in še nedo- delane. Velika sejemska pridobi- tev je dodatnih 7 tisoč kva- dratnih metrov razstavnih površin, ki omogočajo, da le- tošnji sejem »diha«. Pregled- na razvrščenost razstavljal- cev, vsebinsko zaokroženi razstavni sklopi in skoraj v celoti ločena poslovno-raz- stavni ter prodajno zabavišč- ni del sejma so prav gotovo najbolj privlačni za obisko- valce, z njimi pa so zadovolj- ni tudi razstavljalci in proda- jalci. Le-ti bi v prihodnje ra- di še več razstavnega prosto- ra in boljši sejemski stan- dard, kar - glede na obljube občine Celje o dodelitvi do- datnih prostorov sejmišču Golovca - niso več neures- ničljive sanje. Letošnji sejem prijetno preseneča s skrbno izdelano vizuelno sejemsko signaliza- cijo, veliko manjše pa so tudi zadrege s parkiranjem ter prometnim režimom, ki na zadovoljstvo Celjanov doslej še ni povzročil (tudi v nede- ljo, ko je sejmišče obiskalo rekordnih 36 tisoč obisko- valcev) nobenega prometne- ga infarkta. Prvi odzivi razstavljalcev pa so deljeni. S samim sej- mom so zvečine zadovoljni, negodujejo pa nad sloven- sko oblastjo, trenutno zme- do in vrzelmi v obrtni zako- nodaji ter nad nedorečenost- jo, v kateri so se v procesu prestrukturiranja slovenske- ga gospodarstva znašli obrt- niki. Glede na program de- lovnih srečanj in posveto- vanj, ki ga je v okviru sejma pripravila Obrtna zbornica Slovenije, so obrtniki že v teh dneh pričakovali vs^ nekatere dogovore na svoje zahteve. A po prvi polovici sejma nič ne kaže, da bi jih dobili. Je bil delovni pro- gram spremljajočih sejem- skih prireditev prenapeto se- stavljen? So se v Obrtni zbornici Slovenije precenje- vali, ko so program sestav^a- li in verjeli, da jim ga bo uspelo tudi izpeljati? Z odgovori počakaj mo do konca sejma. Takrat bodo znane tudi ocene o poslovni uspešnosti sejma, ki bodo 24. MOS-u dale pozitivno, za- dovoljivo ali negativno oce- no - zdaj pa lahko le ugiba- mo, ali je krivda na strani sestavljalcev ali izvajalcev tega dela programa. IVANA STAMEJČIČ REKLI SO: Vršilec dolžnosti glavnega direktorja Zavoda Golovec Franc Pangerl: »Naše prve ocene so pozitivne. Sam kon- cept sejma se je pokazal za uspešnega, tu mislim predv- sem na delitev prostora za raz- stavljalce ter prodajalce. Nare- dili smo kar nekaj anket in analiz in vsi odgovori so pozi- tivni. Mislim, da smo tokrat dobro uredili tudi promet, ki je bil vsa leta kamen spotike. Po- drobnejše ocene bodo seveda možne ob koncu, toda menim, da smo se letos dobro pripravi- li na sejemsko manifestacijo.« Karmen Nebec, Obrtna zbornica Slovenije: »Tudi to- krat smo na sejmu organizirali informativne dneve za vse se- dar^e in bodoče obrtnike. Na voljo so jim informacije s prav- nega področja, davčne zakono- daje, kreditirar^a, tujih vlaganj in izobreižev^a. Tukaj so tudi predstavniki revije Obrtnik, ki prav tako deoejo številne infor- macije. Odziv med obrtniki je dober, prihajajo ljudje iz vse Slovenije, pri nas pa se oglaša- jo tudi tujci ter obrtniki iz Hr- vaške.« Držite sicupaj Slovenski predsednik Milan Kučan se je prvi dan sejma v domu obrtni- kov na Ostrožnem sestal s celjskimi gospodarstve- niki. Ne zato, da bi direk- torji in obrtniki poslušali njega, temveč zato, da bi sam shšal njihova priča- kovanja v času, ko reše- vanje gospodarskih vpra- šanj končno stopa v ospredje. Sporočilo celjskih go- spodarstvenikov je bilo jasno: delo v slovenskem prostoru si je treba razde- liti, vsak naj bije bitko na svoji fronti. Naloga vodil- nih v podjetjih je ohranja- nje realnega premoženja podjetij, pri čemer naj po- maga tudi slovenski poli- tični vrh. Od tega vrha go- spodarstveniki pričakuje- I jo tudi poenotenje okoli j temeljnih vprašanj. V pri- ; meru lastninske zakono- ! daje je namreč vlada po j besedah gospodarstveni- j kov dovolila razdvojenost I znotraj svojih vrst in zno- ! traj stroke. Boljšega jutri ne vidijo Neizobraženi delavci obrti ne bodo prinesli napredka Republiški odbor sindi- kata delavcev obrti Slove- nije je v okviru celjskega sejma pripravil posvet za predsednike osnovnih orga- nizacij, na katerem so spre- govorili o kolektivnih po- godbah in o izobraževanju delavcev. Posvet je bil prejšnji petek v Laškem, približno 60 predsednikom pa sta spregovorila tudi dr. Ivan Žužek in dr. Ana Kranj c. Za delavce v obrti sta pri- pravljeni dve kolektivni po- godbi. Prva, za pravne osebe v obrti, je že sprejeta in izha- ja iz splošne kolektivne po- godbe. Druga, ki je namenje- na delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, pa še ni sprejeta. Ta izhaja iz šestih doseda- njih kolektivnih pogodb, podpis pa sedaj ovirajo obrt- niki, ki bi med drugim mora- li prevzeti bremena nadome- stil za delavce, ki jim odpo- vejo delo. Na posvetu so ugotavljali, da je socialna varnost, ki izhaja iz kolektiv- nih pogodb minimalna, pri- peljana na raven preživetja. Izgovor »za boljši jutri« po mnenju sindikalnih pred- stavnikov ni sprejemljiv, saj tega jutri še ni mogoče vide- ti. Ugotavljali so tudi, da se za pravice delavcev v obrti bori samo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki pa bi lahko bila močnejša le ob močnejši ekonomiji. Spregovorili so tudi o izo- braževanju. VeUko dela sicer opravijo skladi za izobraže- vanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, vendar so učinki preskromni. Izobra- ževalni sistem pri nas je bil žal v preteklosti vse premalo prilagojen potrebam inova- tivne postindustryske druž- be. Vse premalo je tudi po- udarka na vsakodnevnem in dolgoročnem dopolnilnem izobraževanju za nove tehno- logije. Ob sedanji nizki izo- brazbeni strukturi delavcev pri obrtnikih (48 do 52 od- stotkov delavcev je brez ustrezne kvalifikacije) bo po- trebno v izobraževanje vloži- ti še veliko truda. Žal pa izo- braževanja ne vzpodbujajo obrtniki, pa tudi delavci ni- majo pravega interesa. Tako napredka ne bo, so poudarih na posvetu. Iz govorov Predsednik Predsedstva RS Milan Kučan: ... »Kakor že se lahko sliši protislovno, je julijska vojna po svoje spodbudno vplivala na samozavest slovenskih go- spodarstvenikov in na uspeh rxjihovih naporov, da z večjo učinkovitostjo gospodarjenja podprejo proces slovenskega osamosvajanja, ki ga je zvezna vlada poskušala preprečiti z nasiljem. Za to dejarye je v svetu vse več razumevanja in podpore. Toliko več kolikor prepričljivejše je naše ne le de- klarativno izjavljanje, da spre- jemamo kot evropska država evropska načela in procedure o urejanju odnosov med naro- di in državami, ampak pred- vsem kolikor bolj jih pri sebi uveljavljamo. Naša izhodišča, opredelitve in predloge smo ponovili in potrdili tudi na pred dnevi začeti haaški kon- ferenci o Jugoslaviji... ...Predlagani sklop lastnin- skih zakonov, ki postavlja nov ekonomski red v Sloveniji, do- besedno premika temelje slo- venske družbe. Zato zelo resno sproža vprašanje, komu bo no- va slovenska družba namenje- na in kakšnim namenom bo služila. Na to vprašanje se ne bo dalo v nedogled odgovarjati s priljubljenimi odgovori, ki so še zmeraj pri roki, končajo pa se praviloma s štiridesetletnim re^socializmom, vezanostjo na Jugoslavijo ipd. Vsemu te- mu smo se z lanskoletnimi večstrankarskimi volitvami, plebiscitom in reizglasitvijo sa- mostojnosti odpoved£ili. De- mokraciji primerna vprašanja in odgovori nar^e, se nanašajo na sposobnost in odgovornost oblikovcinja in vodenja politi- ke javnega dolga in soodloča- nja pri upravljanju... ... Po izteku trimesečnega moratorija bo prišlo do nadalj- njega zapiranja jugoslovanske- ga trga. V tem trenutku je tež- ko napovedati, ali in v kolikšni meri bo slovensko gospodar- stvo še sestavni del tega trga, ne samo zaradi naših odloči- tev, temveč tudi zaradi reakcij ost^h republik in zveznih or- ganov. Vsekakor pa bo vsako zma^šanje gospodarske aktiv- nosti sprožalo nove probleme, ki jih bo treba takoj reševati. Ti bodo nastopili tako v gospo- darstvu kot v družbenih služ- bah, vključno z državo, ki si ne bo smela privoščiti, da jih ne- prizadeto opazuje... Bremena in stroške osamosvajar^a bo treba pravično porazdeliti... ...Nejevoljna aroganca, po- smeh domačim znanstveni- kom in prikrivanje pomanjklji- vih lastnih argumentov z na- stopi profesorja svetovnega imena, nekritično prenašanje tujih izkušenj v Slovenijo in neargumentirano obtoževanje direktorjev, ki so dolga leta v izredno težkih pogojih skrbe- li za morda skromen, a zane- sljiv kruh desettisočem slo- venskih delavcev, in končno tudi diskvalificiranje tistih, ki imajo drugačne argumente, z lažnivci, kar je vsekakor pre- senetljivo neprijetna novost na povolilni slovenski politični sceni, ne bodo nadomestili tr- dega dela, potrebnega zato, da rešimo probleme lastninjenja na poti v uspešno in z Evropo primerljivo gospodarstvo... ...Letošnji celjski medna- rodni obrtni sejem ter pobude, še posebej pobude Obrtne zbornice, prepričljivo potrjuje- jo, da imata obrt in drobno go- spodarstvo nepogrešljiv po- men za naš gospodarski, soci- alni in splošni družbeni razvoj in za naše vključevanje v med- narodne gospodarske tokove. Prav med obrtniki je treba iskati enega izvorov sloven- skega podjetništva, ki seje raz- vijalo tudi, ko zarij ni bilo ne razumevanja in ne podpore. Posebno pozornost zato zaslu- žijo predlogi Obrtne zbornice Slovenije, še posebej zahteva po posodobitvi obrtne zakono- daje. Obstoječa je do obrti, ma- lih in srednjih podjetij ter do iniciative posameznikov in po- djetništva še vedno preveč omejevalna. Za prihodnji raz- voj teh dejavnosti bo ključne- ga pomena, aU bodo ,„ v nastajajoče pravo ^H skih družb, ki bo pri^H trebno sprostitev izbi no-organizacij skih o^ h s tem povezanega 2bir,r trebnega kapitala za ^ tev podjetniške iniciatjl^ Predsednik Obrtn« ce Slovenije Miha .»Slovenski obS skrivamo razočararya n- kar nam je oblast dala ' njem letu dni. Od demn!' nih sprememb in od v^ nam je lani na tem isO mišču obljubljala vse ZJ smo namreč pričakovafl kaj drugega kot to, da J v kratkem izgubili še tistM smo si ob pomoči naše ^ zbornice uspeli izboriti^ rxjih letih prejšnjega A prav to se je zgodilo o^ grozi, da se bo. Večina 3 nov, ki so že bili sprejetji ravnokar sprejemamo mreč do nas manj »prtJ od prejšnjih, v njih je ve3 jitev in manj razvojnih J bud. V že tako in tako J oteženih gospodarskih in j tičnih reizmerah nas torel spodbudna zakonod^a U datno udarja... ... Pred kratkim smo i| brošuro in jo pod zgov^ naslovom »Zahteve slovim obrti« naslovili na skuji in vlado Republike Slom Pričakujemo, da jo bodoi ki kreirajo politiko in li na področju obrti, poz prebrali in nam prisl^ Pričakujemo tudi, da bod: tem sodelovali z našo oi zbornico, dajo bodo upoS li kot enaikopravnega pait in ji tudi prepustili dola javna pooblastila. Nadalje čakujemo, da bodo imel: čas pred očmi izključno i« se slovenskega gospoda; in mlade slovenske drža\t| pa zgolj svojih lastnih, ct političnih interesov. In p(| kujemo tudi, da se bo i končno vendarle odločila de tega ali bo začela pod;i perspektivno obrt in podj« štvo, aU pa bo na njun rafu naprej reševala zavoženoi ko gospodarstvo. Kajti I v obrti dena^a ni več, tuje? od nikoder in država bo n: la priskočiti na pomoč, f«J če, da bo obrt popoW uscihnila. Ogromna večina slovenš obrtnikov se doslej v poU aktivno ni vmešavala. I)" pa je vse več tistih, ki pr^" da bo obrt - če ji ne bo us? ryenih zahtev uresničif.^ drug način - enkrat veni morala pokazati, da ni le' na gospodarska temvei« politična sila, ki združu« kot 70 tisoč v obrti zaposl« državljanov in še dvakrat" ko članov njihovih družin Predsednik sejemske^ ganizacijskega odbora ^ Draš: ...»Prenapolnjen 24. realna slika slovenskega spodarstva in razmer na ču. Prišli smo v obdooF^ brez najširše organizu^ nudbe ne gre. Že pred d«-^ jem, ko se je obrtna z^^ vključila v priprave - smo vedeU, da si mors^^ praviti osnove za pron^ m trženje. Dolgoletna P"^ nja niso bila zaman, lahko pohvalimo s sejn^J ima pomembno mesto ^ mo v Sloveniji ai^Pfiof^ v deželah prostora dran...« a Celjski župan Anton ^ ...»Geografska le^ daje optimalne razvoj sejma. Seveda P jjj; jemo boljšo infras^^jf; a sejem je že zdaj kalno in republiško ^^^ se razrašča v prostoi^ l-^jpi pe-Jadran. Doma, v ce^jt mu z odhodom vojsK^^o njih objektov in zem« tajo tudi možnosti za h ^^ sko širitev. Upam, '^^-rjst^ lahko te prostore iz^" v letu 92.« Iz 24. MOS so poročale: IRENA BAŠA, MATEJA PODJED, MILENA BREČKO-PO- KLIČ in IVANA STAMEJČIČ Vse fotograHje: EDI MASNEC 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 7 i/saka vlada piše svoj zakon ^iia naj Izpolni naše zahteve, ml pa bomo poskrbeli za 60 poc novih delovnih mest, obljubljajo obrtniki laiadi mene se vlade lah- JmenjujejO' toda pogoji go- morajo biti sta- f-i« meni predsednik izvr- "mega odbora slovenske hftne zbornice Stane Kram- ' Ler, ki razmišlja o položa- "(fbrtnikov, njihovih zahtev I" ponudbi slovenski vladi poslancem parlamenta, ""v^asu sejma ste pripravili j^ino analizo razmer v obr- ^r vrsto predlogov, kako ^vati probleme obrtnikov, ^aj takšen apel vladi in ^pštini, kjer naj bi razprav- Jji o pripravljenem gra- j^ramberger: »Vehko stvari jno si obrtniki v preteklosti že f^rili- Zdaj so se pogoji po- zvanja bistveno poslabšali. gre za vprašarya in proble- jg ki bi zadevali peščico Iju- ^ Vseh skupaj nas je v Slove- jlji 70 tisoč. In to je tovarna, ki .jora delati in poslovati pozi- jItio, tovarna, ^er ne pozna- jo rdečih številk. V tem tre- ;utku je nek^ treba ukreniti, ja ne bomo jutri spet jokeili, ijko smo uničili slovensko jbrt. Če ta apel vladi ne bo aspel, bodo ljudje klonili.« Kaj v tem trenutku najbolj lire sloveiiske obrtnike? Kramberger: »Obrtne delav- aice so majhne enote, ki mora- jo biti izredno prilagodljive in jiarsikdaj ljudje pri svojem jelu jamčijo za stvari tudi po KS Vransko in Rudmja" Velenja, v soboto pa bo tunu veteranov v nogometu. ^ ^ Vsi, ki se po sreči ali nesreči pišete ZUPANC, si ne dovolite, da bi manjkali na prvem SUPER DRUŽABNEM SREČANJU ZUPANCIJADI, ki bo 28. septembra 1991 v Turističnem tenis centru Zupane v Šeščah pri Šempetru. Celodnevni program: piknik, tenis turnir, družabne igre Igrali in zabavali vas bodo: - Narodnozabavni ansambel Slovenija - Citrar in veseljak Karli Gradišnik - Pevec Alberto Gregorič - Povezovalec Toni Rehar Ker je število udeležencev omejeno, nam naslov in poslali vam bomo povabilo, ali pa ^ osebno oglasite v Šeščah. Kotizacija: 200 din po osebi (hrana in pijača) Informacije: (063) 701-544, Rudi Zupane, Šempeter 103a, 63311 Naše trgovine s foto opremo, pa tudi želje po foto aparatih, so največkrat na- ravnane na poceni »trotl-ziher« opremo. Takšno, ki nam brez znanja in truda omo- goča, da dobimo iz filma vsaj nekaj zado- voljivih posnetkov. Malo pa vas razume, da so takšni aparati izdelani na zelo ozko področje optimalnega snemanja, kar po- meni, da končni rezultat, ko iz filma dobi- mo le nekaj dobrih fotografij, niti ni tako poceni. Inspiracije za uvodni stavek nam je dal kup fotografij, ki smo jih dobili na naš natečaj FOTO LIFE. Dobili smo namreč občutek, da se vse prehitro zadovoljite s svojimi izdelki, ki so v večini primerov nezanimivi, brez življenja (LIFE), ki smo ga poudarjali kot pogoj za sodelovanje v natečaju (največkrat slikate mrtvo nara- vo in speče muce). Barve so zaradi svet- lobnih pogojev, ki niso bili ravno najbolj- ši za važ objektiv, običajno nekontrastne. Z nagradami in kratkimi nasveti si želimo. da bi vas spodbudili h kvalitetnejšemu in doslednejšemu fotografskemu delu. Pri- poročamo vam kakšen foto tečaj (foto klub Celje, Velenje), posvet s strokovnja- kom ob nabavi fotografske opreme, ima- mo zanimivo in poučno knjigo Vse o fo- tografiji, iz katere marsikaj izvemo. To- krat nagrade namenoma ne podeljujemo najboljšim tega tedna, temveč (za spod- budo in dobro voljo) tistim iz omenjene- ga kupčka. Brezplačno razvijanje filma in fotografij v color laboratoriju FONDA (pri celjski poročni dvorani) bo prejel neznan avtor (nedosleden), če bo seveda poslal svoj naslov, za objavljeno fotografijo pa- dalcev. Enakovredno nagrado bosta po pošti prejela še Nadja Kacin Iz Celja in Nataša JekI izZadobrave. Brigito Kokllč Iz Celja pa prosimo, da se nam oglasi v redakciji, ker se nam zdijo njeni posnet- ki izredno zanimivi, vendar je naredila nekaj napak pri izdelavi same fotografije. Radi bi ji pomagali, da bomo fotografijo lahko tudi objavili in pokazali drugim. Sicer pa še vedno velja, da bomo ob koncu leta po- delili deset lepih nagrad našega pokrovitelja Studia FONDA (med drugim izde- lujejo fotografije za doku- mente, posnetke za pro- spekte, propagandne video filme...), vsi tedenski zma- govalci pa bodo povabljeni na veliko FOTO LIFE žurko. NT-RC in Studio Fonda bo- sta namreč za tiste, ki se bodo izkazali v naši akciji pripravila fotografski hap- pening v študiju z mane- kenkami. Tema: AKT LIFE s šampanjcem. kraji in uudje 19. september 1991 - stran 11 Spomin, ki ne mine ^let rojstva tir. Gustava Ipavca (justav Ipavec, ki se je If. jB Živel v Šentjurju je r i^aj storil toliko, da delo trajno zapi- spominu Šentjurča- '^ifi vseh Slovencev. Nje- ' fculturno, narodno, go- ijSgrsko in medicinsko ^je v nekaterih ozirih ^iskega pomena, delno ti je nadaljeval njegov jj 70 leti umrli sin dr. Jo- ^ Ipavec, zdravnik in Ljatelj- Wnec sem, Slovensko ue Budnica, Le predi, de- fpredi, Kje so moje roži- 0 mraku. Vse mine - to 'nekatera od ponarodelih , dr. Gustava Ipavca gl-1908), ki se je posvetil ^oma vokalnim sklad- bi! in delno klavirski glas- "V Šentjuiju je bil kar pol ^tja zdravnik, tri deset- pa prizade\mi župan te občine. ?o promociji na Dunaju, 1. ^ je bil v Budimpešti pri JU sestri Ivanki Čampa, ^m ko je njegov oče zbo- pa se je vrnil v Šentjur, J je nato desetletja nada- (•al z njegovo zdravniško jjcso. (Tu se je v Gornjem pi rodil v takoimenovani linpovi hiši, ki jo je v prvi ilovici tega stoletja resta- ii^ znameniti arhitekt Jo- .piečnik). V zakonu z Laš- (liio Karolino, roj. Amon, 1 imela kar deset otrok, jed njimi pa je njegov glas- fni tdent (ta sicer ni bil ta- j izrazit kot pri Gustavo- vem bratu Benjaminu) pode- doval zlasti sin Josip, pozne- je šentjurski zdravnik in skladatelj, ki so ga privlačile različne kompozicijske vrste. Gustav Ipavec je slovel kot splošni zdravnik, ukvarjal se je z zdravljenjem oči, znan pa je bil tudi kot dober gine- kolog. Na kulturnem po- dročju je sodeloval zlasti z ljubljansko Glasbeno mati- co ter s celjsko, ljubljansko in mariborsko čitalnico. V Šentjur so vso zgodovino zahajale zgodovinske oseb- nosti (že po rimski cesti mi- mo Primoža in Goričice pro- ti Ogleju sta iz Blatograda odšla na zagovor v Rim brata Ciril in Metod), vendar je bi- lo najživahneje prav v času Gustava Ipavca. V Ipavčevo hišo so zahajali številni zna- meniti domači in tuji gostje, med njimi je bil tudi sklada- telj Johannes Brahms. Lju- dje so bili zelo zadovoljni z njegovim tridesetletnim županovanjem ter so ga po- tem, ko se je zaradi bolezni umaknil, imenovali za čast- nega župana. L. 1905 je bil imenovan za cesarskega svetnika in visoko odliko- van, znano pa je da ga je med njegovim županovanjem obiskal v Šentjurju tudi ta- kratni vladar, cesar Franc Jožef. V Šentjurju je Gustav Ipavec ustanovil tudi mešani zbor, ki je bil znan daleč nao- krog. V času slovensko-nemških sporov je bilo znano tudi nje- govo izredno prizadevanje za slovenstvo, saj je takrat v št^erskih mestih in trgih izpodrivžda slovenščino nemščina. Nepozabne so njegove zasluge za izgradnjo mogočne kmetijske šole, v Šentjurju, ki nadaljuje s poslanstvom še danes. Dr. Gustav Ipavec je 1.1907 težko zbolel za vnetjem led- vic in vodenico, po smrti pa so mu pripravili svečani po- greb. Nagrobni verz na spo- meniku na šentjurskem po- kopahšču je spesnil pesnik Anton Aškerc. Že po smrti so mu želeli v Šentjurju po- staviti v trgu spomenik, ven- dar je to Šentjurčanom uspe- lo šele v tretje, leta 1972, ko so v Gornjem trgu postavili spomenik vsem trem Ipav- cem. O njem in drugih Ipav- cih še danes krožijo šte^^e zgodbe, kar priča o močnem spominu na velike može. BRANE JERANKO Koronarni klub vabi Po poletnem predahu je celjski Koronami klub pred dnevi spet pričel redno delati. Program re- habihtacije srčnih bolni- kov je nespremenjen, klub pa vabi vse bolnike z boleznimi srca in ožilja, da se pridružijo sedanjim članom in se t^o vključi- jo v program trajne reha- bihtacije. O delu koronar- nega kluba lahko izveste več v kardiološkem di- spanzerju celjskega zdravstvenega doma ali pa v aerobnem centru ko- ronarnega kluba na Gre- gorčičevi 6, vsak dan med 9. in 11. uro. Zadnjo soboto v sep- tembru (28. 9.) pa klub or- ganizira tradicionalni idet na Šmohor in sreča- nje z gobarsko družino. Kdor ne zmore poti peš ali na kolesu, se lahko pri- pelje z avtobusom, ki bo odpeljal ob 9. uri z Gla- zije. JANEZ TASIČ isifrica upanja Društvo slušno prizailetih CeUe natlaljujo tlelo Društvo, ki zdaj domuje v pisarni in klubskem pro- storu brez oken v Gregorči- čevi ulici v Celju, je medob- činsko, vanj pa je vključe- nih 715 gluhih in slušno pri- zadetih ljudi s širšega celj- skega območja. Sodi med najbolj delavne humanitar- ne organizacije. Upali so, da bodo novo de- javnost lahko razvijali še le- tos v hiši v Lesničarjevi uhci v Celju, ki so jo pred petimi leti dobiU v dar. Hišo naj bi obnovili do tega meseca in letošnji mednarodni dan slušno prizadetih - 28. sep- tember - praznovali že v njej. To praznovanje bo zdaj v Gradcu v Avstriji in zaradi tega tudi ostaja iskrica upa- nja društva slušno prizade- tih Celje, da bodo do konca leta le v svojem domu. Prija- teljstvo namreč dela čudeže, sicer pa so se v zadnjem času zbiralni akciji odzvala mno- ga podjetja v Celju in Slove- niji. Maja letos je bil dom sluš- no prizadetih pod streho. In- vesticijski denar zanj je obči- na Celje prispevala že lani, 300 tisoč dinarjev, od loterije Slovenije so dobili 130 tisoč dinarjev, od repubhške zve- ze slušno prizadetih 200 tisoč dinarjev, občani in delovne organizacije pa so prispevali 150 tisoč dinarjev. Izvajalec obnovitvenih del je bilo gradbeno podjetje Remont, a je pred dvema mesecema ustavilo dela zaradi neporav- nanih računov, ki znašajo 209 tisoč dinarjev. Po sklepu zadnje seje celj- skega izvršnega sveta med- občinsko društvo slušno pri- zadetih Celje brez soglasja ne sme nadaljevati nobenih investicij, ki bi zahtevale fi- nanciranje iz sredstev prora- čunov v posameznih ob- činah. Člani društva slušno priza- detih pa niso držali križem rok. Sprožili so široko zbiral- no akcijo za material in dala je dobre rezultate, saj so pri- tegnili 17 delovnih organiza- cij in posameznikov, ki so prispevali material in pre- voz. Med njimi je bila najbolj širokogrudna Kovinotehna, saj je prispevala 200 tisoč di- narjev v materialu. Ker pa zbiralna akcija za material ni z^ela samo celjske občine, ampak so jo izvajali v vsej republiki, je bila tudi njena odmevnost republiška in člani so nabrali toliko mate- riala, da so lahko z lastno de- lovno silo ter s pomočjo in- validskega podjetja Zaupa- nje nadaljevaU dela na svo- jem domu. V hiši so narejene vse predelne stene, vgradih so okna in vrata, skopali ka- nale za vodovod, strelovod in kanalizacijo. Hkrati so se s predsedniki izvršnih svetov v šestih obči- nah dogovarjali za dodehtev dodatnega denarja. Tako je celjska občina pri- spevala svoj delež v višini 85.942 din^ev za poravnavo dolga, občina Slovenske Ko- njice 21 tisoč din^ev ter ob- čina Žalec skupaj z redno de- javnostjo 40 tisoč dinarjev. Občine Šentjur, Šmarje in Laško niso nakazale niti di- narja. Celoten el^orat o obnovi- tvenih deUh in njihovem do- končanju je bil posredovan tudi republiški zvezi slušno prizadetih ter Loteriji Slove- nije. Iz rezervnih sredstev je republiška zveza odobrila za nadaljevanje del 70 tisoč di- narjev in obljubila, da bodo pomagali uresničiti dolgolet- no željo gluhih prihodke le- to, če bi se letos še kaj zata- knilo. ZDENKA STOPAR iViaša pri baziliki Več tisoč vernikov iz vseh kreuev Slovenije se je v nede- ljo dopoldne zbralo v Petrov- čah pri slovesni maši ob 250 letnici čudodelnega kipa Pe- trovške Marije. Maša je bila na prostem, bral pa jo je ma- riborski škof dr. Franc Kramberger. Somaševali so še številni drugi duhovniki, prisotna pa sta bila tudi sti- ški opat dr. Anton Nadrah in škof vzhodnega obreda dr. Slavomir Mikloš. Dr. Franjo Kuharič, zagrebški nadškof in kardinal, se slovesnosti ni mogel udeležiti zaradi zna- nih razmer. Petrovče so znana bo^a pot že četrt tisočletja. Pe- trovški Mariji se verniki obrač^o po pomoč s pri- prošnjami in molitvami iz le- ta v leto, iz dneva v dan in po prepričanju številnih so bile mnoge uslišane. Tudi pri tej maši so se h kipu Marije obračali duhovniki in verni- ki s svojimi prošnjami, ki pa so tokrat bile strnjene v go- rečo željo, da bi končno za- vladal mir. K slovesnemu vzdušju je pripomoglo petje mešanih pevskih zborov Pe- trovč in Polzele, ki ju je vodil Marko Slokar in pa obnov- ljena bazilika in lepo urejeno okolje. T. T. Vadbišče za Sioveniio Vadbišče za igranje golfa, ki so ga postavili za hotelom Soča v Roga- ški Slatini, bodo odprli v začetku oktobra. Po ureditvi namakalne- ga sistema, posejani travi' in namestitvi varovalne mreže za žogice, je v Ro- gaški Slatini že potrebna mehanizacija: posebna kosilnica za trato in stroji za pobiranje žogic, pa tu- di avtomati za njihovo iz- dajanje. V zdravilišču Ro- gaška, nosilcu naložbe v vrednosti 500 tisoč DEM, želijo, da bo to vad- bišče služilo za potrebe vse Slovenije, sicer pa so povedali, da je že precej zanimanja. V ekslduziv- nem Golf klubu je za zd^ 25 članov, zanima pa se jih še približno petdeset. S pristopnino v vrednosti 2700 DEM dinarske proti- vrednosti so zanje poleg vadbe (in pozneje tudi igranja golfa za Jelšingra- dom v Šmarju) na razpo- lago še druge ugodnosti iz ponudbe tega zdravi- Ušča. BJ Na podlagi 10. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Celje objavlja Izvršni svet občine Celje RAZPIS za podelitev posojil za pospeševanje razvoja drob- nega gospodarstva v občini Celje. Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanih posojil znaša 2,000.000 din. 2. Namen posojila: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov; nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; nakup nove ali generalno obnovljene opreme in generalno obnovo opreme; nova delovna mesta 3. Za posojila ali sovlaganja lahko zaprosijo: samo- stojni obrtniki, mala in srednja podjetja v zasebni, mešani ali družbeni lastnini, občani, kiiso pri pristoj- nem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri pristojnem sodiš- ču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja (s sedežem na območju občine Celje) 4. Sredstva se dodeljujejo za najdaljšo dobo vrača- nja do 5 let, obrestna mera za posojila je določena v višini devizne obrestne mere za hranilno vlogo na vpogled za DEM na dan sklenitve kreditne pogodbe (sept. 3%) 5. Vlogi za posojilo mora biti priložena dokumenta- cija, navedena v 10. čl. pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Celje objav- ljenega v Ur. I. republike Slovenije Št. 14/91. 6. Rok za vložitev prošenj je 15 dni od dneva objave na naslov: Občina Celje, Sekretariat za družbeno- ekonomski razvoj. Trg svobode 9, Celje, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. 8. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog komi- sija ne bo obravnavala. G4R/INr pohlžlvena industrija poizela p.o. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POUELA V SEPTEMBRU NUDIMO: NIZKE CENE, GOTOVINSKI POPUST, VELIKO IZBIRO Nudimo vam tri različne tipe izvoznih spalnic po izredno ugodnih cenah. Z nakupom pohitite, ker je količina omejena. Nudimo vam tudi ostalo pohištvo za opremo dnevnih sob, spalnic, otroških sob in predsob. Pri nakupu nad 50.000,00 din Z GOTOVINO, kupcu PODARIMO ročno uro znanega proiz- vajalca. Inf. tel. (063) 721-122, fax (063) 721-287. t^^arniška 35, Celje , 063/38-711, 38-656 ^^ 063/38-493 Naša nova trgovina SPEKTRA na Šlandrovem trgu 9 v Žalcu ponuia: - uvoženo koznnetiko priznanih tujih in domačih proizvajalcev - zlatnino in srebrnino Zlatarne Celje - izdelke iz usnja - konfekcija - galanterija - RaCUnalniSKl inženiring _ svIla - uvožena iz Tajske, Kitajske in Indije - Alarmno varnostni sistemi - kristal _ . - pisalne garniture - Trgovina - idrijske in gorenjske čipke - umetno cvetje Spektra poslujemo s pomočjo Bar Cod iz računalniškega programa Spektre. 12. STRAN - 10. SEPTEMBER 1991 Rapsodija v modrem TraaicUa le obveljala: IngratI Kladlvar s Steklarjem še nI Izgubil prvenstvene tekme Celjski nogometaši so pred tednom dni na Skalni kleti proti Svobodi prikazali eno naj- slabših iger v zadnjem obdobju, vendar so se že čez štiri dni odkupili s sijajno predstavo na znova polnem štadionu v Rogaški Slatini, ko so od 42. minute igrali brez izključenega Pir- ca in tudi nepopolni povsem nadigrali doma- čo enajsterico, ki je veljala za eno najbolj prijetnih presenečenj nove sezone. Nihanja v igri so predvsem odraz mladostne nezrelosti moštva, ki je v povprečju (manj kot 22 let) med neOml^šimi v SNL. Trener Prašni- kar je eden redkih, ki ne smeši določila, da morata biti v začetni postavi vs^j dva nogome- taša, ki še nista dopolnila 21 let, s^j si s triki in zamenjavami v uvodnih minutah pomagajo tu- di pri Olimpiji. Celjani v modrih dresih niso igrali le modro, marveč so brezhibno izvedli Rapsodijo v modrem. Mladi Emir Džafič je preigraval v slogu največjih virtuozov in doka- zal, da se razvija v pravega mojstra. Če si po tekmi proti Svobodi nihče ni zaslužil pohvale za vsaj povprečno igro, je bilo v Rogaški Slatini ravno nasprotno, uspehi v lokalnih derbijih pa imajo še dodatno veljavo. Končno so se razigrali tudi Velenjčani, če- prav se k dobremu vtisu po tekmi s Primoijem bolj pripomogli goli kot pa sama igra, ki še ni posebej tekoča. Toda velika moštva zmagujejo tudi ob slabših predstavah in Rudar kot lanski prvak gotovo sodi med najboljše slovenske enajsterice. Matjeiž Cvikl je po izgubljeni polse- zoni v Mariboru spet »pravi«, kar je še posebej pomembno pred serijo derbijev, ki v nasled- rvjih dveh tednih čakajo Velergčane: Izola, Olimpija, Ingrad Kladivar. ŽELJKO ZULE Dosedanje prvenstvene tekme Ingrad Kladivar-Zagorje 2 10 1 4:2 V Celju 1 1 0 0 3:0 Svoboda-Steklar 2 10 1 1:1 V Ljubljani 110 0 1:0 Izola-Rudar 16 5 5 6 16:23 VIzoh 8 3 3 2 9:11 Rudar-Olimpija 4 1 0 3 2:6 V Velenju 2 0 0 2 0:3 Naklo-Ingrad Kladivar 2 2 0 0 6:3 V Naklem 1 1 0 0 3:1 Športne Igre, stalnica sejma Ena stalnic obrtnega sej- ma so tudi tradicionalne slo- venske športne igre obrtni- kov in pri njih zaposlenih de- lavcev. Med 29 ekipami je v skupnem seštevku 13. tek- movanja zmagala Obrtna zbornica Maribor pred Škof- jo Loko in Celjani. V posa- meznih discipUnah so zma- gah - kegljanje: Maribor; te- nis - moški: Maribor, 2. Ce- lje, ženske: Dravograd, 2. Ce- lje, vlečenje vrvi: Maribor; mali nogomet: M. Sobota, 2. Celje. Najbolj množična je bila udeležba v malem nogo- metu (na sliki). Foto: EDO EINSPIELER PANORAIVIA Atletika_ Evropski pokal Pariz: mladinke - 400 m: 3. Lenko 57,07; kopje: 2. Strašek (obe Klad) 52,66. Motokros Alpe-Jadran Škedenj pri Slovenskih Ko- njicah - flnale do 250 ccm: 1. MuUer (Av) 40 ... 4. Peršoh 26,13. Topič (oba 81. Konj) 6, 16. Založ- nik (Vel) 5, 18. Vogrinc (Šlander) 1; končni vrstni red: 1. Kainz (Av) 80 ... 11. Peršoh 26, 27. Za- složnik 8. Košarka Alpe-Jadran Rog:aška Slatina - ženske: K.Afrodita - Kranj 91:59, K. Afrodita - Volan 130:76, K. A- frodita - Montmontaža 72:94. Prvenstvo Slovenlie Kranj: pionirji - polfinale: Ce- lje - Miklavž 43:47 (25:17), Celje -Triglav 42:71 (33:29). Rokomet Mednarodni turnir Veszpren (Madžarska): Celje Pivovarna Laško - Amicitia 23:25 (11:11), strelci: Pungartnik 7, Tomšič, Leve, Ivandija 4, Šer- bee, Jeršič 2; CPL - Trnava 24:24 (16:11), strelci: Leve 6, Ivandija 5, Tomšič, Jeršič 4, Šerbec 3, Pun- gartnik 2; CPL - Bramac 22:30 (13:14), strelci: Šerbec 6, Leve 5, Tomšič, Pungartnik 4, Jeršič 3. Končni vrstni red: Bramac 6, Tr- nava 3, Amicitia 2, Celje Pivovar- na Laško 1. Nogomet Slovenska liga 6. kolo: Ingrad Kladivar - Svoboda 1:1 (0:0), strelec: To- polovec; Domžale - Steklar 2:2 (2:1), strelca: Brundič in Malo- gorski; J. Lama - Rudar 0:0. 7. kolo: Steklar - I. Kladivar 0:4 (0:2), strelci: Džafič 2, B.Bevc, Pevnik; Rudar-Primorje 3:0 (1:0), strelca: Cvikl 2, Grajfoner. Vrstni red: Izola 13, Naklo 11, Vozila 10, Maribor, Koper 9, Za- gorje, Olimpija, Mura, Ljublja- na, Rudar, Potrošnik, Steklar 8, Svoboda, I. Kladivar 7, Slovan 5, Nafta, Primorje 3, Domžale, Ru- dar (T), Medvode 2, J, Lama 1. II. slovenska liga 4. kolo: Dravinja-Središče 3:1 (2:0), strelci: Boldin, Zore, A.Ko- kol; Partizan Hmezad - Inter- marketing 1:0 (1:0), strelec: Ko- lar. Vrstni red: Železničar 8, Ko- rotan, Dravinja, Turnišče 6, P. Hmezad 5, Intermarketing, Impol 4, Ojstrica, Veržej, Pohor- je, Kovinar, Partizan (» ' ku: 1. Emo Celje I (Grog 435, Petak 441 - rekord ke^ Lesjak 408, Filipčič 425 tT 408, Šeško 432) 2549 - ^^ kegljišča, 2. Rudar 2379 s ? Celje II 2361. Namizni tenis Kvalifikacije za rl ^ Velenje: 1. Logatec 4 (147, Škofja Loka 4 (14:7), 3 Terl Era (Vel) 2 (6:14), 4. Partizan lec 2 (11:13). V republiško Ug, se uvrstili Logatec, Škofja in Tempo Era. " Streljanje Prvenstvo Celja MK pištola Drulov: 1. Št har, 2. Ravnikar, 3. Doboviii 4. Teržan, 5. Frece (vsi Ce). Tenis Prvenstvo Celja Rekreativci: zaključni | sters - polflnale: Tanjšek - Vi ko 9:2, Kitak - Poznič 9:4, S« Tanjšek - Kitak 6:1, 6:1. Vn red: 1. Tanjšek, 2. Kitak, 3. Vi ko, 4. Poznič, 5. Gogak L.Travner, 7. Vrhovec, 8. Lo 9. Nareks, 10. Lupše, 11. Oim 12. V.Travner, 13. Fijavž, 14. zej, 15. Lipuš, 16. Kavka. Mali nogomet j Občinska prvenstva Slovenske Konjice - 2. la Loče - Nirvana 8:1, Stranice- če 0:1, Blato: Dr. vas 2:1, D* va - Zlakova 0:0, Tepanje: V dravci 2:4, Orkan - Vitanje, odigrano. Vrstni red: Loče,BI 4, Vandravsi, Žiče 3, Vita« Stranice, Dobrava 2, Zlak« Nirvana 1, Dr. vas. Orkan, Tfl nje 0. Celje - 19. kolo: Pel^ - Črički 8:1, Aškerčeva - Zve< 4:3, Marinero - Gracer 0:4. P? - Triglav 1:1, Cakani - SkorpJ 6:1, Umetniki - Skavti 2:3, KS ži prosti. Vrstni red: Gracefe Pelikani, Penal 25. Klatezn Marinero 22, Aškerčeva . Umetniki 20, Triglav 16, S« 15, Cakani 12, Zvezdaš 8, Skl oni 6, Črički 5. ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 21. g. Balinanje: Rogaška Slatina: območno prvenstvo posameznikov v iz- bijanju. Košarka: Velenje: turnir z udeležbo Cometa, Elektre in Medvod (od 15.30). Mali nogomet: Vransko: 3. memorial Franja Pozniča in Janeza Lapuha z udeležbo Lastovke, Partiza- na Hmezada, Svobode (Kiso- vec) in Vranskega (od 14.30). Nogomet: Izola: Izola-Rudar, Ljublja- na: Svoboda-Steklar (8. kolo SNL, ob 16.00). Štore: Kovi- nar-Papimičar, Brežice: Svo- boda-CR Krško (3. kolo MNZ Celje, ob 16.30). Nedelja, 22. 9. Konjeništvo: Celje: tekmovanje v preska- kovanje zaprek za pokal MOS. Od 12.00 na Golovcu. Nogomet: Celje: I. Kladivar-Zagorje (8. kolo SNL, ob 16.00). Rače: Ra- če-Dravirya, Središče ob Dra- vi: Središče-P. Hmezad (5. ko- lo II. SNL, ob 16.00). Hrastnik: Hrastnik-Era Šmartno (3. kolo MNZ Celje, ob 16.30). Sreda, 25. 9._ Nogomet: Velenje: Rudar-Olimpija, Naklo: Naklo-I. Kladivar (9. kolo SNL, ob 16.00), Steklar prost. zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CEUE Celje, Mariborska 1, telefon 29-211 Obvešča vse zavarovance, da bo od 14. 9. 1991 dalje poslovala za stranke tudi ob sobotah od 8. do 12. ure (na sedežu območne enote v Celju). Ob sobotah boste lahko uredili zavarovanje na okencu ter opravili ogled poškodovanega vozi'^ Če med tednom ne utegnete, nas obiščite v soboto! 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 13 itoKometašem knjigo v roke? CeHanov na zaHnJIh Uveh turnirjih nI bU na njihovi v^ffpvostnl ravni - Premalo borbeni , -jadiarskem Veszprenu ^Tometaši Celja Pivovar- <1^1(0 nastopili na medna- turnirju štirih ekip. iT jjil 4e tretji mednarodni f^.. Celjanov v letošnjem vljalnem obdobju - po ^[ij v Kozini in nastopu ^ystrijskem Bembachu, I osmimi ekipami 5. mesto, so znova ra- ^jli in pristali povsem na le eno točko. je bil resda dobro za- L Domača Bramac z iz- J^ma Žitnikovom in Zub- iz SZ, češkoslovaški pr- r Tmava in švicarski Jci^o z našim Brsinkom (68 reprezentančnih ^pov), ki je bil pred petimi ^alist pokala prvakov, ni- pj niso za podcenjevanje. (;jjjska ekipa se je srečevala ujpico težav, ki pa niso opra- lo za končni rezultat. Na (t nista krenila bolna Čater in ifarič, za nameček pa je v so- (to zbolel še Franc. Vsi trije lani mnogo prispevali luspehom, letos pa je še n^- več pokazal Tomaž Cater. Po prvem porazu so Celjani po prihodu v slačilnice ugotovih, da so prostor med tekmo »obi- skah* neznanci in jim izprjizni- h žepe. Silviju Ivandiji so mish ves čas bežale na Hrvaško. Noč in dan je po telefonu khcal do- mače v Osijek. Po skromni predstavi v uvodni tekmi je po pogovoru z vodstvom zaigral kot prerojen in na koncu je bil izbran celo za njo bolj šega igralca turniija. Prave igre seveda še ni bilo, sjg Celjani na treningih še na- prej veUko pozornosti name- njeno dvigu telesne pripravlje- nosti. Nerazumljivo pa je, k^ se dogeOa po psihološki plati. Proti Švicarjem so deset minut pred koncem vodih že s petimi goh prednosti, a so z delnim rezultatom 2:9 vse zapravih. Podobno je bilo proti Tmavi, ko so ob polčasu vodih s 16:11, kar je bilo na koncu dovolj le za remi. Vehka nihanja so bila opazna tudi v zadryi tekmi tur- niija z domačim Bramacom. Madžari so povedh z 8:2, tik pred odmorom je bilo 12:12, na začetku dragega polčasa so Celjjini celo povedh in na kon- cu doživeli katastrofo - 22:30. Takšni tumiiji n£o bi služih za uveljavitev slovenskega ro- kometa in še zdaleč niso zgolj priprava za igranje v slovenski super hgi. Zato kj^pak velja igralcem kritika, ki po avstry- skem tumiiju vedo v čem je bistvo, vendar jim noče in no- če iti od rok kot bi si želeh. In kot zn^o! Trener Celja Pivovarne La- ško Tone Tiselj: »Na nc^moč- nejšem turnirju bi po kvahteti sodUi takoj za Madžari, a smo le občasno prikazah dobro igro. Naša te^va je v podza- vestnem pristopu, ki je preveč lahkomiseln. Zd^ moramo na tumiijih v tujini karseda do- bro zastopati Slovenijo in na- šega pokrovitelja, kar pa neka- teri ne doumejo. Fantje so ra- čunali s I. ZRL in v tem prime- ru bi bih z^e porazi na takš- nih tumiijih dobrodošh, SeO bi pristah na trdnih tleh. Prepri- čan sem, da bomo prebrodili »miselne težave« in uspešno zaigrah v slovenski hgi ter na mednarodnih tumiijih, Sc« vsega ugleda še nismo zapravi- h. Fantje so se odločili za igra- nje rokometa, za kar so tudi ustrezno plačjini. Potrebni bo- do temeljiti pogovori z njimi, seveda pa tudi finančni ukrepi. Rokomet je praktično njihov pokhc, slabi delavci pa bodo po domače povedano »dobih DEAN ŠUSTER Konjeniki za polcal MOS Zaključek celjskega obrtnega sejma je že nek^ let tudi v zna- menju konjeniškega tekmovanja v preskakovanju zaprek za pokal MOS. Letošnja prireditev se bo v organizaciji KK Celje v nedeljo, 22. t. m., začela ob 12. uri s parkuijem za mlade konje z višino zaprek 100 cm. Ob 14. uri bo slovesna otvoritev in četrta tekma (od skupno šestih) za pokal Slovenije z višino zaprek 110 cm, ob 16. uri pa še osrednja tekma za pokal MOS z višino zaprek 120 cm. Med tekmovanjem bodo nastopili še celjski kino- logi s šolskimi in lavinskimi psi. TV Alpe-Jadran: danes in nikoli več? Pri porajanju novih držav, odpiranju k) in predvsem združevanju Evrope, la povsem logična razmišljanja o pri- ko^osti različnih skupnosti, ki so na- lUia predvsem z geografskim povezo- nojem in so se jih vneto oprijeli tudi lortniki. Ena takšnih tvorb je delovna ikupnost Alpe-Jadran, ki je še posebej irdoa in aktivna med motociklisti. Ob spletu okohščin (odpoved juhjske irke prikohčaijev za SP v Orehovi vasi) e bil vrhunec slovenske sezone tekmo- »ni v motokrosu nedeljski finale pokcda Upe-Jadrana na Škednju pri Slovenskih [onjicah. Domala čez noč si je motokros sed Konjičani priboril domovinsko pra- vico, prvo mednarodno tekmovanje na Škednju pa n^ bi pomenilo tudi ločnico med uveljavitvijo in dejanskim vstopom v Evropo. Konjičani so v Branku Peršohu dobih pravega hdeija bodočega moštva do 250 ccm, ki bo v naslednji sezoni še veli- ko močnejše. Številni slovenski tekmo- valci se bodo iz hrvaških klubov vmih v domače okolje, kajti Hrvaška si je z iz- stopom iz AMZJ za dve leti zaprla poti na vsa mednarodna tekmovanja. Tudi v tem se zrcah pametna odločitev slovenske Športne zveze, ki ni na vrat na nos za sabo podrla vseh mostov in se športne osamosvojitve lotila po nekoliko daljši, a zato varnejši poti. Tekmovanje s sosedi iz dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran je za naše moto- krosiste ravno pravšnja konkurenca, zato so se s sekret^em skupnosti A-J Nor- bertom Visintinom pomenkovah tudi 6 možnosti, da bi združena Evropa ob rob potisnila manjše meddržavne tvorbe. »Ne, v ta scenarij ne veijamem,« je odloč- no dejjd Visintin. »Prihodnje leto se nam bosta pridružila ČSFR in Madžarska, pri- hodnosti pa nimcgo samo tekmovanja, temveč tudi turistični rallyi, s^ so avto- moto dirke najbolje obiskani športni spektakh. Nenazadnje je tudi 3 tisoč gle- dalcev na Škednju že lep obisk za kakšno dirko evropskega prvenstva.« ŽELJKO ZULE REPUBLIKA SLOVENIJE OBČINA CELJE Komisija Občine Celje za prodajo nepremičnin v družbeni lastnini razpisuje na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih in postopku za prodajo stanovanjskih hiš, drugih stavb in delov stavb občanom in civilno-pravnim osebam (Uradni list SRS, štev. 47/87) in sklepa Izvršnega sveta skupščine občine Celje, sprejetega na seji dne 11.9. 1991 JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnih prostorov v Celju, Trg V. kongresa 7, ki bo dne 4. 10. 1991 v sejni sobi Občine Celje, OSUPVO - Strokovne službe za stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo, Celje, Gledališka ulica 4, s pričet- kom ob 12.00 uri. Predmet javne dražbe je celoten poslovni prostor v prit- ličju - desno od glavnega vhoda; desna polovica poslov- nega prostora v I. etaži (na ulično stran Ul. V. kongresa 7) ter klet - vse v skupni netto površini 510 m^, v poslovni stavbi na Trgu V. kongresa 7, ki stoji na parceli štev. 2403 (stavbišče - poslovna stavba v izmeri 417 m^), vpisana pri vi. št. 1982 k. o. Celje, kot družbena lastnina imetnika pravice uporabe Občine Celje s pravico uporabe pripada- jočega dela funkcionalnega zemljišča in skupno trajno pravico uporabe hodnika. Izklicna cena znaša 1.5 mio DEM dinarske protivredno- sti po borznem deviznem tečaju na dan prodaje. Kupnino je kupec dolžan plačati v roku 30 dni po tem, ko Javno pravobranilstvo Celje potrdi pogodbo o prodaji. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je potrdilo o plačani kavciji v višini 10% od izklicne cene na žiro račun Občine Celje - OSUPVO, številka 50700-637-1055723. Kupec mora plačati stroške oglasa javne dražbe, davek na promet nepremičnin, stroške v zvezi s sklenitvijo po- godbe ter vse druge javne dajatve. Nastop posesti bo mogoč takoj po plačilu kupnine. JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanja v poslovno-stanovanjski stavbi TOMŠIČEV TRG 12 v Celju, ki bo dne 4.10.1991 v sejni sobi Občine Celje, OSUPVO, Strokovne službe za stano- vanjsko in komunalno gospodarstvo, Celje, Gledališka ulica 4 s pričetkom ob 9.00 uri. Predmet javne dražbe je v II. nadstropju ležeče trosobno stanovanje s kabinetom, kuhinjo, shrambo in straniščem v skupni netto površini 238,5 m^ v poslovno stanovanjski stavbi na Tomšičevem trgu 12, ki stoji na parceli štev. 2368 (stavbišče s poslovno stavbo v Celju, Tomšičev trg 12 v izmeri 393 m , dvorišče v izmeri 192 m^) vpisana pri vložni štev. 1122 k. o. Celje s pravico uporabe pripadajo- čega dela funkcionalnega zemljišča. Izlicna cena znaša din 2.160.387,00. Kupnino je dolžan kupec plačati v roku 30 dni po tem, ko Javno pravobranilstvo Celje potrdi pogodbo o prodaji. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je potrdilo o plačani kavciji v višini 10% od izklicne cene na žiro račun Občine Celje - OSUPVO, štev. 50700-637-1055723. Kupec mora plačati stroške oglasa javne dražbe, davek na promet nepremičnin, stroške v zvezi s sklenitvijo po- godbe ter vse druge javne dajatve. Nastop posesti bo mogoč takoj po plačilu kupnine. JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanja v poslovno-stanovanjski stavbi TOMŠIČEV TRG 5 v Celju, ki bo dne 4. 10. 1991 v sejni sobi Občine Celje, OSUPVO, Strokovne službe za stano- vanjsko in komunalno gospodarstvo Celje, Gledališka ulica 4 s pričetkom ob 8.00 uri. Predmet javne dražbe so vsi stanovanjski prostori v II. nadstropju, ki obstoje iz enega dvosobnega stanovanja s kabinetom, kuhinjo, straniščem, verando in pralnico, v pritličju pa shrambo pri pralnici v izmeri 3,40x3,80 ter zadnji dve shrambi v levem dvoriščnem prizidku v skupni netto stanovanjski površini 180,32 m^ v stanovanjski stav- bi Tomšičev trg 5, ki stoji na parceli štev. 2328 (stavbišče s hišo, lokalom in drvarnicami v Celju, Tomšičev trg 5 v izmeri 476 m^; dvorišče v izmeri 88 m^) vpisani pri vi. št. 142 k. o. Celje s pravico uporabe pripadajočega dela funkcionalnega zemljišča. Izklicna cena znaša din 1.970.699,70. Kupnino je dolžan kupec plačati v roku 30 dni po tem, ko Javno pravobranilstvo Celje potrdi pogodbo o prodaji. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je potrdilo o plačani kavciji v višini 10% od izklicne cene na žiro račun Občine Celje - OSUPVO štev. 50700-637-1055723. Kupec mora plačati stroške oglasa javne dražbe, davek na promet nepremičnin, stroške v zvezi s sklenitvijo po- godbe ter vse druge dajatve. Nastop posesti bo mogoč takoj po plačilu kupnine. Interesenti se lahko seznanijo s podrobnejšimi pogoji na OBČINI CEUE - OSUPVO - Strokovni službi za stano- vanjsko in komunalno gospodarstvo, Celje, Gledališka ulica 4. Po Iclančku gor, po klančicu dol Foto: EDI MASNEC 14. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 Mavrica pod Triglavom Prejšnji torek ste nas lahko poslušali iz najbolj oddaljene lokacije doslej. Iz Bohinja, kjer smo bili radijci gostje tamkajšnjih turističnih delavcev, smo se namreč oglašali v živo kar iz zelene- ga studia pred hotelom Kompas. Jaka Rozman (levo) je bil naša zveza in na- veza, Mitja Tatarevič je razgovore o bo- hinjskem turizmu pošiljal v studio, Mi- lan Arh, direktor hotela Bellveue je za sekundo pridržal mikrofon, da je lah- ko nastala tale slika, direktor žičnice na Voglu Lovro Sodja bo prišel na vr- sto »po glasbi iz studia«. Nekaj razgovorov, to že moramo iz- dati, smo dan popreje naredili na tere- nu, v pristnem okolju med frajtonerico in »lajer-kostlom« pri Mihovcu v Stari Fužini, pa na 1500 metrih na Voglu in še kje. Bohinjci so bih kar malo začu- deni, češ, kako to, da so prišli štajerski radijci mednje. Vsi skupaj pa smo bili zadovoljni, da smo predstavili ta lepi kot naše dežele, kjer je bilo letos kljub vojni čutiti pravi turistični vrvež. Zdaj se je ustavil in čakajoč na sneg, so imeli bohinjski možje čas tudi za nas. Da so se nam dodobra posvetili, pri- ča tudi zgodba Milana Arha, našega vodiča po terenu. Ko smo iskali har- monikarja Jožeta Repinca, ga je napa- del pes Miško in se mu zagrizel v nogo. Milan pa je zamahnil z roko: »Pa kaj, saj sem včeraj dobil tetanus injekcijo, ker sem si odrezal košček prsta.« Mi- lan je namreč pripravljal sendviče za na pot s stotnijo žensk na Triglav, pa mu je spodletelo... Na Voglu, v zgodnjem, sončnem ju- tru, pa se je naslednjega dne taisti Mi- lan dobro obnesel tudi kot Mitjev po- močnik. Bila sta na zvezi iz gondole v dolino, kjer je Mitja pripravljal stu- dio. Tako smo se slišali iz srca Triglav- skega narodnega parka in navezali sti- ke še za kakšno podobno srečanje. MATEJA PODJED Čez teden dni - otvoritev Obnova in prenova na- še hiše po požaru gre h koncu. Te dni hitijo de- lavci še z zadnjimi deli in že lahko napovemo slo- vesno otvoritev. Ta bo prihodnji četrtek, 26. sep- tembra ob 11. uri, ko bo- mo tudi uradno odprli prenovljene prostore in s ponosom pokazali predvsem nove radijske studie. Te dni, kot smo že poro- čaU, Radio Celje sicer že oddaja iz novih studiev, vendar še poskusno, stro- kovnjaki pa montirajo še zadnje dele nove opreme. Po otvoritvi, predvidoma pa s 1. oktobrom, bo zaži- vela tudi nova program- ska shema Radia Celje. RADIJSKI OPOMNIK Tudi v prihodnjih dneh bo aš radijski spored sejemsko barvan. Razen že ustaljenih sejem- skih rubrik vas opozarjamo, da prisluhnete še posebej dobro sporedu jutri, v petek, med 14. in 15. uro, ko bomo pripravili drugo radijsko žrebanje potni- kov v pravljično deželo Garda- land. V nedeljo pa bomo na- tanko opoldne izžrebali še se- jemske nagr^ence; torej, tisti, ki ste izpolnili kupon NT-RC in ki se potegujete za bogate nagrade, ki so: tri vikend hiši- ce podjetja Gorenje Glin Na- zarje, barvni TV sprejemnik, videorekorder in glasbeni stolp, poleg tega pa še sto, tola- žilnih nagrad v obliki majic NT-RC in trije darilni kompleti Color Medvode, prisluhnite nam v nedeljo opoldne. Otroci boste na svoj račun ponovno prišli od ponedeljka dalje, saj bo v nedeljo sejem zaprl vrata, s tem pa se bo naš spored pričel zopet ob 8. uri ^utraj in otroške oddaje ob 13.30 bodo ponovno na spo- redu. Že sedaj vas lahko povabimo k poslušar^u ponedeljkove Mavrice, ki jo bo pripravil Mit- ja Umnik, v studiu pa bo gostil alpinista, ki sta s kolesi odpo- tovala v Himalajo in se seda] vrnila domov. N. G. Brezplačno v Gardaland Prvih deset naših nagra- jencev se je zadnjo soboto veselih in razpoloženih obrazov pozno zvečer vrni- lo z nepozabnega potepanja po pravljičnem mestu Gar- daland. Pomešali so se med ostale potnike agencije Dober dan in Popotnik ter med še pri- bližno 10 tisoč radovedne- žev, ki so ta dan prišli iz vse- ga sveta v to italijansko me- sto. Pa vseeno jih ni bilo te- ško najti, kajti edini so nosili atraktivno črno majico z ve- likim napisom NT-RC. Gne- ča in čas sta bila glavna kriv- ca, da smo Gardaland doži- veli površno, nagrajenci pa so zatrjevali, da bi potrebo- vali kar teden dni, da bi si potešili vso radovednost, ki jo vzbuja Gardaland. Nič za- to, če se še niste odločih, da si tudi vi »privoščite« dan sprostitve in zabave. Ob kon- cu meseca bo namreč odšel v Gardaland še en avtobus in med njimi brezplačno deset naših mladih prijateljev - bralcev NT-RC. Samo da- nes pa imate še čas, da izpol- nete kupon in ga pošljete na naše uredništvo. Lahko pa ga oddate tudi na našem raz- stavnem prostoru na sejmiš- ču letošnjega obrtnega sej- ma, v skrinjo Gardaland. Ju- tri ob 14. uri bo tam javno žrebanje z neposrednim ra- dijskim prenosom. N^bolje bo, da svojo radovednost po- tešite kar na licu mesta, l^er bomo vrteli tudi film, ki smo ga posneli z našimi nagrajen- ci v Gardalandu. Razstavili pa bomo še nekaj fotografij, ki jih je naš fotoreporter pos- nel in katere smo tudi že predstavili v ekskluzivni re- portaži iz Gardalanda. V ^ boste videli Zmaje, ^ sambel iz Solčave, ki kaj tednov kraljuje na ci zabavnih melodij R^L Ije. Tam boste lahko ^^ tudi informacije in prof^p agencije Dober dan potnik, pri katerih se ^ prijavite na potovanje. > veda pri žrebu ne bo s j Nasvidenje torej ^pf septembra na sejmiš^^ ,( septembra na moderne^ tobusu, ki nas bo v Gardalzind. DNEVI ODPRTIH VRAT od 20. do 22. septembra VSAKODNEVNA BOGATA PONUDBA: - Brezplačen posvet z našimi zdravniki - brezplačen vstop v termalno kopališče - organiziran ogled TERM in predstavitev programov PETEK 20. 9. 1991 - pričakujemo 100.000, kopalca, ki ga čaka lepa nagrada SOBOTA 21. 9. 1991 - »MOKRI« ŽIV-ŽAV za najmlajše ob 9. uri, gost: ANDREJ ŠIFRER NEDELJA 22. 9. 1991 - dopoldanski promenadni koncert pred zunanjim bazenom DIDACTA DIDACTA - JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE Do 30. 9.1991 vpisujemo odrasle, mladino in otroke v vse stopnja jezikovnih tečajev: ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE IN FRANCOŠČINE splo&nl In poslovni jezik Tečaji potekajo po evropskih programih založb Langenscheidt in Oxford. Vpis in informacije v dijaškem domu K. D. Kajuh, Ljubljanska 2i Celje, tel. 26-423, ali 28-013, vsak dan od 9. do 17. ure do 30.9 1991. ŽELEZARNA ŠTORE, d.o.o. 63220 Štore razpisuje možnost najema naslednjih objektov: 1. Samski dom »Upa« v štorah, v skupni površini cca 1100m^ 2. Kulturni dom v Štorah, v skupni površini cca 1200m^ 3. Osnovna šola Teharje, v skupni površini 500 m^ Vsi objekti so primerni za obrtno in servisno dejav- nost. Prednost najema imajo ekološko neoporečne dejav- nosti, z možnostjo zaposlitve večjega števila de- lavcev. Vse informacije daje služba investicij Železarne Što- re, d.o.o. GLASBA 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 15 Galop Ukrajinskih kozakov Manom glasbene skupine Iz Ukrajine Je Sloveniji tako všeč. Ha so se oUločlll, notio tu ostali '»fJo konca In naprej^ reljc oziroma Slovensko ljudsko M^ališče v Celju ponovno gosti za- imive ljudi. Gre za glasbeno skupi- 0 »Ukrajinski kozaki«. Sestavljajo 'trije fantje iz Ukrajine, ki že leto L živijo in del^o v Sloveniji. Igrajo "l^vsem ukrajinsko ljudsko glasbo, kratkim so pri nas izdali tudi ''vojo P*"^® kaseto, ki so jo poimeno- »Galop ukrajinskih kozakov«. Kaj Ukrajinci sploh počnejo v Slo- veniji? Vitalik: »Glasbena skupina smo, od glasbe živimo. V Sloveniji živimo, Lamo, tu smo našh prijatelje, tudi fant, ki v naši skupini igra kitaro, je glovenec. Tu nam je zelo všeč, Slove- j^a je zelena, lepa, pa tudi ljudje so dobri. Tu smo sedaj že kar nekaj časa ijj dobro nam je. Lahko se preživ- ljamo.« Kako pa vas Slovenci sprejemajo? Vitalik: »Super! Našo, ukr^insko, pa tudi ročk glasbo (ki jo včasih igra- mo) ljudje, Slovenci, zelo dobro spre- jem£0o. Ta glasba je lepa, energična, melodična... Pa vendar tako burne re- akcije nismo pričakovali. Nikoli ne bom pozabil, kako je bilo lani, v Ljub- ljani, ko smo igrali na »Fejst septem- bru«, v pivnici Jama. Ljudje so pono- reli. Kričali so, peh so z nami. Sicer pa na naše koncerte hodijo večinoma sta- rejši ljudje in tudi oni so navdušeni!« Artur: »Vitalik je dejal, da nas po- slušajo predvsem starejši ljudje, ven- dar pa ni vedno tako. Pred kratkim, 22. junija, smo nastopili tudi v Novem me- stu. Tam so bih samo mladi in morali smo dvakrat na oder. Tako smo bih presenečeni in tako so znoreh, da smo šli kar na mizo in igrali med stekleni- cami piva. Vendar pa je bila ura že polnoč. PrišU so pohc^i in nam rekh: Jantje, nehajte, v bližini je porodniš- nica!' Potem so nam odklopili elektri- ko, mi pa smo spet šh na mizo in igrah naprej! Skratka, s tem, kako Slovenci reagirajo na našo glasbo, smo zelo za- dovoljni! Najbrž nas im^o radi zato, ker, čeprav igramo narodno glasbo, ne igramo po ustaljenem kopitu. Čisto svoj slog imamo, to glasbo igramo na poseben način!« »Bi povedali kaj več o kaseti, ki ste jo posneli pred kratkim?« Vitalik: »Kaseto smo posneli v janu- aiju, prodEgati pa se je začela konec m^a. Saj seje dovolj proda, vendar pa, vojna je bila, ljudem zdaj ni ravno do- sti za kasete. Razen tega pa nas ne pozna,io.« Artur: »Kaseta se prodaja tudi v tr- govinah, vendar pa jo še največ proda- mo na nastopih v živo. Ljudje nas mo- rajo videti in slišati v živo, morajo ve- deti, k^ kupijo. Sicer pa, dostikrat smo nastopali kar na uhci. Spravimo se na kakšen pločnik, kjer je dovolj ljudi, in i^amo, ljudje pa se ustavlj^o, nas gled^o in kupujejo kaseto.« »Kaj pa delate v Celju?« Vitalik: »Sklenili smo pogodbo s Slovenskim ljudskim gledahščem v Celju, sodelovah bomo pri predstavi Mihaila Bulgakova Škrlatni otok. Sem nas je »spravil« kolega, vodja skupine Avtomobili. V Celju bomo tako ostah tam nekje do novega leta.« »Načrti za prihodnost?« Vitalik: »Po Sloveniji bomo nasto- pah, imeh koncerte, predvsem z na- rodno glasbo, sodelovali bomo z Lač- nimi Franzi, s skupino Avtomobili, pripravljamo pa tudi velik projekt z Zoranom Predinom, ki n^ zaenkrat še ostane skrivnost.« »Do kdaj pa nameravate ostati pri nas, v Sloveniji? Vitalik: »Lahko, da bomo ostah do konca... do konca življenja!« Saša: »... pa še naprej. Ker nam je Slo- venija všeč. In vse najboljše ji žehmo!« NINA - MARUŠKA SEDLAR Foto: EDI MASNEC Ukrajinski kozaki: Aleksander (Saša) Azerkejevic, Artur Komisarenko in Vitalik Osmačenko. Vsi čutimo glasbo Viki Ašič mlajši iz Celja se z glasbo resneje ukvarja zadnjih osem let, čeprav ga je za igranje na harmoniko že mnogo prej navdušil nje- gov oče, tudi Viki, ki ima že več kot dvajset let svoj an- sambel. Viki mlEgši se je tako leta 1985 pojavil na Ljubečni in postal zmagovalec srečanja harmonikaijev. To je pome- nilo odskočno desko v svet glasbe. N^več je nastopal sam ah s kakšnim triom, zgolj za spremljavo, letos pa se je odločil, da bo poskusil tudi z igranjem v ansamblu. Nsoprej so ga povabih Veseh planš^i, ki pa niso pokazah dovolj resnosti in Viki jih je zapustil. Pred tedni se je priključil novemu ansamblu Bratov Zeme iz Vojnika s ka- terimi je že sodeloval na fe- stivalu na Ptuju. Uspeh so, kgjti priigrah so si najvišje priznanje. Zlatega Orfeja. »Tega nismo pnčakovah,« je pripovedoval ob vrnitvi. »Konkurenca je bila huda in razhke minimalne. Vendar komisiji je bilo naše igranje všeč in uspeh smo. To je do- bra odskočna deska za na- prej. Kajetan Zupan, odgo- voren za domačo glasbo na Radiu Slovenija, nam je že obljubil sodelovanje na kon- certu iz domačih kr^ev in snemanje. Sicer pa smo že za ves oktober razprodani.« Ves si se zapisal glasbi. Kako je s kaseto, kjer nasto- paš samostojno kot harmo- nikar? »Naslov kasete bo Ko za- poje zlata harmonika, posne- li pa smo jo v studiu Hehdon s pomočjo Borisa Kovačiča. Na kaseti je deset melodij, ob šestih mojih še dve Slav- ka Avsenika, nekžg narodnih in kralja harmonike v Ameri- ki Frenka Jankoviča. Kaseto smo posneli m^ja, vendar je izd^o zavrla vojna, tako da jo pričakujem koncem sep- tembra ah v začetku o^ tobra.« Učiš tudi mlade harmoc karje... »Trenutno jih imam oserr in z vsemi sem zelo zadovo Ijen. Mladi Simon Mlakar jv letos že nastopil na Ljubečn, v kategoriji do 16 let in osvo jil zlato odhčje. Fant vehko obeta.« Tako Viki Ašič ml., ki uspešno stopa po očetovih stopii^ah. Ves je predan glasbi in svoj instrument od- ločno obvlada. Sam si žeh, da bi bil uspešen na vseh treh področjih: v ansamblu Bratov Zeme, sam kot har- monikar in tudi kot učitelj tistih, ki šele spoznavs^o svet glasbe preko harmonike. TONE VRABL Šola družabnega plesa Stanetova 17/a Celje Tel. 26-220 Vpisi in informacije od 12.-14./17.-20. ure Nagrada za Zemeta V prejšnji številki Novega tednika smo objavili vse nagrajence s Ptujskega festivala, ki so dobili priznanja prvi in drugi tekmovalni dan, kasneje pa smo dobih tudi rezultate zadnjega tekmovalnega dne, ko se je šestneost ansamblov predstavilo z najnovejšimi vižami. Občinstvo je nagradilo s 1. in 2. nagrado ansambel Bratov iz Oplot- nice, s 3. pa ansambel Francija Zemeta iz Vojnika za Ajegovo melodijo Za mir na svetu. Franciju so s pesmyo pomagah fantje iz Adlešičev. Strokovna žirija je podelila tri nagrade za tekst, ki so jih dobih 1. Metalurg iz Maribora, 2. Bratje iz Oplotnice in 3. Fantje z vseh vetrov. Plaketo Franca Korena za n^ bolj šega pevca je tokrat dobil Edvin Flisar, ki je sicer pel z ansamblom Metalurg. Ta ansambel je pred Ptujem zmagal tudi v Števerjanu. TV Festivai orgiic v Trebnjem so se že aprila ^'očili, da bodo pripravili '^tival tistih, ki znajo igrati J® orglice. Žal je vmes posegla ®Jna in organizacija zanimi- ' prireditve se je zataknila, pa jo želijo prizadevni ''ebanci obnoviti. u^es je prav gotovo še veh- takšnih, ki poprimejo za ta ^fnarxjši instrument in nanj ^r^o. V Sloveniji se lahko U^^valimo z dvema pravima 3stroma. Imamo kralja or- ^ Andreja Blumaueija, pri , J^blu Slovenija pa spretno Q ? ta instrument voc^a Jože Ce imata oba k^ posne- j^J^cev, bi radi videh Trebanci, r^j®'"^ vaijjjo da se prijavijo in recft ° večji tovrstni Pilr*^!^ ^ prijave je 9. oktober, »a. , ^itev pa bosta složno or- g^^Tala Zveza kulturnih or- fuit y Slovenije in Zveza ^rnih organizacij Trebrije, ki tako razpisujeta prvi festival orghčaijev v Sloveniji in za- mejstvu pod delovnim naslo- vom »(ah), TE ORGLICE«. Vsi, ki bi radi nastopih, neg pošljejo prijave na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, p.p. 136, 61001 Ljubljana s pripi- som ORGLICE. Tistim, ki so se prijavili do prvega roka, se ni treba ponovno prijavljati. Ob prireditvi se bodo odvijale tudi druge aktivnosti, med drugim so povabih na razgo- vor o orglicah tudi ugledne glasbene strokovnjjike. Prireditev bo v soboto, 26. oktobra v dvorani kulturnega doma v Trebrijem. Festival nima tekmovalnega značcya. Na razpis se lahko pri- javijo vsi, ki lahko solistično izvedejo 3-5 minutni program, ki si ga obhkuje vsak udeleže- nec sam. TONE VRABL Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. BLUE HOTEL - CHRIS ISAAK (7) 2. HIGHVVIRE - ROLING STONES (5) 3. BAILA ME - GYPSY KINGS " .-(3) 4. I DONT VVANNA CRY - MARIAH CAREV (8) 5. SPENDING TIME - ROXETTE (3) 6. THE MOTOVVN SONG - ROD STEWART (9) 7. THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEV (4) 8. GYPSY VVOMAN (LA DA DEE) - CHRISTAL VVATERS (2) 9. NEAR WILD HEAVEN - R.E.M. (2) 10. TIME, LOVE AND TENDERNESS - MICHAEL BOLTON (1) DomaČe zabavne melodije: 1. BAMBINA-FRENK IN ZMAJI (6) 2. SVETILNIK UUBEZNI - ČUKI (5) 3. SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (8) 4. KADAR OGNJI ZAGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (6) 5. RECI. RECI NE - BIG BEN (3) 6. MOJ MORNARČEK - HELENA BLAGNE (2) 7. TI Ml ODLAZIŠ - TAJČI (3) 8. KAKO JE TO LEPO - PANDA (6) 9. NEKO NOČ - POP DESIGN (9) 10. CIGO-PLAY ON (1) Narodnozabavne melodije: 1. ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK (6) 2. VRNI SE - ZEME (3) 3. NAŠA MLADOST - STOPAR (8) 4. DOMA ME ČAKAJO - BRATJE IZ OPLOTNICE (3) 5. BO ŽE BOUE - SLOVENSKI MUZIKANTJE (4) 6. ZA LJUBI MIR - FANTJE Z VSEH VETROV (10) 7. NAJINE SANJE - BURNIK (2) 8. REKA ŽIVUENJA - FANTJE TREH DOLIN (9) 9. SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ (7) 10. NAJLEPŠE JE PRI NAS DOMA - ALPSKI KVINTET (1) Predlogi za lestvico tujih melodij: MORE THAN ANVTHING IN THIS VVORLAD - LENNY KRAVITZ RITMO DE LA NOCHE - MYSTIC Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: ZAPLEŠI BOOGIE - BOOGIE BENG BENG - MOULIN ROUGE Predlogi za lestvico narodnozabavni melodij: POLKA ZA PRIJATEUE - PUGEU STARA HARMONIKA - KMETEC Nagrajenca: Irma Strašek, Hajnsko 3, Pristava Majda Konda, Iršičeva 6, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Vodnikovi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec_^_ lestvica narodnozabavnih melodij. izvajalec__ ime in priimek naslov 16. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 Pripravljeni na napad iz zraica General Janez Slapar meni, da Je napaH možen zaradi čistega maščevanja 15. september je minil in nikakršnega napada na Slovenijo ni bilo, če- prav so se o tem širile bolj ali manj verjetne napovedi. Poveljnik slo- venske teritorialne obrambe pa vendarle do- pušča možnost, da do takšnega napada še pri- de, predvsem zaradi maščevanja poražencev julijske vojne v Slove- niji. Generalmajor Janez Slapar pa je v posebnem intervjuju za Novi tednik povedal še nekaj drugih zanimivosti, nžOprej pa je komentiral izjavo genera- la Andrije Rašete, ki jo je dal našemu časniku, češ da bi lahko JA uničila slo- vensko teritoricilno obrambo, če bi to le ho- tela. J. Slapar: »Mislim, da je general Rašeta s svojo oceno, milo rečeno, zelo pretiraval. V obrambni vojni, ki jo je vodila Slo- venija, ni sodelovala le te- ritorialna obramba, pač pa tudi organi za notrai^e zadeve, narodna zaščita in tako rekoč vse sloven- sko prebivalstvo. V takš- nem konceptu vodenja obrambne vojne ni imela Jugoslovanska armada nikakršnih možnosti, da bi rezultat vojne obrnila sebi v prid. Strinjam pa se z generalom, da bi JA naredila še več škode kot jo je, če bi bolj angažirala letalske in topniške eno- te. Dejstvo pa je, da arrna- da ni sposobna premagati obrambnih struktur, ka- kršne so teritorialna obramba, organi za notra- nje zadeve, skratka vse obrambne strukture v Sloveniji.« - Ob uspehih v zadnji vojni pa se vendarle ne gre uspavati. Ko ste opravili vse analize, ste verjetno ugotovili tudi mnogo pomi^kljivosti. Kakšne so bile in kako jih skušate odpraviti? J.Slapar: »Pomanjklji- vosti so seveda bile. Na- nje smo opozorili in iz- vedli organizacijske, ka- drovske in materialne spremembe. V prvi vrsti bi rad opozoril na proti- zračno obrambo oziroma na celovito zaščito zrač- nega prostora. Pred krat- kim smo izvedli poskus- no oziroma vzorčno stre- ljanje z oborožitvijo za protizračno obrambo. Ti- sti, ki upravljajo s temi stvarmi, so se res izkazah in trdim lahko, da smo zdaj dobro pripravljeni tudi za protizračno obrambo. Računamo se- veda še s tem, da se bomo na tem področju že v kratkem tudi material- no okrepili. Ob tem je ak- tualno tudi vprašanje kontrole zračnega prosto- ra, ki pa ga rešujemo vzporedno, v okviru siste- ma protizračne obrambe.« Armada s problemi - Mislite, da še lahko pričakujemo kakšen na- pad jugoslovanske ar- made na Slovenijo? Mi- slim predvsem na napad iz zraka. Minister Janša je sicer zanikal, da bi do takšnega napada lahko prišlo že v kratkem, vpo- klicev pa je zadnje čase spet vedno več. J.Slapar: »Glede vpo- klicev v zadnjem obdobju n^ povem, da gre za red- ni del načrtnega usposab- ljanja, ki ga izvajamo praktično skozi vse leto. Hkrati s tem moramo iz- vajati določene naloge, ki so povezane z umikom Jugoslovanske armade iz Slovenije. Obremenje- nost pripadnikov teritori- alne obrambe pa vendar- le skušamo enakomerno porazdeliti, saj izmene praktično trgajo le od pet do deset dni. Kar pa tiče o^oženosti Slovenije menim, da je manjša kot je bila še pred mesecem dni. Dejstvo je, da je iz Slovenije odšlo že več kot osemdeset od- stotkov enot Jugoslovan- ske armade. Seveda pa še vedno ost^a odprto vpra- šanje ogroženosti sloven- skega prostora v nasled- njem obdobju. Pričakuje- mo lahko kakšen povra- čilni ukrep iz čistega maš- čevanja. Z napadom iz zraka bi agresor skušal razbiti del naših obramb- nih struktur in uničiti ne- katere bistvene infra- strukturne objekte. Če pa mislimo na morebitno agresijo širših razmer, pri čemer naj bi, denimo, so- delovale tudi enote ko- penske vojske, bodo mo- rali v JA razrešiti nekaj vprašanj, ki so zanjo izredno aktualna. Gre za vprašanje nabornega se- stava. Med naborniki lah- ko armada računa le še na Srbe in Črnogorce. To ve- lja tudi za rezervni sestav. Vprašanje je, v kakšni meri so sposobni popol- niti enote, ki so na ob- močju Hrvaške. V tem trenutku se pojavlja še eno vprašanje. Kakšen bo nadaljnji razvoj oborože- nih spopadov na Hrva- škem? Bo armada s svo- jim srbskim delom skuša- la vzpostaviti veliko srb- sko državo in kakšni bo- do potem apetiti za ostali- mi deli bivšega jugoslo- vanskega ozemlja? To je seveda stvar ocene. Nihče ne ve, kako se bodo razvi- jali ti dogodki, lahko pa to vprašanje vendarle kmalu postane realno.« - Upam, da potem ne bo več problemov, ka- kršni so se pojavljali v zadnji vojni. Teritori- alci so se namreč prito- ževali, da so imeli v ro- kah staro orožje in da ga je celo primanjkovalo... J. Slapar: »V julijski spopad smo šli z orožjem, ki nam je ostalo po lan- skih dogodkih in je bilo pod našim nadzorom. Z orožjem torej, ki smo ga po tem obdobju preme- stili iz objektov Jugoslo- vanske armade. No, kas- neje smo v tujini kupili novo orožje, pozabiti pa ne gre tudi vračanja naše opreme in oborožitve, ki je bila blokirana v objek- tih Jugoslovanske arma- de. S tem bomo zagotovili oborožitev za našo celot- no organizacijsko forma- cijsko strukturo, kar se- veda pomeni tudi boljšo bojno pripravljenost.« Zamuda, zamude... - Pri vsem tem pa se- veda ne gre brez zaple- tov. Razumljivo je, da JA zanje obtožuje Slovence. Kaj bi lahko povedali s tem v zvezi? J. Slapar: »Eden izmed problemov je kasnitev vojaških transportov z ozemlja Slovenije. Za- muda nastiua zaradi raz- mer oziroma položna na Hrvaškem. Po drugi stra- ni predstavljata problem orožje in oprema, ki sta v bistvu vojni plen odvzet iz skladišč Jugoslovan- ske armade in smo ju raz- mestili na različne lokaci- je v Sloveniji ter nekoliko demontirali za vsak pri- mer, če bi vse to znova prišlo v roke agresorju. Vse to seveda sedaj vra- čamo v skladu z dogovo- rom. Marsikaj od tega je v težko dostopnih ob- močjih in nast^ajo pro- blemi pri transportih, ker nam primanjkuje ljudi, ki opravlj^o te naloge. Dru- go pa je vprašanje sred- stev teritorialne obram- be, ki so v blokiranih ob- jektih Jugoslovanske ar- made. Do prvih uspehov smo vendarle prišli, saj nam je bilo vrnjeno orož- je in minsko eksplozivna sredstva iz sedmih skla- dišč. Sicer pa smo se ves čas zavzemali za to, da mora vračanje potekati načrtno. Izdelali smo na- črte in jih dostavili komi- siji petega armadnega ob- močja.« Slovenska profesionalna vojska - Kako je z ustanav- ljanjem profesionalne vojske? J. Slapar: »Vzpostaviti želimo minimalno voja- ško strukturo vse do do- končnega konstituiranja oboroženih sil v Sloveni- ji. Del vojakov bomo v prehodnem obdobju za- poslili z nalogami, ki so povezane z ustanavlja- njem naborne sestave vojske. Predvidevamo, da bi zahtevnejše naloge v sistemih protizračne obrambe, opazovanja zračnega prostora, v siste- mih za protioklepno bor- bo in v enotah zveze opravljali profesionalni vojaki. Iz strukture teh profesionalnih vojakov pa bomo črpali tudi kadre za inštruktorje, ki bodo usposabljali nabornike v učnih centrih teritorial- ne obrambe. S tem pro- jektom bomo začeli ko- nec leta ali najkasneje v začetku prihodnjega.« - So pa še vedno lju- dje, ki menijo, da dajemo Slovenci preveč za obo- rožitev. Kakšen je Vaš komentar? J.Slapar: »Denar želi- mo čim bolj racionalno uporabiti. Vse, kar smo doslej investirali v terito- rialno obrambo, se je obrestovalo. Upam, da nas je zadnja vojna izu- čila.« Eni dnevnice, drugi manjše plače... - Dejstvo je, da bomo Slovenci storili vse za svojo svobodo. V julijski vojni pa se je med dru- gim zgodilo to, da so ne- kateri vpoklicani rezer- visti prejeli manjše pla- če, drugi pa so prejemali še dnevnice... Verjetno je bilo na ta račun precej pripomb. Kaj lahko po- veste o tem? J. Slapar: »Prepričan sem, da bi bil odziv v pri- meru ponovne agresije znova tako dober kot je bil junija in julija. Sloven- ci bodo izpolnili naloge, ki jih je pred teritorialno obrambo postavilo pred- sedstvo Slovenije. Vemo, da so prenekateri obvez- niki, ki so bih vpokUcani za več kot mesec dni, pre- jeU nižje plače kot bi jih dobih, če bi bili na delu v delovnih organizacijah. Zakon o obrambi in zašči- ti namreč pravi, da refun- dacijo osebnih dohodkov zagotavlja o delovne or- ganizacije. Na ta problem smo opozarjali izvršne svete v občinah in jih po- zi vaU naj storijo vse za to, da vpoklicani obvezniki ne bi dobili manjših plač. Žal, v prenekaterih oko- ljih niso uspeli. V tem ob- dobju rešujemo problem tako, da zmanjšujemo ča- sovno angažiranje pri- padnikov teritorijiine obrambe v njihovih eno- tah. Zavedam pa se, da te- ga problema nismo razre- šili v celoti. To bo možno šele po sprejetju odloči- tve, da nadomestila oseb- nih dohodkov bremenijo načrtovalca vaje. Kar pa tiče drugih nadomestil, dnevnic na primer, mo- ram povedati, da le-ta izhajajo še iz preteklega delovanja teritorialne obrambe. V večini štabov teritorialne obrambe sta- rešinam dnevnic niso iz- plačali, ker za to tudi ni bilo denarja. Menim, da bo treba nadomestila enotno rešiti za celotno , sestavo teritorialne obrambe. Žal na to vpra- šanje v preteklosti nismo bih dovolj pozorni, ker tudi nismo ocerxjevali, da bi lahko prišlo do vojne v Sloveniji. Niso bili pri- pravljeni predpisi, ki bi se nanašali na delo v vojni.« - Gospod general, ver- jetno dobro spremljate dogodke na Hrvaškem. Kako jih ocenjujete? J. Slapar: »Predvsem moram reči, da je tam prepletenost Jugoslovan- ske armade, Srbov in čet- nikov ter teroristov tako velika, da se oborožene sile Hrvaške zares sreču- jejo z ogromnimi proble- mi. Res pa je, da imajo Hrvati tudi mnogo orga- nizacijskih problemov pri voder^u in da so vssO do- slej imeli veliko težav s pomanjkanjem oboroži- tve in opreme. Včasih pa dobivam občutek, da je njihova organizacija obrambe preveč prepuš- čena lokalnim oziroma regijskim ravnem in da ni neke skupne obrambne strategije Hrvaške.« - V kolikšni meri so resnične govorice, da smo Slovenci prodajali orožje in opremo Hr- vatom? J.Slapar: »Te govorice so bile včasih zelo pretira- ne. Določeno sodelovanje s hrvaškimi obrambnimi silami pa seveda je bilo in je še.« JANEZ VEDENIK Foto: LJUBO KORBER J.Slapar: »K teritorialni obrambi je pristopilo mnogo starešin Jugoslovanske armade. Vključuje- mo jih v delo štabov za teritorialno obrambo. Ne- kateri bodo dobili nove dolžnosti pri nastajanju učnih centrov teritorialne obrambe. V strukturi kadrov, ki so prestopili k nam je prisotna nesoraz- merna pokritost nekaterih vojaško evidenčnih dolžnosti. K nam je pristopilo veliko število stare- šin letalskih, protizračnih in inženirijskih special- nosti, izredno malo pa starešin pehote, ki nam jih v teritorialni obrembi zelo primanjkuje. Zato bo- mo del starešin prekvalificirali na druga po- dročja. * J.Slapar: »Mesičeva zahteva o umiku vojske v kasarne v tako kratkem rokuje bila čista iluzija. Jugoslovanska armada, ki je v spopadih, vključno s srbskim delom prebivalstva, tako zelo angažira- na za vzpostavitev velikosrbske države, se iz teh spopadov trenutno ne more umakniti. Tudi če bi se hotela, bi za to bil rok prekratek.« J. Slapar: »V obdobju po vojni smo izredno in- tenzivirali usposabljenje merilcev za uporabo pro- tioklepnega orožja in orožja za protizračno obram- bo, ker smo ugotovili, da teh izkušenj v preteklosti skors^da ni bUo. Tudi zato smo želeli, da posadke in merilci opravijo bojna streljanja. Vs^ v prete- klosti tovrstnih zahtevnih streljanj ni bilo.« J. Slapar: »V Sloveniji še vedno lahko pričakujemo napad iz zraka. Zaradi maščevanja in tudi zato, da bi razbili nekatere najpomembnejše infrastruktur- ne objekte.* J. Slapar: »Do konca leta ali najkasneje do začetka prihodnjega bomo morali imeti profesionalno vojsko.« in 100'iet3 vinjčana tarjizmnoS pravili pr^J v soboto, 14 * vzrok je v J epše vrem7i koncem deJ navadi sn^ pred mes4i; proslave vib imajo Ijud^ ni, že doleaT Z njim so s,; prevažale nji' pa na dnige! industrija pal ka tenka pijL! ga bi bilo ^ ali lesu iz z^ doline. ^^ Sobota je bi ni dan. Na a postaji staže i ne staU dve k( ju za to pnij z Jesenic in vlaka sta bila Starinska pajj v kremež]ja\^ lokomotiv sejt dima. Po priložnoi in govoru po(j Republike SI dreja Ocvirkj tiva ut^ajoit vlak se je prei mu ob odhodu vo in zaželeli godba železni ga Mosta je ig račnice, kot da dati spodbuM vlaku. V r\jemij gostje in želeal r^jim pa je odrt vlak s predstavi' pomagali prid] kaj mest pa so bolj srečni, kil piti karte v pra da so imeli srl v NT-RC. J Inž. Andrm predsednik IS! venije med j* »1965 so začeli niške proge,! bile rentabili tire so izruvl spreminjajo železnica mC membna zal razvoj. V bodo« beti za hitreji železnic, tt U kovito odpi v Evropo.« Kar naenla udobne celo Ifi tako ozki hods ožji, ker so se i Iju^e in pri' gledali skozi ^ V kupeju s® cija JežovniP^ ni so spornim' se vozili v šolfr. odločil za vo^ vnučkom,kaK» sih vozili. JoJ'^ vse tako čistoj bilo tudi slušamo. vse sko, pa vendaJ Za posebno di tokrat Lesjak n ki je bila m Prinesla je,"', šopov cvetja vsem, ki so,^. RC. TojebiljT ni znak, nam to Man^^ vidali. -a Vsega smo v kup«:^ montiran r^ je mojstrsKo jI Setina, pov^ii na, kije toK^ go kurjača, P J če aktivni trični lokojV seje kar pr« J zahteva uboga,« f. P s' med v0žrjj;„t VeSa dve toni tre 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 17 piskal je vlak... Obnovljene železniške posiaje In njibova okolica , vode. Ja, za jesti in r treba dati tej starini, da bo potegnila vse K potnike v njih. Lani s to kompozicijo celo V Kakšne pozornosti r^gležni med turisti in vsi skup^ sopihah i skalovju! »To je bila ^na vožnja.« ^5kem vagonu je sedel jjrinčič, ki skrbi, da je ^im in turističnim vla- dno vse O. K.: »Letos zagodla ta nesrečna > izgubih smo vse turi- ^tuje, med katerimi je 1^0 resnično vehko za- ^zavožrxjo. Zd^ pa bolj in dolgo bo trgalo, JO zlasti tujce spet priva- bite železniške ije g stara železniška po- iob progi Celje-Velenje -priložnost dobila novo V Žalcu so uredili ^ in poostorih še marsi- ;.gega, tako da je zdcu Tako je tudi na I: v ^artnem ob Paki, flu in Velenju. Ma^an I, zaposlen na celjski že- ti je sicer s tem zadovo- vendar pravi, da bi bilo ^marsikJU postoriti tudi iiiye leto, ko sicer ni no- ja jubileja. Veliko še ta do popolnosti, ncghuje leveda s stavbo na celjski »Ski postcoi, ki jo obnav- Ktre{je leto. Stara lepoti- jina tako trhhh temeljih, I potrebna močnih injek- boijšo stabilnost, mostni govornik v Celju Kisednik IS Repubhke Slovenije inž. Andrej Ocvirk je v prostem pogovoru sicer omenil, da se bo zavzel za de- nar, ki je za obnovo potreben, pridal pa je še, da n^ celjski železničaiji malo pocukcoo za rokav tudi rojaka Bastla, ki n£o izbrska kakšen ugoden mošrxiiček. Up^mo, da ne bo ostalo samo pri besedah in da ne bomo kompletne obnove celjske železniške postaje doži- veh šele leta 1996, ko bo minilo 150 let, karje skozi Celje peljal prvi vlak. Priložnostni kulturni pro- grami so bih tako - tako, prav- zaprav nič posebno novega. Godbe na pihcda, recitacije, folklorne skupine, govori, iz- menjava daril in cvetja... Dru- gače je bUo v Šmartnem ob Pa- ki in Šoštanju, kjer so se res potrudih in poskušah pripravi- ti nek^ v »stilu« jubileja! Tako smo lahko v Šmartnem uživah v prikazu, kako so fantje nekoč odhajah v vojsko in se poslav- ljali od deklet ali kako so de- kleta po obirarvju hmelja za- puščala krjo in se vračala do- mov. Parne lokomotive so veh- kokrat povzročile požar in ga- silci so imeli veliko dela. Kako je izgledalo gašenje nekoč, smo lahko videh v Šmartnem in Šošt^u, kjer so se spomni- h tudi bhžnjega zdravihšča v Topolšici. Tako so iz vlaka izstopili fant in dve dekleti v starinskih »ta bolših« oble- kah in z velikim kovčkom v ro- kah pa cihndrom na glavi, sed- h v kočijo in se odpeljali v ter- me. Šoštanjski napovedovalec je tudi kar na pamet govoril zanimivosti o železnici in vla- ku, ki je nekoč vozil tam skozi. Prijetno je bilo! V Šmartnem in Šošta^u so tudi izdali tiskani brošuri in jih dehli med potnike. Veliko le- pega smo doživeli in škoda, da tako iznajdljivi niso bili povsod. Sedlarjeva Karmen, ena iz- med dvajsetih srečnih potnic NT-RC, je zamrmrala skozi okno: »Kako lepo je bilo v šoh, ko smo se pripravljali na izlet z vlakom. Vedno smo izbrali takšno smer, da je bilo čimveč tunelov!« In kako čudovito je zazvene- lo, ko smo zashšali sprevodni- ka, ko je opozoril, da je treba zapreti okna, ker se približuje- mo tunelu.. 4. In da ne smemo tiščati glavo skozi okno in'gle- dati proti lokomotivi, ker nam lahko prileti iskra v oko... In tisti voni! Mahanje v pozdrav Tisto soboto, ko je vlak pe- ljal iz Celja proti Velenju, je bilo ob progi toliko ljudi, kot že dolgo ne. Mahali so v poz- drav staremu, dobremu Sa- viryčanu. Koliko zrezkov se je k^ tisti dan prežgalo, ko so go- spodirye zapustile štedilnik in kar v predpasniku stekle pred hišo, na cesto ali travnik, da bi od blizu videle vlak, s katerim so se včasih redno vozile? Kmetje na polju so obraze od zemlje obrnili proti vlaku. Vse •je gledalo stari, dobri vlak. Stanko Resnik, sicer aktivni železničar iz Laškega (tudi gost naše ekipe), si je vseeno vzel čas in se popeljal s starin- skim vlakom, pa čeprav prav na železnici združuje delo za penzion. V Velenju nam je bil dober vodič po notranjosti vla- ka. Vse je vedel, če pa k^ ni, jt- vprašal tiste, ki skrbijo za mu- zejski in turistični vlak. Sobota seje kmalu prevesila v večer. Obe vlakovni kompc > ziciji sta se ustavili v Celju, kjer so izstopih tisti srečneži, ki so v stcirih vlakih doživel: lep dan. Tonika Martinškovr iz Žalca ni mogla skriti navdu- šenja in je na veliko hvahla že- lezničaije, ki kljub težavam ta- ko vestno skrbijo za ohranja- rye dveh vlakov, ki nas spomi- r\jmo na lepe mladostne dni. Skoda, ker se vse ustavi pri denaiju in se s takšnim vla- kom ni možno večkrat na leto popeljati. Na Gorenjskem se sicer vozijo, vendar po Sa^nnj- ski dolini ne! Zato ni čudna skrb Simone Brglez iz Celja mladega dekleta, ki ji je bile vse tako na moč všeč, ko je rekla: »Ah bo res treba čakat na 200-letnico, da bom znova doživela tako lepo soboto, kot sem jo zdcu?« Ne vemo, k^ti, ko je zadnji potnik zapustil obe vlakovni kompoziciji, se je iz lokomotiv oglasil pisk in vlak je odpeljal proti Ljubljani. Kdsg se bo v- nil, ne ve nihče. TONE VRABL Foto: EDI EINSPILER LOJZE OJSTERŠEK V Žalcu je bil slavnostni go- vornik podpredsednik skupš- čine Republike Slovenije Vi- todrag Pukl, v Velenju pa član IS Republike Slovenije in minister za promet Marjan Krajnc, ki je tudi odkril spo- minsko ploščo ob 100-letnici proge Celje-Velenje. Leta 1857 je bila končar železniška proga Dunaj-Trst in so se lotili izpopolnjevanj", železniškega omrežja. Ze 185< je mladi tehnik pri Južni že- leznici, kasnejši deželni po- slanec Mihael Vošnjak, pred- lagal izgradnjo žoleznišK^ proge Dravograd-Celje, ven- dar to ni bilo sprejeto. leta 1871 je ravnateljstvo južne železnice pristalo nr Vošnjakova prizadevanja s tem, da bo preučilo teren med CeUem in Dravogradom. Proga bi bila dolga 75 km. Traso so zakoličevali od 2''. februarja do 12. aprila 18Si progo pa so začeli uradno gra diti 24. aprila 1891. Edini predor na progi j< Skomo, dolg 145 metrov. Sama gradnja je trajala 20 - delovne dneve, izkopali pa so 550 kubičnih metrov kami ltc mase. Za vso progo so potre- bovali 56 tisoč pragov iz hra stovega in macesnovega lesu. Na Polzeli je bil čistilni ja- rek za čiščenje pepelnikov in pregled podvožja lokomotiv ter vodna postaja. Za potniški promet so imeli 10 vagonov s prvim, drugim in tretjim razredom. Prvi ra- zred je bil rumen, drugi svet- lozelen in tretji rdečerjav. Na- pisi so bili beli. Za razsvetlja- vo so služile oljne svetilke. Proga je bila odprta po er informaciji 27., po drugi pi 28. decembra 1891, ko je p- njej tudi odpeljal prvi vlak. »Stoletnih^ je brez kakšnih težav uspešno pripihal, sopibal in tudi privriskal na končno postajo v Velenje, kjer so mu tako kot drugje pripravili prisrčen sprejem. povabljenci iz Ljubljane so posedli v salon muzejskega vlaka in bili * direktorja ŽG Ljubljana gospoda Pirša (levo). V Šoštanju je izstopila trojka turistov (kot nekoč) in se takoj zatem s kočijo popeljala v zdravilne terme v Topolšico. Najbolj organizirana skupina na stoletnem vlaku je bila iz NT-RC in takole je nastal »gasilski* spominski posnetek (drugi z desne je avtor knjige Proga Celje-Velenje-Dravograd Jože Res- nik, ob njem pa radijski mojster Slavko Šetina, ki je skrbel za dober prenos vožnje vlaka do poslušalcev Radia Celje). ^^niuieno ob 100 letnici Saviničana Prav železničarji (iz LJubljane ni bilo pomoči) so se temeljito in vestno 100-Ietnice vožnje vlaka Ce- jl, Cejim ne bi pomagalo v takšni obUki kar šestdeset različnih in sindikalnih organizacij, bi P''osIavo težko zmogli, če bi jo izpeljan. Vsi vemo, v kakšnih •tavn železničaiji. Denarja eno- 'itiZ^' ^ redno dejavnost, kaj šele proslave. Ker pa stoletnica ni vsak ijjj ° se je lotili, jo organizirali in izpe- Jf že tako, da se pri vsaki večji orga- keu pozabi. Če je to kakšna ma- gZ - lahko skriješ, še ni tako hudo, ^^ večjega, predvsem pa po- tsj^ ^ejšega, je to že malo 7iiye in pred- 'le^j, '\^Prijetno. Največji problem je ^^ napak enostavno ne moreš po- "»»aJ/^ J čez naslednjih sto let, to pa daleč. ti^^V^ torej takšnega zgodilo? to, daje bilo v prosti proda- jP^^set vozovnic, potnikov, ki bi se V ^^^ ^ niuzejskim ali turističnim vla- ^^J^ekajkrat več. Železničaiji so se '^odst^^^^ sponzorjem za pomoč in so "'^sfa ^ vozovnice, najhuje pa je to, da < ^vnikov sponzorjev ni bilo, kot se ob takšnih zastonjskih vozovnicah rado nare- di. In vlak ni bil poln! Potniki so na veliko spraševali po spo- minski razglednici z žigom in znamko, ven- dar od tega ni bilo nič. Še huje: pripravili so spominske značke, kipa do »navadnih« potnikov niso prišle. V Šmartnem ob Paki in Šoštanju so izdali brošurici s krajšim tekstom, kako je bilo včasih pri njih s Sa- vinjčanom, v Celju se s kratkim povzet- kom za vso progo tega niso spomnili. Če- prav je bilo v obeh kompozicijah ozvoče- nje, tega niso izkoristili za potrebne infor- macije potnikom o vlaku in njegovem voz- nem redu, so pa na veliko vrteli glasbo. Tudi to je bilo dobro, vendar koristnejši bi bili napotki o vlaku o katerem zdaj Iju^e ne vedo nič ali zelo malo. Škoda je toliko večja, ker je bilo zraven veliko otrok. Do manjših zapletov je prihajalo tudi pri gledanju priložnostnih programov, ker se je ponekod dalo videti vse, drugod so tega bili deležni samo izbranci. Spominski Savinjčan je svojo jubilejno vožnjo končal. Kako bo čez sto let, si ne upamo napovedovati, so pa lahko naše pri- pombe dobrodošle pri pripravi tistih spo- minskih vlakov, ki bodo imeli obletnice čez nekaj let. TONE VRABL 18. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 pisma bralcev ODMEVI Nerazumna odločitev ceilslcega izvršnega sveta Na zadnji seji Izvršnega sveta Skupščine občine Ce- lje je predsednik izvršnega sveta Mirko Krojne zavrnil predlog Zelenih Celja, da bi Milana Kovačiča imenovali za profesionalnega člana iz- vršnega sveta", odgovornega za varstvo okolja v občini Celje. Izvršni svet je soglas- no sprejel sklep, da se za ne- profesionalnega člana izvrš- nega sveta, odgovornega za varstvo okolja imenuje Kata- rina Jošt, sicer odgovorna za varstvo okolja - voda v Cin- karni Celje. Mishmo, daje to podobno, kot če bi izvršni svet predla- gal generala Kadijeviča za direktorja mirovnega inšti- tuta. Zato vse poslance ob- činske skupščine pozivam, da zavrnejo ponujeno kandi- daturo Katarine Jošt. Katari- na Jošt nima nobenih javnih reputacij kot borka za var- stvo okolja. JOŽEF JARH, predsednik lO Zelenih Celje Preimenovanje osnovnih! šoi v odgovoru g. župana me- sta Celje je bilo prijazno opo- zorilo, da članka v »Novem tedniku«, z dne 26. junija t.l. nisem dovolj pazljivo pre- brala, vendar ugotavljam, v nadaljevanju te replike, da gospod župan članka ni do- volj pazljivo prebral. V zvezi s tem bom navedla samo ci- tat iz omenjenega članka, ki med drugim pravi, citiram: »Že v oblikovanju predlo- ga se je zataknilo pri osnovni šoli Frana Roša, saj predla- gatelji niso bili enotni v tem, ali naj šola obdrži staro ime, ali pa naj se preimenuje v os- novno šolo Nova vas... Sicer pa so za ostale šole predlaga- na naslednja imena: ...Os- novna šola Polule (OŠ Frana Krajnca)... Pobudo za pre- imenovanje osnovnih šol so sprožili na osnovnih šolah Veljka Vlahoviča in I. celj- ske čete, v sekretariatu za družbene dejavnosti so zade- vo proučili in posledica je predlog, ki so ga obravnavali poslanci. Le-ti so n^več raz- pravljali o imenu OŠ Frana Krajnca (učitelja in ravnate- lja, ki je z darovanjem zem- ljišča in hiše omogočil razvoj osnovne šole v kr^evni skupnosti Pod gradom)« - konec citata, moja pripom- ba: ni le »omogočil razvoja«, temveč »gradnjo« osnovne šole na Polulah! Ni mi razumljivo čemu so sploh bile potrebne diskusi- je o preimenovanju navede- nih šol!? Na koncu bi vendarle pro- sila za odgovor na dobrona- meren predlog, po katerem naj bi katera od celjskih os- novnih šol nosila ime po An- tonu Kolencu. Za osvežitev spomina - o njem je zapis v II. delu Celjskega zbornika prof. Janka Orožna, na str. 417, potrdilo o volilu Antona Kolenca pa boste našli v Ar- hivu Celjskega sodišča. Toliko o »nepazljivem bra- nju« dopisa in ostžOam s spo- štovanjem TATJANA PEVEC, Ljubljana Zasipanje potoica na črno že od 25. ju^a, ko je bil v Novem tedniku objavljen prispevek »Zasipanje poto- ka na črno« čakam odgovor vaščanom Vrbja. Ker jim pri- stojni ne odgovorijo, se ogla- šam sama. Na prošnjo gospoda Lešni- ka, da bi si rad povečal vrt, sem mu prodala 90 kvadrat- nih metrov svojega zemljišča od parcelne številke 1823/8. To je razvidno v mojem po- sestnem listu številka 269 (v njem piše, da spada ta parce- la pod močvirje). Nisem pa mogla prodati zemljišča ob potoku Lava, ker ni bilo mo- ja last. Pa še na nekaj bi opozori- la. V času, ko potok Lava še ni bil zasipan, smo imeU me- jaši tega potoka večkrat se- stanke s predstavniki Nivo- ja, inšpekcijskih služb obči- ne Žalec in krajevne skupno- sti Vrbje. Kar smo se dogo- vorili, je ostalo na papirju. Sprašujem se, kje so bili vaš- čani takrat, ko so pričeli po- tok zasipati in na njem gradi- ti hiše. Molčali so, ker so se bali komu zameriti. Zanimi- vo pa je, kako so lahko pri- stojni takrat izdajali gradbe- na dovoljenja za zidavo sta- novanjskih hiš na potoku Lava, če je bil ta potok skup- no ljudsko premoženje. MARIJA REZAR Vrbje 13 Metode diictature, ignorance in neosveščenosti s svetopisemskimi in Churchillovskimi modrost- mi o preteklosti, prihodno- sti, o prepirIj ivcih, o slabo- umnih, o goloti itd., so konč- no tudi šentjurski KRŠČAN- SKI DEMOKRATI postavUi na ogled svojo podobo. Nič ni narobe, če so si všeč! Bil sem na dopustu in ne vem, kaj jim je javno sporo- čil g. Zabukovšek; vem pa, da se SDZ kot stranka do ravnanja lO SKD ni oprede- ljevala. Ker pa delijo svoje nauke v množini, sem zlahka razumel, da so namenjeni tu- di meni. Brez smisla je razčlenjeva- ti vsebino vsake njihove do- mislice, raje bom konkreten: KRŠČANSKI DEMO- KRATI so dejansko zrušili DEMOS ovega predsednika kadrovske komisije, zaradi njegovih načelnih zadržkov. Uspeli so ga nadomestiti s svojim človekom, ki takih načelnih ovir nima. lO KRŠČANSKIH DE- MOKRATOV je zarotniško združil DEMOS-ovega pred- sednika skupščine, zaradi njegovega vztrajanja na na- čelih. Sedaj predlagjgo svo- jega kandidata. Vodstvo KRŠČANSKIH DEMOKRATOV stoji kot en mož za svojim predsedni- kom stranke, ki je hkrati tu- di občinski sekretar za fman- ce in formalno kriv za nepra- vilnosti poslovanja s ŠOB. Za njih ni pomembno, da je kršil načela zakonitosti in parlamentarizma. KRŠČANSKI DEMO- KRATI z njim lastnimi me- todami rušijo tudi dram olj- skega župnika - ker vztraja na zakonitosti! Ni moj namen ocenjevati koliko krščanskosti ali de- mokratičnosti je v njihovih postopkih, hočem le pokaza- ti, da ni nujno, da sem pre- pirljivec ali celo slaboum- než, zato ker jim ne ploskam. Strii^am pa se, daje vodstvo šentjurskih SKD ambicioz- no in oblasti željna skupina, ki stjjemi k svojim ciljem, ne glede na politična načela ali koalicijske zavezanosti, ob tem pa se nekritično deue v službo avtoritarni oblasti starega tipa. mag. FRANC KOVAČ, ŠENTJUR PREJELI SMO Pismo veieposianiku Kraijevine Nizozemsice Spoštovani gospod Velepo- slanik! Obračamo se na Vas s prošnjo, da nam rzizjasnite pomoto, do katere mislimo, da je v Sloveniji prišlo. Naša javna občila so v sredo in če- trtek, dne 11. in 12. 9. 1991, poročala O ostrem protestu, ki ga je Vaše veleposlaništvo naslovilo slovenskemu vod- stvu. V njem nas ostro opo- zarjate na kršitev brionske deklaracije, o neizobešenju jugoslovanske zastave na mejnih prehodih ter napisov SFRJ na mejnih tablah. Ista občila (tisk, radio, tele- vizija) nas istočasno obveš- čajo o kršitvah premirja, sklenjenega v Beogradu, ob asistenci Vašega zun^ega ministra in predsedujočega v ES, cenjenega gospoda Van den Broeka, na Hrva- škem. Zloženi smo ob foto- grafijah in posnetkih nasilja in brutalnosti na področjih, kjer je bilo podpisano pre- mirje, s posredovanjem Va- šega cenjenega gospoda Wij- naendtsa. Vsi ti akti umirjanja situ- acije so bili sprejeti z odobra- vanjem in upanjem o pošte- nih namenih vseh prizade- tih, kakor tudi akterjev teh ukrepov za zagotovitev miru. Ker pa v javnih občilih ni- smo zasledili nikakršnih ostrih pisem stranem, ki kr- šijo premirje na Hrvaškem, menimo, da je ostro pismo zaradi neizobešenih zastav in prelepljenih napisov na mejnih tablah Republike Slovenije nemogoče. Menimo, da je to pomota, do katere je prišlo, na relaciji Beograd-Ljubljana, na kate- re smo že navajeni. O tem smo tem bolj prepri- čani, ker je zaradi kršitev premirja na Hrvaškem umr- lo na stotine nedolžnih žrtev nesmiselne vojne in uniče- nih mnogo materialnih do- brin, medterh, ko neizobeše- nje zastav in manjkajoči na- pisi niso terjali nobenih člo- veških žrtev. Zato menimo, da tako izra- zito neenaikopravno obrav- navanje kršitev deklaracij, v škodo Republike Sloveni- je, skoraj ni mogoče. Ker verjamemo v Vašo is- krenost in poštenost pri re- ševa^u jugoslovanskega gordijskega vozla, smo o po- moti tembolj prepričani. Prosimo Vas, spoštovani gospod veleposlanik, da nam potrdite pravilnost na- šega zaupanja v Vaše name- re. Veselimo se Vašega odgo- vora, v upanju, da boste ne- jasne zadeve rešili s pogovo- ri s predstavniki države Slo- venije. Veseli bi bili, če bi bili ti pogovori v Sloveniji, kjer ste vedno dobrodošel gost. RUDOLF PETAN, Socisddemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Slov. Konjice Leto dni mesta Rogašiia Siatina Komaj se je v znoju poro- dila naša domovina Republi- ka Slovenija in na podlagi re- ferendumskih rezultatov razglasila svojo samostoj- nost, že jo je napadla okupa- torska, takozvana JL arma- da. Toda na srečo smo Slo- venci strnili svoje vrste in složno udarili nazaj. Okupa- torju zaradi sposobnega vo- jaškega vodstva in narodne enotnosti ni uspelo izbrisati Slovenije in si jo podrediti svojim velikosrbskim apeti- tom. Ne smemo pa pozabiti, da nam je prizadel veliko materialne škode. Med vojno, vihro člani SDZ v občini Šmarje pri Jel- šah nismo držali križem rok. Okupator nas sicer ni napa- del s kopenskimi silami, ni pa nam prizanesel z napadi iz zraka. Dvakrat smo imeli alarm. Pri prvem so letala sa- mo preletela naše kraje, pri drugem so dvakrat napadla TV stolp na Boču in ga lažje poškodovala. Na našem območju je bilo pravo vojno zaledje. V zdra- vilišču je bila organizirana vojna bolnica in pripravljena na sprejem ranjencev. Na te- renu smo organizirali poiz- vedovalno službo Rdečega križa za iskanje morebitnih žrtev vojne, obrambe pred požari, delovanje demokra- tične oblasti na zasedenem ozemlju... Druga plat zmagovite osvobodilne vojne pa je za Slovenijo črna. Takoj po umiku JA so udarili trgovci. Nezakonito in krepko so zvi- šali cene živilom in se poka- zah kot pravi voih, ^ ji. Ganila jih niniJ S slovenske vlade v^^®! govcev nihče ne^ da inšpekcijske delujejo. Trgovci fi^ izkoristijo za svoj j ^^ sebej albanski, ki sadja in zelenjave 3 odstotkov višje v trgovinah. ^ Zato pozivam SDZ, da s pomočjo^ ganovvvladidosežf' in zakonitost cen ^ ^ | movoljnimi podražiJJ jejo trgovci med Ijutjl* in ustvarjajo težke ' probleme. ^ FRANC VEji Predsednik in banica Idejna in del m- baze Štajerske bankT v leto 1988 in 1989, to j.' največje inflacije,' kj i menegerji ZKS usta najrazUčnejša fmantj djetja, kupovali ^ zgradbe in organizir^ sle« za obogatitev. Jjj čev zakon, ki je bil spj pripravljen v ta namer, dobra pravna osnova.] ZKS menegeijev ki Bastl, Krumpak, Grij bila že več kot 10 leti poznana. Sed^ se poj kot organizatorji, pripr, ci in delničarji Štaj banke. Kupček, kijeH pravljen z inflacijskiiin tarstvom je bil prem Zato so si ti menegeiji se na nek način zopet pali do korita postrgi račune nekaj občin in publike. Tako se je vse sko premoženje prelilo ki krog delničarjev Št^ banke. Rdečo nit, fc v leto 1988 je z mašnica zal sam g. predsedni čan, ko je banko otva povdaril njen pomen. Ne poznam preda države, ki bi otvarjali čarske banke, saj je ti stvu interes ozkega ljudi, razen če se rdeča ovija tudi okoli predse kakor pri podpisovali cije zoper rep. tožilca.] Dne 3. 6.1991 sva{^ Zbora občin Republ| venije, spodaj podM Franc Kovač, posta« slansko vprašarye i nemu direktorju Rep o statusu Štajerske b vendar do danes, ko J otvoritev nisva dobilai vora. JANEZ & kemoteks koper Izdelki KEMOTEKSA vam skrajšajo čas pri vsakodnevnih opravilih. KEMOTEKS - evropska kakovost in oblika! - čistila - avtokozmetika - lepilo za tapete - apretura za zavese - dišeči naftalin - sredstva za nego usnja in še mnogo ostalih vrhunskih izdelkov KEMOTEKS - ZA DALJŠI POČITEK! Informacije: Zastopstvo za Kemoteks: (063) 711-113 TRIPEX d.o.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Mariborska 116, CELJE Tel.: 063/34-960, 34-999 Fax: 37-497 NAKUPOVALNI CENTER TRGOVINA - BISTRO v prostorih U Savinja Celje, Mariborska cesta 116 - avdio video tehnika, - bela tehnika, - gospodinjski aparati, - čistila ter vse za dom in gospodinjstvo. UGODNE CENE Za večje nakupe nudimo brezplačno dostavo do 20 km ter drobna presenečenja. Odprto od 7. do 19. ure Sobota od 7. do 13. ure V času obrtnega sejma tudi sobota in nedelja od 7. do 19. ure. 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 19 20. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 21 Gradite, obnavijate, opremljate? - Bi radi varno, udobno in hitro na podstrešje? Zložljive podstrešne stopnice GORENJE GLIN. - Želite spustiti svetlobo v najtemnejši kotiček vaše mansarde? Strešna okna GORENJE GLIN. - Bi radi lepši razgled? Skozi okna GORENJE GLIN je razgled lepši. - Vas prostori dolgočasijo? S sestavljivim pohištvom VARIO 2000 GORENJE GLIN bodo prostori postali vaš dom. - Kam z vso ozimnico? Zložite je v hobby regale GORENJE GLIN. In ko boste pritrdili še zadnjo letev oblog GORENJE GLIN vaš čaka prijeten počitek na vrtu. V senci VRTNE HIŠICE GORENJE GLIN boste uživali v svojem malem svetu, ki ste ga gradili in opremili s proizvodi UGODNA PRODAJA POSAMEZNIH PROIZVODOV NA MOS 91 V CELJU (na prostoru NT-RC) gorenjeglin Lesna industrija d. o.o. 63331 Nazarje Telefon: (063) 831-321, 832-613 Telex: 33624 yu glin Telefax: (063) 831-705 22. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 23 24. STBAH - 19. SEPTEMBER 1991 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 25 26. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 ZDRAVILNE RASTLINE Žllčnik Žličnik je sorodnik pleščca in spada v družino križ- nic. To družino skoraj v celoti sestavljajo zelnate rastline, ki rstejo v veliko večjem obsegu na severni polobli kot na južni. Tudi sicer imajo r^ši hladnejše pokrajine. Rastejo celo na Grenlandiji, v tropskih krajih pa uspevajo le na najvišjih vrhovih. Družina zajema kakih 3000 vrst, ki jih združujemo v 350 rodovih. Značilen zanje je cvet, sestavljen iz štirih čašnih venčnih hstov, ki si stoje nasproti, v obliki križa. Prašnikov je šest: štirje dolgi in dva krajša, brazda je ena. Plod je svojevrsten in zelo znači- len - dvopredalast stok. Žličnik spada v rod žličnikov, ki zajema okrog 25 vrst tega rodu. Rastejo na severni polobli in mnoge izmed njih na slanih tleh, torej ob moiju. Listi teh rastlin so podobni žhci, od tod tudi ime. Mornarji so jih v prejšnjih stoletjih na veliko uporabljali za zdravilo proti skorbutu. Žličnik (Cochlearia officinalis L.) je večletna rast- lina. Iz kratke korenike požene najprej več širokih, jajčastih sočnih listov na dolgih pecljih. Nato požene do 30 cm visoko sočno steblo z mdo listi. Na srednjem delu stebla so hsti kratkopecljati, zgoraj objemajo ste- blo in so globoko srčasto zarezani. Na vrhu stebla so beli cvetovi združeni v socvetju in prijetno dišijo. Iz njih se razvijejo kroglasti, napihnjeni luski. Če zmeč- kamo liste ah sočno steblo, se razvije oster vonj kot pri gorčici. Okus je oster in spominja na okus kreše. Žličnik raste samo na slanih tleh, največ na obalah Severnega morja. Spomladi, preden se rastlina raz- cveti, jo tudi nabirajo in jo tudi uporabljajo kot začimbo in kot zdravilo. Vsebuje gorčični glikozid glu- kokohlearin, grenčice, čreslovine, vehko vitamina C (400-970 mg %) in nekaj eteričnega olja. Zhčnik danes uporablja le še ljudsko zdravilstvo in sicer pri težavah s skorbutom, revmi, pri vnetju žolč- nih poti, za različne spomladanske kure, kot diuretik in stomahik. Najrajše uporablj^o sveži sok zaradi poživljajočega okusa in zaradi vitamina C, ki prepre- čuje spomladansko utrujenost in je pomemben tudi kot obramba proti nalezljivim boleznim. Zaradi prisot- nih glikozidov in eteričnega olja, svež sok pospešuje izločanje prebavnih sokov, žolča in s tem lajša pre- bavo. Sok veča množino izločene shne, ki je zaradi grenčin bogatejša na frmentih. Hrana lažje spolzi v želodec, kjer slina poveča prebavljanje škroba, pospešuje praznjene želodca in lajša ter krajša pre- bavo. Slina vsebuje mnogo nevraminske kisline in heksozamina, ki ščitita sluznico pred mehanično ali kemično poškodbo in pred bolezenskimi klicami. Poleg tega je sok iz žličnika tudi tonik, ker krepi in ga uporabljamo pri izčrpanosti in slabosti. Ker deluje na presnovo, koristi tudi pri revmi in protinu. BORIS JAGODIC KMETIJSKI NASVETI Posejali smo nekal sort pšenice Vsako leto nastane v Jugo- slaviji kaka nova sorta. Novo sorto je treba preizkusiti v vseh krajih, kjer se pridelu- je pšenica. Da bi ugotovili, katere sorte so za naše kraje najbolj primerne, smo v jese- ni 1990. leta posejali 24 sort pšenice in po eno sorto ječme- na ter rži. Žito je bilo posejano na Ču- jcikovi roivi posestva Hmezad Žovnek. Sejano je bilo 17. ok- tobra 1990. leta, od 280 do 300 kg semena na hektar. Ob setvi je bilo gnojeno z mineral- nim gnojilom NPK 8-12-26 v količini 500 kg na ha. Med rastjo je bilo trikrat dognojeva- no z dušičnimi gnojili. S KAN- om je bilo gnojeno prvič marca v količini 250 kg na ha in dru- gič aprila v količini 200 kg na ha. Tretjič je bila dodana urea hkrati s škropljenjem zoper uši v količini 50 kg na ha v mesecu maju. Takoj po setvi je bilo škrop- Ijeno z DICURAN-om FORTE zoper plevele 2 htra na ha. V maju je bilo škropljeno proti plesni s sredstvom TILT v od- merku pol litra na hektar. Isti mesec je bilo tudi škropljeno zoper uši s sredstvom META- SYSTOX v kohčini en hter na hektar. Večkratno gnojenje z duši- kom ugodno vphva na poveča- nje pridelka, kar se je jasno odrazilo v našem primeru. Pridelek se je gibal od 4.100 kg na ha pa tja do 8.080 kg na ha. Treba je pove- dati, da smo preizkušali le sor- te, za katere vemo, da pri nas ah v drugih delih naše države dobro rodijo. Posejah smo na njivi, ki ima težka tla. Tla so bila izsušena, drenažirana ven- dar se še mestoma ob nalivih zadržuje voda. Posevek je na- padla plesen, ki se je širila po vsem posevku. Nekatere sorte je hudo prizadela, druge marj. Posevek je bil okužen tudi z boleznijo, ki jo imenujemo rjavenje plev. Pšenica se je na splošno dobro razrasla. Število klasov na m^ je odvisno od te- ga, koliko je pšenice med zim- skim mrazom propadlo in od tega, kako se je razraščala. V našem poskusu se je izkaza- lo, da je klasov na kvadratni meter od 347 pri sorti S AN A in 771 pri sorti KUTJEVČANKA. Šteli smo tudi zrnje v klasu. Od tega, kohko je neka sorta zmožna naložiti zm v klas, je namreč tudi odvisna ryena rodnost. Ugotovih smo, da je bilo poprečno ncumaiy zm na klas pri sorti OSJECKA 22, kjer smo jih našteh v poprečju le 21. Sorte S ANA pa je imela v poprečju 40 zm na klas. Ne- kateri klasi so imeli preko 60 zm. Ker so zrna nekaterih sort težka, drugih pa lahka, je pra- vo merilo kohčine pridelka predvsem teža suhega zrnja na hektar. Ko so bih stehtani pri- delki vseh sort, se je pokeizalo, da sta se n^bolje odrezah sorti PITOMA in POMURKA, ki sta dali osem ton pridelka na hektar. Med sedem in osem ton so imele sorte DŽERDANKA, LONJA in OSJEČKA 22. Med šest in sedem ton pridelka po hektarju so dale sorte: ANA, MARIJA, OSJEČKA 21, SA- NA in SIVKA. Vse ostale sorte so dale manjši pridelek. Blizu šest ton pridelka na hektar so dale tudi sorte: ZVEZDA, AL- MAŠANKA, EVROPA in KUTJEVČANKA. Seveda pa bi v drugačnih razmerah dale sorte drugačen pridelek. Na Šmarskem je bil izveden poskus s štirimi sortami. Tam je n^bolje rodila sorta EVRO- PA, ker so ji razmere bolj ustrezale. Dala je preko sedem ton na hektar. Pripravlja dipl. ing. Ida Tepej MODNI KUpTI VLASTA CAH-ZEHo^m Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik je že v zadnjem radijskem klepe- tu o modi predstavila osnov- ne smernice jesenske mode, za nek^ prihodnjih številk Novega tednika pa priprav- lja nanizanko o tem, kako med vsemi novostmi izbrati »svojo« jesensko modo. Ena osnovnih zakonitosti, brez katere vsekakor ni modnega oblačenja, je spo- štovanje barvnih načel v mo- di. Letošnja modna jesen si je prav tako kot vse modne sezone, izbrala svoje barve in če bomo v prehodnih mese- cih želeli biti modno obleče- ni, potem bomo morah te barve upoštevati. Sicer pa je letoj.: ska moda dovolj d -1 široka, ponuja ra^*^^ nosti, med kat^''^ težko izbrati takš^S J bodo tudi pnstojai?^ tudi v barvah, j^e. 'j posebej izpostaviti ranje posameznih baS pak, o tem več prij,^; Danes naj vas lej^ mo, da s svojimi pren, vprašanji sodelujete ^ kovanju Modnega Eli Ce boste priložili še li kupon, objavljen v 3 vilki Novega tedni]^ imate priložnost, nec meseca v 'naJ žrebanju izberemo jenca meseca septemb. »Twin-set« in »Full color« Ko opazujemo letošnjo je- sensko-zimsko modno parado, se nam pogled nehote naprej ustavi na barvah, ki pa si z vsem svojim »novokombini- ranim« bhščem tudi pošteno zaslužijo našo pozomost. Veliko n^-n^ barv je letos, seveda pa ima vsaka posebej na modni barvni paleti svoje mesto, zato bi z naštevanjem kar po vrsti in vsevprek, ne do- segla željenega. Moja želja in gotovo tudi želja mnogih iz- med vas pa je, da bi izmed le- tošnjih aktuahiih barv izbrali »svoje« ter jih znali tudi pravil- no nositi in kombinirati. Modni oblikovalci so letoš- rxje barve razdehli na dva dela: »TWIN SET* in »FULL CO- LOR«, na vas pa ost^a le, da se odločite, katere so va-'- Prvi del je sestavljanka barv - črne v kombinac? lo ali jekleno in čadasj v kombinaciji z belo.^^ se čma druži tudi z ^ ska, bele kave in zeiw kombinacijo letos nau obožujejo italijanski kreatorji)! Drugi del barvne bolj »divji«-žeimes^ pove, da so na poh''® j^J ne barve, ki jih je modjj sla iz letošnje panSke t^ in poletja. Dominira^ rdeča, prav nič pa nj' stavljene niti barve sm safirja, barva zelene P sončnice, shve, v«oU^ dovoli za začetek? O^ rar\ju teh barv pa ngrmimia Novofundlandec (Nevvfoundland) Še deines ni povsem jasno, katera je njihova prava do- movina in to kljub njegove- mu imenu. Na New Found- landu ga namreč pred letom 1735 tamkajšnji naseljenci ne omenjajo. Pasma je prva gotovo nastala na Novi Fundlandiji, nasprotujejo pa si poročila o tem, iz katerih živali je nastal. Nekateri me- nijo, a so bih njegovi predni- ki psi, ki so jih prinesli Vi- kingi, drugi, da so bih to pi- renejski psi ovčarji franco- skih ribičev, ki so se naselili na ta otok v 19. stoletju. No- vofulandec se je razvil v ne- precenljivega pomočnika tem pomorščakom. Dober glas o mirnih, dobrodušnih psih seje razširil in v 18. sto- letju so jih pripeljali v Veliko Britanijo. Narava: Nadvse žilav, zelo miren, pomirjujočega in res- nega vedenja. Je velik in kre- pak, na videz težak dolgod- lak pes z mogočno glavo, majhnima spuščenima, ob glavi ležečima uhljema, dol- gim košatim repom in pla- valno kožico med prsti. Dla- ka je dolga, gosta, trda, rav- na, na glavi kratka, pod vra- tom daljša. Je ogljeno čm, dovoljena sta rjavkast odte- nek in majhna bela ah siva hsa na prsih. Potrebe: Če se le da, n^ imajo ti psi možnost priti do ribnika, reke ah morja. Dla- ko jim je potrebno temeljito okrtačiti vsaj enkrat na te- den. Priporočljivo je česanje vsak dan. Pes se bo dobro počutil in bo zdrav, če bo imel vehko mesa. Plečna višina: Pes 68 do 72 cm (63-67 kg), psica 62 do 68 cm (49-54 kg). MK MARJAN TERŽAN - svet je lepši, če ga opazujete skozi prava očala - od 2. 9. smo nasproti vojašnice na Mariborski 54 - poslujemo vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure telefon-31-354 svet je lepši! TELEVIZlJSKI SPORED 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 27 28. stran - 19. september 1991 televizijski spored informacije 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 29 ^(REDITVE 7ierij* ^^ Slomškovem trgu v Celju je prodegna »Slovenska grafika« (do sobote). ^ raili^ mestih v Celju bo v soboto V. srečanje mih orkestrov celjskega območja: ob 9. uri prome- ^Koncerti po Celju, ob 10. uri parada pihalnih orke- ^v centru Celja in ob 10.30 osrednji koncert pihalnih na Tomšičevem trgu. kioU Union Celje bo v soboto ob 19.30 koncert Simfo- Igga orkestra Opere SNG Ljubljana (koncertni '^mna Zavoda za kulturne prireditve Celje). ^ Opatijski cerkvi v Celju je razstava »Kehhov arhi- Jožeta Plečnika«, '^a celjskem Starem gradu razstavlja hkovna dela ian iz Celja, hotelu Celeia Celje razstavlja shkar Niko Ignjatič iz i- . ^stalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo ]|,boto ob 20. uri »Večer operetnih melodij« z umetniki iz Udžarske. V {lazstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini jj5tavlja likovna dela Ivan Čobal. V paviljonu Zdraviliškega parka v Rogaški Slatini sta ^ dan rcizen ponedeljka, dopoldanski in popoldanski ^enadni koncert. Zdraviliškega salonskega orkestra. : Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. koncert viohnista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Jelc-Lorenz. VLočici pri Polzeli je do konca tedna v prostorih proda- je in avtomobilskega servisa Kos razstava del akadem- pb slikaijev Rudija Spanzla in Biljeine Unkovske. IRŽNICA KMETIJSKA ZADRUGA CELJE, Kbcbekova 5 objavlja po sklepu Zadružnega sveta z dne 13. 9. 1991 javno licitacijo za prodajo gospodarskega objekta v Višnji vasi pri Zadružni enoti Vojnik, k.o. Vojnik, pare. št. 849/4 - dvorišče 1375m^ in pare. št. 849/5 - gospodarski objekt 534 ml Izklicna cena je 135.000 DM v dinarski protivrednosti po tečaju Ljubljanske borze, ki velja na dan licitacije. Javna licitacija bo v petek, 27. 9. 1991 ob 10. uri v upravnih prostorih Kmetijske zadruge Celje, Koc- bekova 5. Ogled objekta je mogoč dne 26. 9. 1991 od 8. do 12. ure, lahko pa tudi po dogovoru na tel. št. 772-136 ali 24-120. Na licitaciji lahko sodelujejo interesenti, ki položijo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun Kmetijske zadruge Celje št. 50700-601-12851 ali na blagajni KZ Celje, Kocbekova 5. Kupec, s katerim bomo sklenili pogodbo, mora po- 'avnati kupnino v 3 dneh od podpisa pogodbe ali pa Polovico v tem roku, drugo polovico pa v 3 mesecih, s plačilom bančnih obresti. Vse stroške prenosa nepremičnine plača kupec. ORZA DELA 3cije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni ^v^l^^pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih. Slg^nizacija_ Ljubečna Celje zadruga Celje f^^alnlca Maribor pred. klub Celje Poklic ekonomist ali dipl. ekonomist trgovski poslovodja ali kmetijski tehnik strojni tehnik kvalif. kmetijski delav. Delovno mesto vodja računovodstva poslovodja sam. referent gospodar oskrbnik konj GREMO V KINO KINO UNION do 23. 9.: TERMINATOR II. - SODNI DAN - ameriški film od 24. 9: HIGHLANDER II. - ameriški film MAU UNION do 21. 9.: MORJE LJUBEZ- NI - ameriški film od 23. 9.: DEVET IN POL NOČI - ameriški film KINO METROPOL do 23. 9.: UDAREC ZA SI- STEM - ameriški film do 23. 9.: ME NISMO DEVI- CE - ameriški film od 24. 9.: OZKI PREHOD - ameriški film od 24. 9.: ONE TO DELAJO NAJBOLJŠE - ameriški film KINO DOM ^ do 23. 9.: ŽIVI PAKET - ame- riški film od 24. 9.: MOŠKI ZA ŽENI- TEV - ameriški film KINO LAŠKO 19. 9.: POLICIJSKA AKA- DEMIJA VI. del - ameriški film od 20.-22. 9.: STRAH PRED PAJKI - ameriški film od 20.-22. 9.: PRESTOPNIKI - ameriški film 25. 9.: NEVARNO MORJE - ameriški film KINO ŠMARJE PRI JELŠAH 20. in 22. 9.: MLADI REVOL- VERAŠ - ameriški film 21. 9.: VOAJER - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 19. in 20. 9.: OBSEDENA - ameriški film 21. in 22. 9.: ŽENSKA - HU- DIČ - ameriški film Nočni kino 20. in 21. 9.: ZGODBE O JO- ANI - ameriški film ROJSTVA Celje Rodilo se je 28 dečkov in 19 deklic. ism^mm Celje Poročilo se je 8 parov, od teh: Matej JEVŠENAK in Ro- mana KRANJC, oba iz Celja, Andrej KRAVOS iz Ajdovšči- ne in Vera HORJAK iz Dobr- ne, Boris STAJNKO iz Ljuto- mera in Nevenka DULBIČ iz Celja, Aleš TOMIČ iz Celja in Miljam PIRNAT iz Ljubljane, Milan JEZERNIK in Biserka MATIČ, oba iz Celja, Mitja SKRJANEC iz Celja in Jožica KNEZ iz Ogoreca, Matjaž VODLAN iz Žalca in Renata LEŠNJAK iz Rake. Zlato poroko sta slavila Hen- rik in Jožefa ŽOLNIR iz Gori- ce pri Šmartnem. Laško Poročili so se: Peter POD- GORŠEK in Bernarda KO- VAČ, oba iz Stopč pri Laškem, Peter CIRKULAN iz Ljubečne in Irena ŠON iz Laškega, Sto- jan STREHAR in Majda DE- ŽAN, oba iz Spodrye Rečice pri Laškem, Samo STEPIŠ- NIK in Natahja OTOREPEC, oba iz Celja, Bogdan KRAJNC iz Laškega in Erika LIPNIK iz Ško^e vasi, Matej MALIGOJ iz Celja in Alenka SKAZA iz Velenja, Franc AŠKERC iz La- homnega in Romana MEHLE iz Reke pri Laškem, Milan ŽA- GAR in Irena LAPI, oba iz Tr- bovelj, Gašper PALČNIK iz Polane in Hermina STOPIN- ŠEK iz Lahovega grabna pri Jurkloštru ter Vincenc KME- TIČ iz Šiija pri Zidanem mo- stu in Emilija ŽELEZNIKAR iz Zidanega mosta. Šmarje Poročili so se: Jožef SALO- BIR iz Škamic in Cvetka TAN- ŠEK iz Suhega ter Martin PONDELAK iz Sopote in Branka ŽAVSKI iz Pustinka. Velenje Poročili so se: Matjaž ES iz Velenja in Metka ATELŠEK iz Florjana, Petar POLJAK iz To- polšice in Safa NURKOVIČ iz Lukavaca, Frančišek ROTNIK in Jožica HRASTNIK oba iz Raven, Aleš OCVIRK in Alen- ka DVORŠEK, oba iz Velenja ter Blagoje MILOVANOVSKl iz Skopja in Snežana CANKO- VIČ iz Velervja. Žalec Poročili so se: Roman TURNŠEK iz Šmatevža in Stanka KOTNIK iz Založ ter Matija ŠIMANOVIČ in Irenca MARGUČ iz Trnove. Umrh so: Martin ČERKUČ, 40 let iz Trebč, Radomir SAVI- ČIČ, 41 let iz Velenja, Aleš AR- ZENŠEK, 16 let iz Celja, Štefa- nija GERŠAK, 81 let iz Kun- šperka, Maksimilijan RAM- ŠAK, 51 let iz Malih dol, Borut MAROVEC, 27 let iz Celja, Ja- nez NAHTIGAL, 61 let iz Go- tovelj, Angela ILEK, 60 let iz Verač, Franc SLOMŠEK, 61 let iz Goričice, Ferdo KOL- ŠEK, 74 let iz Podgorja pri Ve- lenju, Dora JENSTERLE, 66 let iz Celja, Jakob KRALJ, 83 let iz Celja, Ana ROGELJ, 79 let iz Vač, Stanislava TRO- BEC, 68 let iz Rogaške Slatine, Matilda BAUMKIRHER, 89 let iz Sevnice, Danijela FRECE, 66 let iz Celja, Alojz BLAJ, 59 let iz Polzele, Mirko CUGMAJ- STER, 61 let iz Loč pri Poljča- nah, Boštjan LEHRER, 16 let iz Oplotnice, Antonija KORO- ŠEC, 93 let iz Stranic, Matilda BOŽAK, 87 let iz Rogatca, Ma- rija ZAPUŠEK, 66 let iz Celja, Aleksander KRAJNC, 75 let iz Štor, Marija TANŠEK, 86 let iz Rakitovca. Laško Umrh so: Ehzabeta TURIN, 77 let iz Laškega, Jožefa KRAMPUŠEK, 95 let iz Strm- ca pri Laškem, Ana PEČNIK, 66 let iz Kamnika, Marija DOR- NIK, 64 let iz Trnovega, Amali- ja BREČKO, 90 let iz Mačkov- ca pri Brezah, Ivan REZEC, 70 let iz Trobnega dola pri Brezah. Šmarje Umrli so: Kazimir POD- GORNIK, 69 let iz Celja, Joha- na STERNIŠA, 91 let iz Ga- brovca, Jožefa GERŠAK, 81 let iz Srebrnika, Marija ER- JAVC, 76 let iz Kalobja, Ana ŠKET, 72 let iz Strar\ja, Franc DROFENIK, 78 let iz Cerovca pri Šmarju. Velenje Umrh so: Magdalena KREV- ZEL, 52 let iz Velenja, Ahmet OKANOVIČ, 41 let iz Velet;ja, Jožefa TOMINŠEK, 81 let iz Dobletine, Marija PODPE- ČAN, 67 let iz Velenja, Jernej GMEINER, 67 let iz Matk, Ma- rija KERZNAR, 89 let iz Šmartnega ob Dreti, Marija VERDEV, 82 let iz Andraža nad Polzelo, Janez OBLAK, 63 let iz Velenja, Edvard KLANČ- NIK, 79 let iz Šmartnega ob Paki, Antonija POČIVALNIK, 82 let iz Rečice ob Paki, Lud- vik ZAVRŠNIK, 69 let iz Rade- gunde, Andrej JEROMEL, 65 let iz Prevalj, Alojz TROGER, 61 let iz Kokarij. Žalec Umrli so: Juraj KORENKO, 87 let iz Vrbja, Ljudmila POD- BEVŠEK, 66 let iz Nove vasi. 30. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 MALI OGLASI -INFORMACIJE INFORMACIJE 19. SEPTEMBER 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 19. SEPTEMBER 1991 NOČNE CVETKE • Celjsko občinstvo je imelo v sredo, 11. septem- bra zvečer, priložnost gle- dati nastop Antona R. iz Vi- talna, ki je demonstriral svoje borilne veščine pred restavracijo Na-na v Stane- tovi ulici. Strašni Nin^a si je za sparing partnerja iz- bral Darka N. iz Korpul, pri tem pa menda ni treba po- sebej poudarjati, da nad to izbiro premlateni Darko ni bil navdušen. Darku so bu- ške in modrice že skorjo iz- ginile, Tone pa bo moral stopiti še do sodnika za prekrške. • Midva sva si pa brata, po nosih se poznava, rdeče nose imava od sam'ga špiri- ta. Ta pesmica se lepo poda bratoma Željku in Zlatku K. iz Celja, ki sta minulo soboto ponoči povzročila v hotelu Evropa v Celju pravcati preplah. Primemo zadeta sta stopila za šank, ker pa toč^jke nista takoj ugledala, sta pričela rohne- ti in glasno zahtevati dva špricerja. Ko točajke še vedno ni bilo na spregled, sta se spravila nad recep- torko in jo pošteno ozmer- jala. Potem sta začela zmer- jati vse poprek in počez in nič hudega hotečim go- stom ter osebju še groziti. Umirili so ju šele pohcisti, na koncu pa bi brata le ve- ljalo pohvaliti, zato, ker sta bila ubogljiva in šla domov spat. • Ivanka S. iz Nušičeve je v nedeljo zvečer sporoči- la, da je ryen bivši pozabil, daje bivši. Ker ni nehal tol- či po vratih, se je morala obrniti na policiste. Ti so prišli, a možakarja ni bilo več. Ker pa je motil javni red in mir, bo moral k sod- niku za prekrške. M. A. Odločen, da ho streljal Vložena obtožnica zoper roparja In morilca na črpalkah Namestnica temeljnega javnega tožilca je pri Temeljnem sodišču Celje, enoti v Celju, vložiU obtož- nico zoper obdoliena Adela Obali- ja iz Hrastovca pri Velenju in Ro- berta Zriliča iz Kamnika. Adel Obah je obdolžen, da je v so- storilstvu storil tri kazniva dejanja ropa, poleg tega pa ga obtožnica bremeni še dveh umorov in posku- sa kaznivega dejanja umora. Robert Zrihč je obdolžen za trikratni rop v sostorilstvu in za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila. V jutranjih urah, 12. junija letos, je delavec Petrola na bencinskem servisu v Šentrupertu našel na tleh ležečega in mrtvega sodelavca Igor- ja Pražnikaija iz Žalca. Ob pogledu na odprto blagajno je bilo jasno, da je šlo za rop in da je bil Igor Pražni- kar ustreljen. Čez štiri dni je bil na zelo podo- ben način izvršen rop na bencin- skem servisu Ine v Rupi na Hrva- škem. Tam je delavec Anton Ra- spor, kljub hudim strelnim ranam, preživel. Kriminalistom je podal do- kaj natančen opis storilca, na podla- gi katerega so izdelah foto robot. Tretji rop je bil izvršen 19. junija na Petrolovem bencinskem servisu v Trebnjem. Tam so našh mrtvega delavca Franca Špileka. V bhžini čr- palke je bil parkiran osebni avtomo- bil znamke jugo, tisti, ki ga je v za- sebni izposojevalnici v Velenju na- jel obdolženi Robert Zrihč. To, in še druga ugotovljena dejstva, je zado- stovalo za aretacijo obeh obdolžen- cev. Aretirah so ju 20. junija med zajtrkom v hotelu Paka v Velenju. Ob prijetju so pri Obaliju našh pi- štolo znamke Llama cal. 9 mm. Vse nadaljnje anahze sledov, najdenih ob ogledih, so pokazale, da sta bila prijeta prava storilca kaznivih de- janj na vseh treh črpalkah. Sicer pa sta oba v preiskavi priznala storitev vseh kaznivih dejaiy, kako sta jih storila pa sta do potankosti opisna. Njuna zagovora se med sabo v celo- ti ujemata, z zagovoroma pa se uje- majo tudi vsi materialni dokazi. Po njuni izjavi sta se zapletla v po- sle s preprodajo oro^a, ko pa bi morala v posel vložiti precejšnjo vsoto denarja, ki pa ga nista imela, se je začela njuna strma in kruta pot navzdol. Začela sta razmišljati, ka- ko priti čim hitreje do čim več de- ns^a. Po neizdatnih poslih s kraja- mi avtomobilov sta se odločila za ropanje na bencinskih servisih. V vseh treh primerih je izposoje- no (in pozneje tudi ukradeno) vozilo vozil Zrihč. Obah je v bhžini črpalk izstopil in šel do prodaj < rožen je bil z nabito treh primerih je obdoi^^ prodajalcev najprej zahtp te, ko so se le-ti obrnili^'' »kupcu« izročih, jim je ql dal, da mu gre za denar ^ denarja je v vseh treh pj^ Ijal na nesrečne delavce kah, pred tem pa si je pfU poseben ritual. Adel Ob^ skovalnem postopku tuT^ da ga je Zrihč nagovarjal maskira in ne strelja. oy izjavil, da je bil ves čas prj J čen, da bo žrtve ustrelil. Preiskovalna sodnica Tjt sodnemu senatu med drvJ lagala, da se obema obd^ podaljša pripor do kon? sodne obravnave. M, PROMETI« NESREČE Trčil pri zavijanju V torek, 10. septembra po- poldne, se je pripetila nez- goda v Bukovžlaku pri Ce- lju. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, mate- rialna škoda znaša okoli 18 tisoč dinarjev. Voznik kolesa z motorjem, Jože Košec (66) iz Zlateč, je vozil iz Bukovžlaka proti Loubečni. V križišču cest Bu- kovžlak-Proseniško je zavi- jal v levo in pri tem trčil v osebni avto, ki ga je vozila Marjana Zupane (41) iz Gori- čice. Voznik Košec je padel po vozišču in se hudo teles- no poškodoval. Odpeljah so ga v celjsko bolnišnico. Nezgoda v krlžliču V Slovenskih Konjicah se je v sredo, 11. septembra okoli poldneva, pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hudo telesno po- škodovan, materialna ško- da pa znaša približno 40 ti- soč dinarjev. Po Vešeniški cesti v Slo- venskih Konjicah je vozil ko- lo z motorjem Anton Janežič (36) iz Slovenskih Konjic. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, je nada- ljeval vožnjo. V tem trenut- ku je po prednostni cesti pri- peljal voznik motornega ko- lesa Simon Jevšenak (24) iz Oplotnice, ki je trčil v Jane- žičevo vozilo. Voznik Jane- žič in njegov sopotnik Lud- vik Podpečan (35) iz Sloven- skih Konjic sta padla po vo- 2dšču. Hudo telesno poško- dovan je bil sopotnik Pod- pečan. Prehiteval v ovinku Na magistralni cesti v Strmci se je v sredo, 11. septembra popoldne pripe- tila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodo- vana. Iz smeri Rimskih Tophc je proti Laškem vozil neregi- strirano motorno kolo Albert Ojsteršek (20) iz Strmce. V kraju Strmca je v desnem ovinku prehiteval tovorni avtomobil. Na levo polovico vozišča je zapeljal v času, ko je iz nasprotne smeri pripe- ala voznica osebnega avto- mobila, ki je trčenje prepre- čila z zavijanjem v levo. Mo- torist je zapeljal mimo nje po desni strani ceste in nato tr- čil v nasip. Pri tem je motor- no kolo yamaha 350 letelo po zraku v dolžini 20 metrov. Voznik Ojsteršek je padel z vozila na cesto in se pri tem hudo telesno poškodoval. Takoj so ga prepeljah v celj- sko bolnišnico. Sopohilk v holnišnico v soboto, 14. septembra popoldne je prišlo do pro- metne nezgode v kraju Go- ričica v občini Šentjur. Ena oseba je bila hudo poškodo- vana, materialna škoda znaša okoli 200 tisoč di- narjev. Voznik osebnega avtomo- bila Martin Jug (41) iz Pepel- nega je vozil od doma proti Proseniškemu. Ko je pripe- ljal v ostri desni ovinek, je zapeljal na levo stran vozišča v trenutku, ko je iz nasprot- ne smeri, po svoji desni stra- ni, pripeljal voznik osebnega avtomobila Bojan Pleteršič (34) z Dolge gore. Vozih sta trčili, pri tem se je hudo po- škodoval sopotnik v Jugo- vem vozilu, 16-letni M. J. iz Pepehiega. Najprej so ga pri- peljah v Zdravstveni dom v Šentjurju, od tam pa v celj- sko bolnišnico. Na mostu v ograjo V soboto, 14. septembra ponoči se je pripetila nezgo- da v Šmartnem v Rožni do- lini. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani. Mate- rialna škoda na vozilu zna- ša okoli 90 tisoč dinarjev, na ograji mostu pa 10 tisoč dinarjev. Iz Šmartnega v Rožni doh- ni je proti Lopati vozil oseb- ni avto Janko Štraus (22) iz Otemna. Ko je pripeljal v Slatine, v desni pravokotni ovinek, je trčil v levi del o^aje mostu čez potok Suš- nico. V nezgodi sta bila hudo poškodovana voznik Štraus in njegov sopotnik Janez Lu- žar (23) iz Celja. Oba so pre- peljah v celjsko bolnišnico. Smrt v Gomllskem V nedeljo, 25 minut čez polnoč, se je pripetila pro- metna nezgoda v Gomil- skem, ki je terjala človeško življenje. Voznik kolesa z motorjem, Jože Planjšek (21) iz Zakla je vozil po lokalni cesti v kraju Gomilsko. Ko je pripeljal do lesenega mostu čez potok Bolska, je zapeljal na levo stran vozišča in trčil v leseno ograjo na mostu. Jože Planj- šek je med prevozom v bol- nišnico poškodbam pod- legel. Trčila avto In moped V nedeljo se je, ob 5.45 uri, pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v Spodnji Rečici v občini Laško. Po lokalni cesti je iz smeri Zgornje proti Spodnji Rečici vozil kolo z motorjem 15-let- ni A. S. iz Zgornje Rečice. Ko je pripeljal do stanovanj- ske hiše Spodnja Rečica 182, je nenadoma zavil v levo, v trenutku, ko ga je prehite- val voznik osebnega avtomo- bila Radovan Kobhč (37) iz Zgornje Rečice. Vozih sta tr- čili, pri tem je voznik kolesa z motorjem padel po vozišču in se hudo telesno poškodo- val. Zdravijo ga v celjski bol- nišnici. Nezgoda s h-aktorjem Do nezgode s traktorjem je prišlo v četrtek, 12. sep- tembra popoldne v kraju Parož v občini Celje. Pavel Žužek (59) iz Parož 16 je vozil traktor po gozdni cesti proti svojemu domu. Ko je zavil v desno na dovoz- no cesto, mu ni uspelo odviti volana, zato je zapeljal po travniku navzdol in obstal v jarku. Takrat je z glavo udaril ob kabino traktorja in utrpel hude poškodbe. M. A. Prometno neurje Največ nezgoa v juliju In avgustu Ob polletju so na območju UNZ Celje zabeležili 323 prometnih nezgod s telesni- mi poškodbami in smrtnim izidom, kar je v primerjavi z lanskim šestmesečjem za 10 odstotkov manj. Žal pa seje po osmih letoš- njih mesecih stanje promet- ne varnosti zelo poslabšalo. Do konca avgusta se je pri- petilo 497 nezgod, kar je za 5 odstotkov več kot v ena- kem laiiskem obdobju. V prometnih nezgodah je v osmih mesecih umrlo 42 ljudi, 591 pa jih je bilo teles- no lažje ^i hudo poškodo- vanih. Dobra polovica nezgod je bila v naseljih. Med vzroki je na prvem mestu še vedno neprimerna oziroma preko- račena dovoljena hitrost (145 primerov), na drugem mestu je izsiljevanje prednosti (97 primerov) na neslavnem tretjem mestu pa je vožnja pod vphvom alkohola. Največ nezgod je bilo na območju občine Celje (143), na drugem mestu je žalska občina (101), nato pa si sledi- jo: Velenje (67), Šmarje pri - Jelšah (57), Slovenske Konji- ce (47), Šentjur (35), Laško (32) in Mozirje (15X V primer- javi z lanskimi številkami so letos v precejšnjem porastu nezgode na območju celjske občine, kar za 18 odstotkov, v občini Velenje (11) in v žal- ski občini (7), medtem ko je bilo v ostalih občinah v tem obdobju prometnih nezgod manj. Med povzročitelji prednja- čijo vozniki osebnih avtomo- bilov, ki so krivi za 58 odstot- kov nezgod. Sledijo vozniki koles z motorjem, ki so pov- zročili 19 odstotkov vseh nezgod, nato pa še kolesarji, vozniki motornih koles in pešci. Iz podatkov UNZ Celje je razvidno, da so med udele- ženci v cestnem prometu najbolj ogroženi vozniki ko- les z motorjem, kolesarji in pešci, le-ti pa so tudi med najpogostejšimi povzročite- lji prometnih nezgod. Med umrhmi je 14 voznikov oseb- nih avtomobilov, 8 potnikov, 7 voznikov motornih koles, 6 voznikov koles z motorjem ter trije kolesarji in trije pešci. Pri anahziranju vzrokov za nenormalen porast števila nezgod v letošnjem juhju in avgustu ni mogoče najti skupnega imenovalca. Med objektivne vzroke bi bilo mogoče šteti povečanje šte- vila vozil na cestah v teh dveh mesecih, saj za letošnje poletje ni bilo značilno do- pustniško preseljevanje, in tako so občani pretežno osta- jah doma. Brez dvoma sta se tudi socialna shka in ogrože- na varnost Slovenije in Slo- vencev uvrstili med činitelje poslabšane prometne var- nosti. Z jesenjo, ki prihaja in pri- naša s sabo tudi neugodne vremenske raizmere, obstaja bojazen, da se bo stanje v prometu še poslabšalo, za- to naj ne bo odveč nasvet o posebno previdni vožnji ob spremembah vremena, pri vožnji skozi naselje, zlasti v bližini šol in otroških vrtcev. MARJELA AGREŽ Kdaj prostost? Sklep jugoslovanskega Predsedstva o odpust venskih vojakov iz armade še vedno ni v celoti i čen. Pred nekaj dnevi je Odbor staršev za van vrnitev vojakov, državljanov Repubhke Slo' v pismu Predsedstvu Republike Slovenije in i skemu predstavniku v zveznem predsedsti Janezu Drnovšku spet opozoril na usodo treh p hh vojakov v JA. Gre za Armina Kostiča iz Trbovelj, ki v voj zaporu še vedno čaka na sojenje zaradi pobega orožja in izdaje vojaških skrivnosti. Drugi nep voljni vojak v jugoarmadi je Dejan Novak iz Ve ki ga iz armade nočejo izpustiti, češ da je hi narodnosti in da zanj odpust ne velja. Za Pl Tržana, vojaka iz celjske občine pa zatrjujejo, v JA ostal prostovoljno. MINI KRIMIČI Nevarna naldba V sredo, 11. septembra so celjski pohcisti zasegh dve roč- ni bombi, manjšo mino in tri kilograme nabojev. Te pred- mete so dobili iz rok radoved- nih kratkohlačnikov iz Celja, ki so raziskovali podvodne skrivnosti reke Savinje. Streli- vo je iz obdobja druge svetov- ne vojne. Juge z napako Na Dečkovi cesti, pri hali Golovec parkiran Jugo, je imel v četrtek dopoldne eno samo napako: bil je odklenjen. To je ojunačilo neznanca, ki je iz av- tomobila ukradel denarnico z devizami in dinarji, lastnika Juga pa je pozabljivost stala okoli 15 tisočakov. Okradenl CK klub V rioči na 14. september je neznanec prišel v prostore CD kluba na Ljubljanski 5 v Celju. Iz lesenega objekta je odnesel cd-player, ojačevalec, dva ka- setofona in več cd-plošč. Za aparature je našel tudi ustrez- no dokumentacijo, ukradena roba pa naj bi bila vredna okoli 200 tisoč dineirjev. Morebitne kupce teh predmetov opozar- jamo na znamke: technic, aiwa, shenvood. Okradenl hram Minulo soboto pon skont Gozdni hram »gostil« tatu, ki seje dokopal z vlomom, tatvine je osumljen S iz Slovenskih Konjic se je z nekaj hrane in pa imel dovolj sreče. 1 storjenem dejanju so mo^e postave. Njego daša pohcisti še iščeji Udomačeni tat V petek, 13. sept« v Trubarjevi uhci v C vih vlom in tatvino vanjsko hišo. Kaže.j neznani storilec kar < mačil, saj je v hiši tudi in se prehranjeval I®l dovolj časa, da sije ^® re dodobra ogledi i"' ko odprl sleherno ? predal. Pri tej vnemi v petek zalotil sosed.' storilec moral zbežal so šh v akcijo in ga« jeh v centru Celja, v> kojevlamljalvosebni bil. Zoper osumljen« P. iz Pragerskega so" sti odredili tridnev-jM saj ga imajo na sun^ storil še več takšnini nih kaznivih dejan) skem ozemlju. J Sejemska tatvN Neznani storilec J^^^ tembra popoldne, v Celju, ukradel raj-g prevajalec založbe Maribora, vreden naijev. - Delavci organov ^ zadeve (po izkušnja^') jejo, da bo v času sej ^ prijavljenih tudi ^^ ^ torbic, žepnih tatvij^^ iz avtomobilov. Sl^ parkiriščih zelo va% bino v notranjosti. ^ lahko zgodi, da seJ kup ne bo dober. SP. REČICA 163270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 - moka TIP 400 25/1 kg za kg 15,90 din - prašek JOLY do 90 C-3kg 159,90din - pivo ZLATOROG zaboj 445,00 din