j ' _ ' I v«. oo Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani Popravljeni in pomnoženi ponatis iz »Jutra« 1926 — S slikami 1926 Založilo »Jutro« Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani (Odgovoren Fr. Jezeršek). Zgodovinske črtice. Krčmarstvo je bilo starini Ljubljanča¬ nom jako priljubljen obrt; donašal jim je lepe dohodke. Od vladarjev so si znali pridobivati pravico, da smejo oni sa¬ mi na drobno točiti vimo v Ljubljani. Tu¬ jec ga je smel pripeljati v mesto o sej¬ mih. točiti pa ga je smel samo toliko ča¬ sa, dokler je trajal sejem. Celo v okolici eno miljo krog Ljubljane so imeli pravi¬ co vinotoča edino le ljubljanski meščani; tako se je glasil ukaz cesarja Friderika IV. leta 1492. (Vrhovec, Lj. meščani, 250.) Na čase so prihajali ljubljanski krčmarji v okoliške vasi in točili kme¬ tom vino. Hude boje so imeli Ljubljančani z do¬ lenjskim plemstvom, ki je pridelo¬ valo vinsko kapljo v svojih vinogradih in jo tudi prejemalo kot davščino od podložnikov. Kam z vinom? Ta skrb je morila marsikaterega graščaka. Na de¬ belo ga je pač smel prodajati, a kdo se je razen Ljubljane in okolice zmenil za cviček, ko je bilo po sosedniih pokraji¬ nah dosti boljših vin na razpolago. Zato so tiščali plemiči v krčmarski n brt in prodajali vino tudi na drobno, dasi so jim neprestano ugovarjali meščani, skli¬ cujoči se na svoj privilegij, dokler niso leta 1683. ukazali deželni stanovi, da naj ne toči vina na drobno noben gospod, niti duhovni — tudi ti so imeli vinotoče . po župniščih — niti svetni. Prepoved je veljala za Ljubljano in za vsa druga mesta. Izvzet je bil samo nemški viteški red, ki je imel že prastaro pravico vino¬ toča (Vrhovec, ib. 251). Da bi se podložniki ne izkoriščali po gostilnah, je določevala gosposka cene. Iz »Reda za obede in vinotoče v Kranj¬ ski deželi« iz leta 1576. je razvidno, da je stal tedaj v ljubljanskih gostilnah go¬ sposki obed 10 krajcarjev, obed za slu¬ ge s poličem vina vred 8 kr., hlevnina za konja za 24 ur 3 kr. V Ljubljani so bile ondaj naslednje vinske cene: črnikalca in prosekarja najboljša vršita bokal 7 krajcarjev, vipavca 6 kr., najboljšega 7 krajcarjev, terana 5 kr., navadnega 4 krajcarje, dolenjca 3 kr. (MHK 1863, 61). Da so se gostilničarji ravnali po ceniku, na to je pazil mestni sodnik. Kdor se je pregrešil v tem oziru, je moral pla¬ čati globo 20 gld., katere polovica je šla mestu, druga polovica pa v državno bla¬ gajno (Dimitz. Gesch. Kr. III. 233). Kako so rastle cene, povzamemo iz cenika, ki so ga razglasili deželni stanovi 1. 1609: za gosposki obed z mesom ali z ribami je bilo treba šteti poslej 15 krajcarjev, za obed slugi 12kr., za hlevnino konju 5 krajcarjev, samo čez noč 3 kr. Vinske cene so bile naslednje: bokal črnikalca 13 kr., najboljšega vipavca, presekana in rozačana 12 kr., slabšega 11 kr., bolj¬ šega rdečega in belega terana 8 kr-., slabšega 7 kr., boljšega dolenjca 6 kr., slabšega 5 ikr. (ib. 481). Dne li. jan. 1734 je bil na rotovžu določen naslednji cenik (Tax Ordnung), po katerem naj bi se streglo tujcem v ljubljanskih gostil¬ nah: Navaden obed (juha, zelje, govedi¬ na, obara, pečenka in solata) s Doličem dolenjca in kruhom (za pol krajcarja) za osebo 21 kraje., s poličem vipavca namesto dolenjca 24 kraje. Večerja z iz- premembo jedil, kakor je tu običajno, s poličem dolenjca in kruhom (za pol kraje.) za osebo 21 kraje., s poličem vi¬ pavca pa 24 kraje. Kar je bilo določeno za mesne jedi. je veljalo tudi za postne. Za sobo noč in dan s posteljo in lučjo za osebo 12 kraje. Obed za služinčad in voznika (juha, zelje, govedina in ričet (Gersten) s poličem dolenjca in kruhom (za 1 kraje.) za osebo 16 kr., za posteljo in luč 4 kraje. Naročeni obedi naj se plačajo po pogodbi, storjeni s krčmar¬ jem. Hlevnina za konja noč in dan s tret¬ jino ljubljanskega mernika ovsa 21 kr., brez ovsa 12 kr. Krčmar, ki bi ne mogel izhajati z navedenimi cenami, na‘i odloži obrt, tako je zaključil mestni magistrat gostilniški cenik in hkrati napovedal glo- 3 — 1 * bo tistim, ki bi ga prekršili, plačati bodo morali v prid tukajšnji ubožnici 6 tolar¬ jev ali iti v zapor (Carniolia 1840. 249) Kakšne so bile vinske cene v Ljubljani krog srede 18. stoletja, je razvidno iz vinskega cenika (Wein-Taxa). ki ga je izdal mestni magistrat dne 8. aprila 1745, vezoč vse meščanske gostilničarje in vinotoke pod občutno kaznijo. Tedaj so smeli točiti: marsobin, vin de re, prose- karja, muškatelca, črnikalca in refoška bokal po 17 krajcarjev nemške veljave; cenejša so bila naslednja vina: brdsko, rebulja, medear in pristni cebedin bokal po 14 kraje.; vipavski slabši cebedin ali beli in rdeči teran po 12 kraje.; star do¬ ber dolenjec po 10 kraje.; slabejši do- lenjec po 8 kraje.; novi dobri dolenjec po 9 kraje.; novi slabejši dolenjec po 7 kr.; pivo po 4 kraje. (ib. 250). Maksi¬ malne cene so določale gosposke, ker so krčmarji svojevoljno taksirali vino v svojih kleteh in nastavljali previsoke cene obedom (DS 1919. 147). Jako strogo so ravnali s pijanci, ki jim je bilo prepovedano posedati po gostil¬ nah in igrati. Shod deželnih stanov v Inomostu leta 1518. je zapretil njim in gostilničarjem, ki bi jim dajali pijačo, da jih vtaknejo v »norski kurnik« (»Narren- hausel« ali »Narrenkotterle«), kjer bodo zaprti tri dni ob samem kruhu in vodi (Vrhovec, Lj. m. 254). Strogo je nastopal mestni magistrat. Županov ukaz iz leta 1564. je določal, da ni smela biti odprta v mestu nobena gostilna čez deveto uro zvečer. Gostilne so morale biti zaprte ob nedeljah in praznikih med službo božjo. Gorje gostilničarju, ki bi bil ob takem času dal jedi ali pijače kakemu gostu, celo tujega prišelca ni smel po¬ gostiti (ib. 253). Leta 1785 je bila neka natakarica 24 ur zaprta, ker je v nedeljo pred deveto uro dala godcem vina (Vr¬ hovec, LZ 1886, 35). Še strožje so bile magistralne prepo¬ vedi. kadar ie razsajala kužna bolezen. Med drugim je prepovedal magistrat posedanje po gostilnah, pivnicah in kle¬ teh, ki naj bi se opuščalo zlasti ob ne¬ deljah in praznikih. Ob takih dneh naj se ne odpirajo pivnice pred 9 uro: zapi¬ rajo naj se zvečer ob 8. Za časa kuge je bilo prepovedano ljubljanskim krčmar¬ jem točiti v okolici. Prepovedan ie bii vinotoč v predmestjih, zlasti na Polja¬ nah (Vrhovec, Die Pest in Laibach, 22). Leta 1599 je morila kuga na Šentjanže- vem predmestju (v gorenjem delu seda¬ nje Sv. Petra ceste do Vidovdanske ce¬ ste). Boječ se razširjenja morilke, je dal mestni magistrat imenovano predmestje zaplankati. Komaj izgotovljeno zagraje so takoj podrli razsrjeni zaplankanci, katerih kolovodja je bil krčmar Miha Ostanek, ki jih je poprej napojil. Magi¬ strat je njega in 5 njegovih tovarišev kaznoval z zaporom in z globo 10 rajni- šev (ib. 32). Ko se je bližala leta 1713 kužna bolezen, je vicedom prepovedal vse veselice; po večernem bobnanju pa se ni smelo točiti pivo in vino, iv gostil¬ nah in kavarnah ni bilo dovoljeno lju¬ dem zbirati se (Dimitz. 1. c. IV. 160). Stara Ljubljana je rada veseljačila. »Na Starem so trgu pod lipo zeleno tro¬ bente in gosli in cimbale pele. plesale lepote z Ljubljane so cele«, a tudi po krčmah so se zlasti ob nedeljah vrteli razigrani pari ob zvokih raznih glasbil. Na plesiščih so igrali mestni godci (Stadttumer), tisti, ki so ob 11 dopoldne z mestnega stolpa na Gradu razveselje¬ vali z godbo meščane; igrali so tudi vo¬ jaki in domači godci iz Krakovega in iz Šiške. Na godbo v gostilnah so pozorni postali konec 18. stoletja deželni stanovi in jo obdavčili. Naložili so gostilničarjem zanjo poseben davek, zvan »musikim- post«. Ko je leta 1754. ©tvoril mestni magi¬ strat na Žab jaku prisilno delavnico, je za njeno vzdrževanje pritisnil med dru¬ gim kavamarje in gostilničarje. Prvim je naložil 'za bilard in druge igre 1 gild. davka na mesec, krčmarjem pa za keg¬ ljišče, če so ga imeli, pol goldinarja (Vrhovec, Laibach 41, 42). Konec 18. stoletja so nosili ljubljanski gostilničarji poleg pravkar omenjenih naslednja d a v č n a b r e m e n a: ce¬ sarska carino, deželno in mestno cari¬ no, vinski davek, danesek za mesitno razsvetljavo, popravljeni gostilničarski davek, donesek za bankovce (Ban- kozettel). davek za dolgove (Sohul- densteuer), donesek za popravljanje cesta, bankalno mitnino in mestne me¬ rice. Poslednja davščina je bila jako nadležna. Mesto je imelo pravico vsak v mestu prodan bokal vina zmeriti in zahtevati za to neko pristojbino — — 4 — od 100 bokalov po 4 solde od vina meščanov, 8 jsoldov od vina neme- ščanov (Vrhovec, Lj. m. 256). Med raz¬ nimi mestnimi uslužbenci nahajamo v prejšnjih stoletjih vinomerce. Vsak vino- mereč se je moral ob nastopu službe zavezati s prisego, da hoče biti »en fuest, flis-šig, inu pokoren Vuinsfci m-ert- shun... enimn vflednimo eno prauo mero bref usega fortelna mereti, inu ta spodobni Zol inu praviga od tech istich Vuin noter jemati« (LM 1884, 206). Število ljubljanskih gostilen. Poročila iz minulih stoletij soglašajo, da je bila Ljubljana vsekdar dobro opremljena z gostilnami. V 17. stoletju se je nahajalo več ljubljanskih krčmarjev pod zaščito deželnih stanov, ki so jim naklonili ugodnost, da so smeli uvažati po 40 tovorov 1 vina na leto točarine (Zapfenmass) prosto (MHK 1863, 60). Kdaj so bili prvikrat obdavčeni ljub¬ ljanski vinotoči? Valvasor- (XI. 717) po¬ roča, da leta 1582., ko je tedanji davčni prejemnik deželnih stanov Ivan Drumilc obšel meseca maja vse ljubljanske go¬ stilne in popisal vino, kar ga je bilo v zalogah in na pipi. Tedaj so uvedli tako zvani vinski dac. O številu ljub. gostilen imamo naslednje podatke. Leta 1725. ie bilo v Ljubljani 94 krčem (Vrh. Lj. m. 255). Le¬ ta 1792 je štela Ljubljana 162 gostilen in sicer 47 v mestu, 31 na Šentpeterskem predmestju, 22 na Poljanah. 19 na Kapu¬ cinskem predmestju, 26 v Gradišču, 7 pred Frančiškanskimi vrati in po 5 v Krakovem in Trnovem (ib). Šest let po¬ zneje je tabernalo v ljubljanskem mestu in predmestjih 167 krčem (Argo VII 51). Ljubljana je imela tedaj krog 10.000 pre¬ bivalcev, torej je prišla na približno 60 ljudi ena gostilna. L. I834je bilo v Ljub¬ ljani 154 vinotočev, 6 pivovaren in po 7 kavaren in žganjaren (Lippich, Tono- graphie 89). Prebivalstva je bilo takrat krog 16.000; torej ena pivnica na 91 oseb. Leta 1§87. so našteli v Ljubljani 173 krčem in vinotočev ter 14 kavaren, ko je imela Ljubljana izza štetja konec leta 1880. 24.613 prebivalcev; torej ena 1 Tovor je obsegal nekako 75 bokalov (OS 1919, 147). pivnica na 131 glav. Sedaj je razmerje 1 : 183, ko broji današnja razširjena Ljubljana 290 gostilen in kavaren ob 53 tisoč 306 stanovalcih. Prvovrstnih gostilen, tako zvanih h o- telov je bilo 1. 1848 v Ljubljani 7: Malič, Avstrijski dvor, Bidelmon, Zlati lev' Sign, Zlata zvezda in Virant (Costa, Reiseerinnerungen 25). Sedem hotelov je bilo še tudi leta 1885. Razen prvega, zadnjega in Slona so vsi drugi prestali; novi so bili: Evropa, Južni kolodvor (prej »Zum Mohren«), Bavarski dvor. Avstrijski cesar (Radics, Fiihrer durch Krain 22). Kavarne. Ljubljanske kavarne se omenjajo prvikrat 1. 1713. V drugi polovici 18. stoletja so se združili ljubljanski kavar- narji — bilo jih je 5 — v kavarnarsko zadrugo (Vrhovec, LZ 1886, 34). Leta 1802. so bile v našem mestu 4 kavarne. Leta 1845, jih ie bilo 10. Na Mestnem trgu št. 5(poleg Trnkoczvia), na Starem trgu št. 7 in 21, v Stritarjevi ulici št. 3 in 9, na Dunajski cesti št. 6, na Bregu št. 8, na Kongresnem trgu št. 12, v Ka¬ zini in v Kolizeju (Costa, 1. c.). Leta 18§5 je število kavaren narastlo na 13: Ka¬ zina, Slon, Evropa, Valvasor, Merkur (na Mestnem trgu), Kirbisch s slaščičar¬ no, Karl (na Jurčičevem trgu 3 v 1. nadstr.), Marzolini na Kongresnem trgu. Narodna kavarna na istem trgu, Eggia na Turjaškem trgu, Mallot na Starem trgu, Virant na Sv. Jakoba trgu, Austria na Sv. Petra cesti (Radics ib,). — Po narodnosti so bili gostilničarji v stari Ljubljani večinoma domači ljudje, Slovenci, dočim so bili kavarnarji z ma¬ limi izjemami tujci. Največ je bilo med njimi Švicarjev. V drugi polovici 18. in v začetku 19. stol. se srečujejo v knjigah in listinah naslednja imena ljubljanskih kavarnarjev: Anton Balsaro (leta 1755), Andrej Zerrer (1771), Angelo Caligar (1776), Prim Lušina (1777), Ivan Krst. Soltner ali Sonter (1778), Ivan Jos. Gla¬ sen hkrati sladčičar (1780), Dominik Fuga (1788), Gregor Heinz (1787), Ivan Matija Castagma, zajedno kanditni tvor- ničar (1789), Karol Venazzi (1791), Lug- go (1792), Martin Kamenisch (1792). Santo 'Paduam (1797), Vinc. Venazzi (1800). Bartolo Reggio (1802), Peter Ve- — 5 - nazzi (1802), Fran Coloretto (1802 in pozneje), Ivan Zanier (1803) — skoraj sama tuja imena. Kakšne pijače so točile ljubljanske go¬ stilne? V stari dobi so prevladovala v Ljub¬ ljani vina s Krasa in z Vipavskega. Po¬ zneje se je vdomačil dolenjec. Leta 1569 je jel mestni svetnik in ugledni gostilni¬ čar Kumberger v Ribičevi hiši na Sta¬ rem trgu pri vodnjaku prvi točiti do¬ lenjsko vino (Mahrwein ali Marchwein) in sicer v škafih po 4 solde; dajal ga je po 6, 8, 10 bokalov skupaj. To kapljico te začel prodajati zato, ker ni bilo la¬ škega in vipavskega vina, ki so ga do¬ tlej točili v Ljubljani po bokalih in po devet vrčev skupaj. Kriva je bila bene¬ ška in furlanska vojna, ki je ugonobila trte (Valvasor XI, 716). O popisu živil in vina za časa lakote leta 1622 so našli v Ljubljani laškega in vipavskega vina 784 tovorov, dolenjca 416 in pol tovora in 4 tovore medice (DS 1919, 147). O Val¬ vasorjevem času se je ves dolenjec, ki ga naš kronist hvali kot jako zdravo namizno pijačo, popil v domači deželi. Glavna odjemalka je bila Ljubljana. Mnogo se je izvedlo tu vipavca, črnega in belega. Poleg Valvasorja srečamo v 17. stoletju še nekega hvalilca domačih vin: to le bil Ljubljančan dr. Volbenk Andrej Vidmayer, ki v svoji knjigi »Hy- giene« (1692) hvalno omenja vipavca zaradi prijetnega in sladkega duha in okusa ter dolenjca zaradi slasti, ki .io napravlja do jedi (Argo II, 131). Dolenjca hvali tudi o. Marko Pohlin v svoji »Kravnski Kroniki« leta 1770., da se »enu fdravu vinu. fa per jedi pyti, kje imenuvan Marven u’ Lublano vofe« (DS 1908. 326). V nekaterih ljubljanskih go¬ stilnah se ie dobival beli in črni teran, črnikalec, presekan cebedin. muška- telec. refošk, rebulja, brdsko vino, mar- sobin. furlanec (Vrhovec 1. c. 256 in v uvodu objavljeni ceniki). V poznejši do¬ bi so jeli ljubljanski krčmarji dobivati vinsko kapljico Itudi iz Štajerske in Hr¬ vaške. Pred 90 leti se je uvažalo nad 26.000 veder vina v Ljubljano (Lippich, L c. 87). Poleg vina ie prijalo Ljubljančanom v poletnem času pivo. To pijačo so jeli na Kranjskem najprej točiti v Kranju leta 1653 (Dimitz III. 483). Kdaj se je otvoril v Ljubljani prvi pivotoč. ni znano. Leta 1763 je bilo tu 7 pivovarnarjev s 5 po¬ močniki, ki so predelali 63 in pol stota domače rži, hmelja in sladu. Te tvarine so porabili 31 in pol stota za 115.600 bo¬ kalov piva, razprodanega po deželi (ib. IV. 180). Leta 1834 se ie navarilo v Ljubljani 10.000 veder piva v 6 pivovar¬ nah. Zdravnik dr. Lipič (Top. 89), ki po¬ roča o tem. ne hvali tedanjega ljubljan¬ skega piva, češ, da ima večinoma pre¬ malo sladu in hmelja v sebi in da je malo redilno; grenčico in omamo mu povzro- čaja.večkrat sumljivi dodatki. Leta 1711 je stal bokal piva 6 krajcarjev, leta 1719 5 kr., leta 1744... 4 kr. (Vrhovec'1. c. 256 ). Žganjepivstvo je bilo že v stari Ljub- rjani precej razširjeno in žganjarne so se polnile zlasti ob sobotah zvečer. Leta 1805. se je popilo v njihovih brlogih 56 tisoč bokalov žganja, kakor poroča zgo¬ dovinar Vrhovec (1. c. 256). dočim na¬ vaja zdravnik Lipič za leto 1834 manjše število namreč krog 4000 veder t. j. 16 tisoč bokalov. Tudi trdi, da je bilo žga- njarjenje pred malo leti v Ljubljani sko- ro neznano; tedaj (t. j. leta 1834) je bilo tu že 8 žganjekuharjev. Jako priljubljen je bil brinjevec, ki so ga izdelovali veči¬ noma na kmetih in ga prinašali v Ljub¬ ljano. O ljubljanskih gostilničarjih in njihovih krčmah pred polstoletjem. »Pod drobnogledom« jih je optsal ša¬ ljivo pokojni Jakob Alešovec v »Ljub¬ ljanskih slikah«, izdanih leta 187JL in jih razdelil v štiri vrste: 1. Gostilničar za gospodo. Pri njem je vse prav gosposko, mize svetlo ali pisa¬ no pogrnjene ali kamenite, ob stenah zrcala in podobe; zvečer se vse to blišči v plinovi luči kakor v cerkvi, črno oblečeni natakarji so v belih srajcah, škripajočih čevljih; le frak je včasih ne¬ koliko oguljen. Naučeni so posebno na »trinkgeld« in cenijo goste po njem. Kjer so natakarice, so bolj podobne mladim gospodičnam in naliŠpanim gledališkim igralkam, nego postrežnicam. Gospodar sam se pokaže le sem ter tja med njimi, govori s kakim bolj odličnim gostom — 6 — par besedi, potem pa zopet odide. Do¬ brega vina ne toči; od pol litra te mora že glava boleti. V te vrste gostilnah je vladajoči jezik večinoma nemški; ven¬ dar se govori tudi slabo »kranjski« ali nekoliko bolje laški. Poleg gostilne je prenočišče za tujce, pa tudi za doma¬ čine. Teh pride kateri le, če je ključ do¬ ma pozabil in ne more v hišo, ali pa iz kakega drugega vzroka, pri katerem se mora eno oko, če ne obe zatisniti (Lj. sl. 93—95). 2. Krčmar boljše vrste, čigar pivnica je že manj olepšana; mize so pač še po¬ grnjene ali vsaj z usnjenim blagom pre¬ vlečene; tudi ob stenah visi še kako zr¬ calo ali podoba; morda je še celo obno¬ va razsvetljava; ali vse je na nižji stopnji; prav gosposkega ni veliko. Po¬ strežbo opravlja gostilničar sam ali nje¬ gova rodbina, le če je ni, kak posel bolj kmetiškega stanu in poštenega obraza. Vse je bolj po domače. Krčmar sam je večidel narodnjak, takisto njegova rod¬ bina. Gosti mu niso tuji ljudje, marveč dobri znanci; govori se navzkriž in tudi krčmar včasih katero reče. Pijača je boljša, če ne, prav dobra, ker se toči nepokvarjeno vino, jed je okusna in por- cijoni veliikii, pa ne predragi; razen tega že »mamka«, ki vodi kuhinjo, ve, kako je temu ali onemu všeč. Jedilnega lista ni, kakor v gosposki gostilni. Krčma ni samo za Ljubljančane, nego tudi za kme¬ te, katerim se prav tako po-streže. Oko »očka« je vedno odprto in gleda, da ni nikomur kozarec prazen. Gostje smejo biti pri njem le veseli, pijani ne: takim se pipa tisti hip zapre (Lj. sl. 97, 98). 3. Krčmar nižje vrste. Njegovo po- prišče je že na nižji stopnji. Mize niso pogrnjene, ali če so, z umazanim ali str¬ ganim prtom, stoli okorni, tla nesnažna, duh neprijeten. Postrežba ie ženska. Kletariei se vidi burna preteklost že na obrazu in na vsej postavi. Kadar ni go¬ stov, stoji na pragu ali gleda skozi okno. Pijača in jed slaba. Kleti ni: sod¬ ček vina se že kje spravi, in več kot vedro, ga navadno tudi ne premore. Podnevi ne boš videl znanega človeka iti v ta »brlog« ali »pajzelc«. Zato krč¬ marju ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za pijačo, pač pa za take ženske, ki so z vsakim »prijazne«. Podnevi torej ta krčmar ne žanje, šele zvečer, proti pol¬ noči se prične njegova žetev, pri kateri mu njegove kletarice vrlo pomagajo na različne načine (Lj. sl. 98, 99). 4. Žganjar. Pivnica tega moža, ki mu pravijo »šnopsarija«, je nečedna, temna, zatohla, prekajena s špiritom, smrdljivim tobakom in še z drugimi dišavami; mize so težke in površno otesane. stolov malo, večidel klopi, po mizah ni kruha, užigalic, soli in popra. Gosti ne hodijo sem jest, ampak le pit, a ne zaradi žeje nego ali iz navade ali iz obupnosti. Pi¬ jača ima različna imena, pa je le voda in špirit, morda je še kakega cveta kaj v nji, da ji daje duh, po katerem se raz¬ ločuje. Gosti so ljudje nižjega stanu, de¬ lavci, lenuhi, berači; ti zamenjujejo tu svoje priberačene krajcarje za »krat¬ kega«. Odlikujejo se po strgani, oguljeni in umazani obleki, razmršenih laseh in zabuhlem obrazu. Na kredo nobeden nič ne dobi, nasprotno je še celo navada, da se položi denar na mizo, še preden je »frakelj« nalit. Žganjarna nese. Krč¬ marju se ne manjka gostov, ker pijanost pri njem ni tako draga, kakor tam, kjer se toči vino in pivo. Nikoli ne bo zgubil gostov, dokler bodo ljudje pili iz tega namena, da bi se vpijanili. Ta mož je vsekakor škodljiv črv v človeški druž¬ bi, ker pomaga ljudem moriti duha in telo (Lj. sl. 100—102). Zloglasne žga- njarne so se nahajale v stari Ljubljani v nekaterih »kevdrih« (Pihlerjev. Plav- čev »kevder«). Koristen pa je kuhar (Auskoch»), ki ima že bolj pošteno občinstvo v svo¬ jem hramu: delavce, poštenejše bera¬ če, branjevke, stare ženice in ljudi, ki nimajo doma kuhinje, pa tudi ne toliko dohodkov, da bi si privoščili zajtrk v kavami, kosilo in večerjo pa v kaki krčmi. Izbirljivi niso; všeč jim je vse, kar se dobi za deset krajcarjev ali še ceneje — v skledici brez vilic, noža in obrisalnice na goli mizi. Pijača ni za¬ povedana. Le če kdo hoče kozarec vina ali žganja, ga dobi. V svojem vedenju je kuhar bolj krščanski, pijanosti ne trpi, pa tudi kletvine ne, in kadar zvoni poldan ali »ave Marijo«, sname kapico z glave ter moli svojim gostom angel¬ sko češčenje. Njegov hram torej mi ja¬ ma strasti. Zvečer se kmalu zapre in policija nikdar ne goni njegovih go¬ stov spat; torej mu ni treba plačati nikdar kazni zaradi prepoznega zapi¬ ranja, kar dol e tuj e druge gostilničarje celo pogostoma. (Lj. sl. 102, 103). Ostajališča. Radi popolnejšega opisa nekdanjih ljubljanskih gostilen treba dodati še črtico o o s t a j a 1 i š č i h (Einkehr- haus). To so bile krčme, opremljene s prostornimi hlevi, kjer so ostajali (»ain- kerali«) vozniki s »parizarji«, vozovi »kot bajta širokimi«, ki so se prikazovali na velikih cestah za časa franc, zased¬ be. Te vrste vozove je ukazala franco¬ ska vlada. Bili so jako močni in oprem" ljeni z železnimi osmi, kakršne, v naših krajih še niso bile običajne. Zvali so jih »železne vozove« ali »parizarje«, s če¬ mer so poznamenili njihov francoski iz¬ vor (ZMS XIII. 17). Ostajališča pa so rabila tudi kmetom z manjšimi vozovi zlasti o tržnih in semajnih dneh. Skoro neomejeno oblast so izvrševali nad on- dotnimi hlevi veliki hlapci (»hauskne- hti«), katerim so bili podrejeni hlapci nižje vrste. Oni so sprejemali tudi raz¬ na naročila za »pote« in »potovke«, ki so prihajali o gotovih dnevih iz dežel¬ skih mest in s kmetov ter dostavljali in odnašali ali odvažali, kar jim je bilo velevano. Preden so stekle železnice je bilo takih ostajališč precejšnje število v ljubljanskih predmestjih, zlasti ob Dunajski, Gosposvetski, Tržaški cesti ln v Gradišču; nekatera delujejo v skr¬ čenem obsegu še dandanašnji. V' ime- nopisu starih ljubljanskih gosltilen bo pomenila kratica »ost.« ostajališče. V predželezniški dobi je bilo živahno življenje v obcestnih ostajališčih. Voz¬ niki so zapijali ogromne svote in krč¬ marjem se je dobro godilo. Kakšne prizore so povzročali, je opisal Jernej Lenček v koledarju »Slov. Romariu« za leto 1858 (dr. Prijatelj »Izza kon¬ gresa« 502) v pesmi »Štongrajtar — fa¬ lot«. »Štongrajtarji« so bili hlapci voz¬ niki, ki so jih najemali »šafarji« za vož¬ njo parizarjev. Čujmo, kako nam pred¬ stavlja Lenček »štongrajtarja«. Pravi, da za vodo ni maral, le vince je pil. Ko se je bližal krčmi, je pokal tako ze¬ lo, da je 'vse, kar je bilo pri hiši, na- kvišku šlo. Nasproti mu hiti in po¬ zdravlja ga vse; sam birt se mu bliža in spregat mu gre. Oblastno se je ve¬ del nato v gostilni. Za mizo se vsede kot žlahten gospod, se vsede mogočno, prihodnji falot. Pri jedi vinca poliček dobi in pije ga naglo; pa birtu gorje, če ni dosti močno. Tudi birtinja mu streže, kar more in zna, in kakor go¬ spodu kosilce ravna. Gosposka jedila mu slastno diše, pečenka, piščanci, ko¬ puni, domačih jedil pa »štongrajtar« ne je. Pa naj bo le majhno »falena« kaj jed, koj »šimia« in birt je stokrat pre¬ klet. Zgodilo se je velikrat, da je po¬ metal z mize jedi, in po hiši razsajal, ko birt je pobiral čepinje izpod nog. Po nemško, po laško, madžarsko je klel, da 'birta in birtinjo hudič naj bi vzel. Še huje je »štongrajtar« v hlevu ravnal in sVojo prevzetnost do vrha dognal. Neusmiljeno je pretepal živino. Štongraj tarski ošabnosti je konec na¬ redila otvoritev železnice iz Ljubljane v Trst leta 1857. Trakterije. V slovarju stare ljubljanske Šprahe je zavzemala veljavno mesto sploh znana beseda: traktament (trahta- ment), s katero so ozmačali Ljubljan¬ čani veliko, bogato gostijo. Manj v rabi je bila nji sorodna beseda: trakter, treter (fr. traiteur), pomenjajoča go¬ stilničarja, ki z jedjo in pijoča traktira in postreza goste. Trakterjii so bili ali stalni ali za gotove slučaje najeti. Na¬ jemala so jih večinoma društva, n. pr. Kazinsko, Meščansko strelsko dru¬ štvo. Ravnateljstvo poslednjega je raz¬ pisalo leta 1834. oskrbo točilnega in hranilnega posla proti jamčevini. (L Zg 18,34.) Trakterju je bila naloga streči strelcem o njihovih vajah na strelišču in gostom na veselicah, ki so se tam prirejale. Tudi v stanovski Reduti je bil ’ zlasti predpustom o maškeradah potreben trakter. Dne 20. okt. 1844 je odprl tamkaj treterijo Andrej Nenig, ki je obetal v otvoritvenem naznanilu, da bo stregel z dobrimi jedili in pijačami, kolikor mu bo moči (LZg 1844). Ko so priredili dne 20. januarja 1847 v Reduti maškarado v prid otroškemu zavetišču pri Sv. Florijanu, so najeli za tistikrat, ker ni bilo stalnega trakterja, baha- 8 - birfa Antona Huberja, da je izvrševal ob rečeni priliki gostilniški .posel (LZg 1847). Stara šentpeterska vojašnica je ime¬ la traktorja — leta 1840. se omenja «traiiteur» Anton Schan (LZg 1840) — ali marketendarja (po staroljubljamsko mektajnarja). V bolnici na Dunajski cesti je deloval leta 1790. trakter Mar¬ tin Krofoat. Napijanje. Ko so vladale v ljubljanskih gostil¬ nah pravkar opisane razmere, je še ži¬ vela kmetih popolnoma vdomačena, a tudi v predmestnih gostilnah znana razvada napijanja. 'Napijanje ni bilo pivcu v korist. Prvi sopivec mu je bil skoro vedno krčmar, ki sl je prinesel s pijačo, gostu namenjeno, kozarec in si' ga nalil. Tako je imel krčmar dvojni dobiček, ker je pil na gostov račun. Ka¬ dar je stopil v gostilniško sobo kak znanec, mu je gost napil, poklical ga je po imenu in .povabil: Pojdi pit! Polno kupico s steklenico vred je postavil pre¬ denj. Prišlec je pil na dobro zdravje; potem pa je moral dotočiti iz steklenice in vrniti kozarec napijalcu ali ga iz¬ ročiti drugemu znanemu pivcu. Nehigi- jenično napijanje je imelo tudi mo¬ ralno stran. Večkrat sta se na ta način spravila dva, ki sta bila razprta. Pri¬ jazno ponujena in zaužita božja kap¬ ljica ju je pomirila. Zgodilo -se jc pa tudi, da je bil napoj odklonjen, kar je povzročilo prepir ali celo pretep. Kako so se označevali krčmarji in ime¬ novale gostilne? S tujim laškim ali nemškim imenom so naši predniki klicali' krčmarja ali gostilničarja. Že Trubar omenja «ošte- rijo». Ta beseda se čuje še dandanes med ljudstvom. Ima jo tudi narodna pesem 1 : Kaj oštirji delajo? Delajo tako; Na mizo vince nosijo, da fantje .kron’ce trosijo. Laške «oštarije» še ni izpodrinila domača gostilna ali krčma, ki sta obe vtemeljeni v staroslovenščini (gostilni¬ ca, gostilnik; gostirmica, gostinnik, krčbnik, krčmniik, krčmovati — Miklo¬ šič, Lex.). Beseda «oštarija» ni le ži¬ vela v ustih navadnega ljudstva, nego tudi v knjižni rabi. Iz protestantovske se je preselila v katoliško knjigo. V perikopnem slovstvu je bila domača v 17. in 18. stoletju. Ofhterja navaja o. Hipolit leta 1715. V Pohlinovem Malem besedifhi (1781) ni oštarije, nego : kerahma, kerzhmar, kerzhmariza, kerzh- marishe, a v knjigi Kmetam sa potrebo (1789) rabi Pohlin «oshtaryo». V Guts- manovem slovarju (1789) so nanizana štiri sinonima: kerzhma, taberna, ofhta- ria, gofhtaria, potem: kerzhmar, taber- nazh, tabernauz, gofhtar. Vodnik omenja v « : Lublanfskih Novizdh» (1797) ofhtarije Wildenman na plazi. V Japljevem Sv. pismu se nahaja »filter, ofiitaria; a pu¬ rist Ravnihar (Sgodbe sv. pisma 1816) je tema tujkama slovo dal in pisal: go- ftiniza, goftinzhar. Po njem je posneta: goftniza — goftnik v Listih in ev. leta 1820. Leta 1833. se je prikazala v Li¬ stih in ev.: goftivniza — gostivnik; menda je takrat prvikrat stopila v ra¬ bo ta beseda. Murkov slovar (1833) ie še nima, nego: oftharija, kerzh¬ ma, taberna — poslednja opremlje¬ na s križcem kot nepravslovenska beseda. Tudi «taberna», «tabernati» je italijanska izposojenka. Še bolj pa sta vkoreninjena nemški «birt» in «birtinja». Stari Ljubljančani so za označevanje gostilen jemali sploh v ra¬ bo nemške spakedranke, ki še sedaj niso popolnoma izmrle n. pr. Bidelmon, Elefont (okrajšano: Lafont), Vajsen- volf, Krajcbirt, Kajzerbirt, Šnodelbirt i. t d. Kakor drugod so bile v Ljubljani za¬ znamovane gostilne s smrekovimi vr¬ šički ali z oblati jem. Smrečje je bilo znak vinotoča, strugotine pa so nazna¬ njale, da se toči v krčmi pivo. Trtna mladika, ovita okrog smrečine, je va¬ bila v jeseni na mošt. Gostilnam so dajali naši predniki različna imena. Nekatere so zvali po krstnem, rodbinskem ali hišnem imenu gostilničarja, druge po hišni številki (izza leta 1771., ko so bile ljubljanske hiše nuimeriraine), po angelih in svetni¬ kih, po vladanjih in njihovih dvorih, po - 9 — izrednih ljudeh, po pokrajinskih in na¬ rodnih imenih, po stanovih, po legi, po velikih mestih, po znamenitih dogod¬ kih, po raznih orodjih in pripravah, po nebesnih telesih. Radi so imenovali ljubljanske gostilne po živalih in rast¬ linah. Mnogo je bilo tudi smešljivik: n. pr. Bahabirt, Figabirt, Interfat (na Zgornjih Poljanah leta 1775.), Klobasa- birt, Movzabirt (v Kurji vasi), Knedel- fabrika, Švederbirt. S tem zdevkom so dražili leta 1781. krčmarja Jakoba Kralja. Zanimati utegne, kako je bilo žival¬ stvo zastopano v imenoslovju starih ljubljanskih go-stilen. Po domačih živa¬ lih so se zvale krčme: pri Belem in Zlatem konjiču in pri Pramen, pri Be¬ lem in Zlatem volu, pri Belem, Zlatem in Črnem jagnjetu; po divjih živalih: Zlati lev, Slon, Mali slon, Črni medved, Zlati, Beli in navadni jelen, Srna (kje je bila gostilna «Zur Gemse«?). 1 Po perutnini: Sokol, črni orel, Petelin, Golobček. Škrjaneek, Tiček; po vodnih živalih: Zlata riba, Rak. Pozabiti ne smemo Komarja. Na čebele spominja Panj. Izveski. Izveski s slikami in napiisi so bili nek¬ daj na ljubljanskih gostilnah redki. Kolikor je bilo teh, so bili pred dobri¬ mi 60 leti vsi nemški. Taki so bili do novejše dobe tudi jedilni listi. Z napisi na trgovinah in uradih vred so dajali gostilniški napisi Ljubljani nemško lice. Prvi slovenski napis se je prikazal na Sv. Petra cesta nad gostilno «pri Go- lobčku» konec leta 1866 (g. V. Rohr- man). Obešanje izveska ali «krščenje» gostilne se je vršilo večkrat na slove¬ sen način, o čemer priča vest, ki se nam je ohranila o ščitu nad vrati krč¬ me «pri črnem orlu» («Zum Schwar- zen Adler* 2 na Luži — tako se je zval do nedavna zapadni del sedanje Riim- 1 iNa vrtu ,p,ri Srni sta igrali ob Anini sve¬ čanosti leta 1845. dve godbi (LZg 1845). 2 »črni orel« je star ljubljanski ptič. Že leta 1637. ife sprejemal žejne goste 1 pod svoja krila. Valvasor (*1, 721) poroča, da je v hišo. kjer te tičal »črni orel«, treščilo dne 25. avgusta i. 1. Gostilna z ost. »pri črnem 1 orlu« je bila nekje v Gradišču v ske cešte). Tisti črni orel, ki ga je v po¬ dob 11 neznan slikar, je prifrčal na Lu¬ žo 18. septembra 1858. O tej priliki je bila prirejena slavnost v krčmi Ant. Lisca vpričo stalnih in slučajnih go¬ stov, ki so se zabavali o tej priliki s petjem, godbo in plesom. Na sporedu je bila tudi priigodnica, ki jo je na krč¬ marjevo prošnjo v «največji naglici* skoval njegov prijatelj veseljak Fran Valenta, ki bi po mnenju staroste g. Frana Drenika utegnil biti oče pokoj¬ nega skladatelja in pevca Vojteha Va¬ lente. Daši je poln hib, priobčujemo tu Valentov precej kosmati proizvod: 3 Lublanski zev folk se po ulcah vali. Škricmani stari in tudi mladi 4 Use dirja na lušo, bog ve, kaj je tam Al tepe en mofh babo, al je sgoru en hram? Jest pertezhem tud vun, per usak stop- ni p. Al vidu tam nesim ne vogen, ne dim, Pa pred eno hišo, velik folka stoji, Ed’n drug’m!U pomiga — sa norca smo mi. Na enkrat sagleda en gospod is očmi De nad hišnim uratam se nekej bliši, Savuka prov glasno — se prime sa ... Prav, vid’te en čudeš, tle visi en Skit. Oštarija usa nova — sa lušo en tir Je vstvarjena tukaj — to je vunder hudir 3. desetletju minulega stoletja. Sredi le¬ ta 1838. je namreč naznanil celovški pre¬ voznik (Lohnkutscher) Ivan Panritsch ob¬ činstvu, da ne bo več ostajal pri Maliču, nego »pri Črnem orlu« (L Zg 1838). 3 Nemški naslov se glasi: Arie wie beim Stangenwalder Liede Verfasst in grosister Eile, als bei dem Wirtsihause an der Lusha in Lalbach am 18. 7ber 1858 das Schild zutn sohwarzen Adler aufgestellt wurde, auf Verlangem voim Franz Vallenta. Roko¬ pis je našel pok. tapetmik Fr. Stražar na nekem podstrešju. Zanimivo je, kako se je pisec tega »pesniškega« izdelka Ibomil s pra¬ vopisom imešaje gajico iz bohoričico. 1 Prva dva stiha sta se prvotno glasila, Ro ulcah lublansikih ufe danes nori En drusga upraiša, kaj nek se godi — 10 — Kdo je neki tle birt, se šiher Štirna Mende Lisec se piše — pa še lise ne ima. Birtna je prov lušna— poslušajte me vi, Take kuharce dobre na svet nekir ni, Le Hčirka nar raj per mladenčah 1 tizhi, Tam se n'jen serčik nar bol ohladi. U tej oštariji se ov 2 in vinu dobi Birt ga pa ueas en mal pokersti, On prav, kaj pa je, če t’ga greha sim kriv, Sej sim čisto vodico u sočik uliv 3 . Sato, k’je Tone pregrešen, k’ne mara sa nič, Je na Shild miu perletu en prov čenn tič, Yeš lufbi moj Lisec, čem tič je urag, Če piačo boš mešov — te bo opraskov , ta spak. Namest Odlarja b’b'iu golobčka jest usev, Prov lepiga bel’ga, tega b’biv jest vesev, Nedolžnost je bela, čern je pa greh, Lub’ Tone! od greha je šje tok poln to j mčh. Sato skerbi sa pijačo sa dobro uselej Tok bomo k’teb peršli še rad sa naprej Če pa tega ne očes, storiš ti drugač 4 , Naj Odlar te sterga ta čemi rogač Usak dan, če moliš — prosi Boga Deb ti na čelo ne srasla roga Maš šeničico fletno o srečen si ti Ona je čista, malktirkrat... 5 Pridgvali so undan Pater Angelus Rant 0 1 Izvirno: šfcedenltah. 2 (Izv.: bi.r. 3 2.— 4. stih izv.: Pa velik ga u birtovo- gerlo šteti Sato on to piačo is vodo kensti In ne pomisli — de greh on stori. 4 Izv.: Če boš pa še favšov, ne ratov drugač, 5 Izv.: Nikar si ti vamp ne tok 's vinam nall 8 V ljubljanskem frančrščansketn samo¬ stanu je biivfil tedaj bivši provinciial in doslužen gimnazijski prefekt p. Angelus, ki pa se ni pisal za Ranta, nego za Gorenjca. (Cat. deri -1858, 94). Ljubljančanom je ži¬ vel leta 1858. še v sipominu slavni pridigar p. Felicijan Rant (t 3. 4. 1842). De pride Lisec Tone u kratkim na kant So rekli, on je bil malktirkrat golant Poreden pa smiram, kje bil on še fant. Anton je pro(v) umen, on je ta prav tič, Pametnej kok er ta nar starej čič, Sa vince popiti njma on par Sato ga pa mora tod večkrat isdar. Sdej sim povedov, kaj je treba blo bit Srečen postavlen sa oštarijo je škit, Sdej skusmo pa birtno in birta častit Tud Reško to fletno — na sdravje jim pit. Mi ‘oomo tod usi — naj bo gospod ali kmet Veselja tod dones en malu imeit Sauriskajmo ukupaj, Bog nej nas šivi, Glaške sagrafomo — le pitno ga mi. Imenopis starih ljubljanskih gostilen. V naslednjem priobčim imenopis sta¬ rih ljubljanskih gostilen, povzet iz ust¬ nih, pisanih in tiskanih virov in sega¬ joči nekako do pokesa leta 1895., ko se je spočela nova Ljubljana. Obžalujem, da pričujoči seznam ni popolnejši. Ker se pisec te razprave zaveda mnogih ne- doistatkov, prosi starejše Ljubljančane, da bi s točnimi podatki in pojasnili o ne¬ kdanjih pivnicah pripomogli k izpo¬ polnitvi statusa starih ljubljanskih go¬ stilen. Zlasti bi bila dobro došla pojas¬ nila, kje so se nahajale nekatere gostil¬ ne, katerim sedaj ni sledu m. pr. gostil¬ na »pri Hajduku« (»beim Haiducken«), kjer je v noči 7. sept 1812 s svojimi prijatelji poslednljikrait pil dr. Fran Re¬ pič, baje zabavljal na prostozidarje in nato izginil; njegovo truplo so našli pozneje v Ljubljanici (Dimite IV. 358). Gradivo je razvrščeno po stari raz¬ delitvi Ljubljane; zato pride najprej na vrsto mesto, nato predmestja: Senf- peterisko, Poljansko, Karlovško, Kapu¬ cinsko, Gradišče, Krakovo, Trnovo in Barje. Ulice. ležeče tiskane, so navede¬ ne s sedanjimi imeni, hiše s sedanjimi številkami. Stare, še vedno delujoče gostilne so natisnjene z mastnimi čr¬ kami. 1. Mesto. Florijatiska ulica. — Krog Sv. Flori¬ jana ie bilo nekdaj dokaj gostilen. Ni — 11 — čuda, saj so skozi Pisana vrata priha¬ jali v mesto vinoljubni Dolenjci in z meščani vred polnili ondotne krčme. Začnimo z naštevanjem gostil en v Flo¬ ri j ansk-i ulici! «Pri Gorišeku* so zvali pred 50 leti gostilno »pri Dachsu« (št. 33) po teda¬ njem posestniku Francetu Gorišeku (ost.). «Pri Brčanu* so rekah krčmi na¬ sproti Gorišeka. Tu je v začetku 19. stoletja krčmaril Luka Škrl, ki je hkra¬ ti opravljal službo sla okrožnega urada. «Pri Deteljici* (št. 24) je stara go¬ stilna, ki se ji je reklo prej «pri Kle- blatu». To ime je podedovala po po¬ sestniku Kleblatu, kateri je imel tu v drugi polovici 18. stoletja pivovarno in pivotoč. Pivovarna je bila «pri Dete¬ ljici* še leta 1847 (LZg 1847). Na voglu Floriljanske in Rožne ulice deluje sedaj Rudolfa Sikulja gostilna in prenočišče »pri Amerikancu« (št. 20, oist.). Prej se je reklo tu «pri Franci*. Vežna vrata so označena z monogra- mom AS in letnico 1804. Hiši je bil te¬ daj lastnik in najbrž tudi zgraditelj pe¬ kovski mojster in gostilničar Anton Spa- rovie. Na stavbišču sedanjega šentjakob¬ skega župnišča je nekoč vabila na sla¬ bo pijačo in sumljivo zabavo krčma za- kotnica «Zum Krutapen Finfar*. Njen slovenski priimek naj se pogrezne, v pozabo. “ ^ IP Izvirno ime «pri Rdeči mareli* je no¬ sila krčma na sedanji št. 19. Reklo se ji je tudi »pri Numero firefircig«, ker je bila do leta 1877. št. 44. Imela je slepega gospodarja. «Zlata kaplja* je bila znamenita go¬ stilna v Florijanski ulici št. 17. Pred leti je bilo tamkaj shajališče narodnja¬ kov': drja Kušarja, drja Hribarja, drja Kapusa, Pavla Lozarja in dr. Leta 1838 so prodajali tu čez cesto dobrega do- lenjca bokal po 12, 16, 20 in 24 krajcar¬ jev (LZg 1838). Sedalj je v tej hiši :< iz¬ it uh pri Sv. Florijanu*. Gostilna št. 15 (sedali Maitija Grab¬ nar) se je zvala leta 1839. «beim Bur- gundilschen Kreuz* (LZg 1839). «Prl Širnimi* — pod tem naislovom je bila znana gostilna na št. 6 poleg se¬ danje Kajfeževe, a šopirila se je tudi z nemškim imenom «Zum We'ingarten», kakor se je bralo na njenem izvesku s sliko trgatve v vinogradu. Ime «pri Šimnu« ji je ostalo menda po Simonu Cvaijerju, ki je gospodaril tu krog leta 1833. Kajfeževi gostilni (št. 4) je bilo prej ime «pri Belem Kranjcu*. Ob nji in tu¬ di ob drugih gostilnah v Florijanski uli¬ ci so stale zlalsti ob tržnih in semajnih dneh vrste kmečkih lesitvenic in tovor¬ nih voz. Ker se je zaradi njih v ozki ulici oviral prehod in je pretila nevar¬ nost, je mestni magistrat prepovedal to razvado. Leta 1763. so zabeleženi v Florijan¬ ski ulici gostilničarji: Kleblait, tkalec Pezdirec, peka Kozlevčar in Zabuko¬ vec, Brinovec. Krog leta 1800. je bila na št. 13 vinotočnica Ivana Alojzija Gruberja. V sosedni hiši je ob istem času 'krčmovala soproga kiparja Frana Schwarzla Terezija. Ulica na Grad. — Na sedanji št. 3 je bila nekdaj Kebrova žganjarna. Z grajskega pobočja se ozira na me¬ sto in okolico gostilna «na Osojah* («Sonnenwendbof»). Krog leta 1870. je zgradil to poslopje tesarski mojster Anton Jerančič in porabil razvaline smodnlšnice, ki je strašila nekdaj na tem prostoru. Iz tega porušenega «tur- na» izvira najbrž kamen z letnico 1679, vzidan v južno steno osojskega po¬ slopja. Hrenova ulica. — Na št. 14 je bila krog leta 1798. do 1802. žganjarna Gregorja Haceta. Na št. 18 je tabernal z vinom neki HuidalbiVnlk (A. Miillnerja rokopis v lijublj. muzeju). Rožna ulica. — »Pri Lozarju« (št. 15) je stara gostilna, kateri je bila mnoga desetletja lastnica ugledna rodbina Lenčetova, po domače Gosposčeva z Lavrice (Mihael, potem Karol Lenče). Ko se je bi! pojavil leta 1825. Šentja¬ kobski most. so nazvali to gostilno «prl Novem mostu« (»zur Neuen Brucke«). Pozneje so jo prekrstili v «Gasthaus zur Stadt Miinchen*, a ljudje šo vedno rekah »pri Lozarju*. Svojim večernim gostom je prištevala Lozarjeva gostil¬ na nekdaj pesnika Prešerna, ki se je tamkaj večkrat zabaval v družbi ljub¬ ljanskih meščanov; med njimi je bil tiskar Jožef Blaznik (pok. Ivan Žan). - 12 — Pesnik je iimel le par korakov iz svo¬ jega stanovanja v Rožni ulici št. 5, kjer je bival več let pri svojem starem stri¬ cu Jožefu Prešernu (u. 1835). Poleg Lazarja na št. 13 je bila zasidrana go¬ stilna «zum Anker». Na Voglu Rožne ulice št. 39 im Žab- jaka št. 1, kjer je sedaj Jeločnikova tobakarna, je bila krčma «pri Prontu». Leta 1833. do približno 1860. ji je bil lastnik Leopold Brand. Nad vrati te stare enonadstropne hiše je bila pri¬ trjena dolga železna plošča, na kateri je bila naslikana goreča Moskva z na¬ pisom «Qastha-us zum Brand vom Mo- skau». Bodisi z oziram na ime njenega imetnika, bodisi glede na požar, pona¬ zorjen na plošči, so domačini zvali to gostilno «pri Prontu», ki rabi kot hišno ime še dandanašnji. Ščit z gorečo Mo¬ skvo je izginil krog leta 1862.; potem 10 do 12 let mi bilo tu kreme. Obnov¬ ljeni gostilni so izbrali ime «G. zur Stadt Triest», a je obratovala le par let (g. J. Robida). Pripomnim, da je bila pred nekaterimi leti v starini na prodaj deska s pravkar navedenim na¬ pisom. Pročelje Prontove hiše je v vi¬ šini prvega nadstropja opremljeno s starim svetniškim kipom. Žabjak. — Leta 1763. sta. si bila so¬ seda na Zabijaku št. 3 in 4. Andrej Per¬ ne in Lukan. Poleg krčmarstva sta špogala še drug obrt: prvi je bil pek, drugi čevljar (A. Miillner 1. c.). Na št. 3 je sedaj gostdna M. Ražma. Leta 1788. je tafoe-mad na Žaibjaku št. 2 Ma¬ tija Suhodobnik, ki je tistega leta vzel za ženo Nežiko, hčer gostilničarja in me¬ ščana na Šentpeterskem predmestju Iv. Jevnikarja. Prastara gostilna, stoječa ob treh ulicah (Žafojak št. 6, Hrenova ulica št. 24 nasproti nekdanje vojaške prevoz- niee in Pred Prulaimi št. 13) je »Sod¬ ček«, kakor se sedaj zove. V prejšnjih časih je bil zlat in so mu rekali «Fasel- birt». Kjer sedaj «Sodček» žejne na¬ paja, je bila nekoč gostilna «zum Was- sertor«, hraneča spomin na Vodna vra¬ ta, h katerim je spadal okrogel stolp, stoiječ Ob Ljubljanici do leta 1787. in grablje, držeče v poševni smeri preko Ljubljanice do Brega in braneče lad¬ jam v mesto. Konec 18. in v začetku 19. stoletja je gospodaril in krčmarji tu Martin Srovc. Steno dvorišča pri «Sodčku» krasi v plitki vdolbini name¬ ščen reliefni križ s Kristom, Marijo in sv. Ivanom. Ta. krog 1 m visoki spome¬ nik izvira baje iz 15. stoletja. Odkod je prišel na sedanje mesto', ni dognano-. Steska meni, da je utegnil biti kdaj last jezuitov in da se je po velikem požaru leta 1774 premestil semkaj (ZUZI, 40, kjer je vpodobljen). Verjetnejša ie do¬ mneva, da je bil ta starodavni križ do leta 1787 vzidan v stolpu »na vodi«; saj je znano, da so naši predniki radi krasili mestna vrata s svetimi podobami (gosp. Ante Gaber). Pri »Faselbirtu« je imel Prešeren de¬ set let s svojimi prijatelji tajne- sestanke (KO 1904, 106). Zvezdarska ulica. — Hiši št. 4 (sedaj last Marijane Tschada) je bil leta 1618 posestnik kamnosek Jurij Pruner, ki se je poleg svoje obrti bavil z vinsko kup¬ čijo. Vino je dobival nekaj z Dolenj¬ skega, nekaj iz Vipave in iz Istre. Leta 1623. je plačal magistratu davka za štiri ladje vina: vipavskega mošta, do- lemjca in terana 4 gld. 8 kr. Leta 1624 je prejel na štirih ladjah 14 veder (la-g-1) vipavca in 71 V* veder terana in dolenjca ter odštel davka 9 gld, 29 kr. Po njegovi smrti leta 1645 je prevzel gospodarstvo njegov sin Jurij, ki je opustil vinsko kupčijo (Radics, Alte Hauser III. 104). Sv. Jakoba trg. — Gostilna »pri Vi¬ rantu* je nosila nemško ime «zur Stern- warte» («pri Zvezdogleduici», tako so pogo-dile »Novice« leta 1868.) v spomin na zvezdarno razjezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh je¬ zuitskih semenišč sezidal med leti 1775 in 1781. poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije. Leta 1840. je dodal Anton Virant obširen prizidek tej monumentalni hiši (Radics, 1. c. I. 18). Virantova gostilna, združena s kavar¬ no in prenočišči, se je dvignila v vrsto ljubljanskih hotelov. Pri Virantu je pri¬ redilo Filharmonično društvo krog leta 1860 koncert. Dokler je zboroval v nekdanji Reduti kranjski deželni zbor, je bilo pri Virantu zbirališče slovenskih poslancev. Čez Zvezdarsko ulico je imela Virantova hiša prostoren vrt. Pred štirimi leti je prešla iz rok Kranj- — 13 — ske hranilnice v laist poštnega ravna¬ teljstva. Konec Virantovega vrta je stala eno" nadstropna hiša z nad vratnim reliefom žalostne Matere božje, obdane s kip¬ cema sv. Roka in sv. Boštjana (DS 1902, 736). V tej nekdaj Mislejevi, po¬ smeje Robbovi hiši, podrti pozimi let-v 1898., je cvetela gostilna «zum Vergiss- meinnidht», ki se je zvala nekaj časa »Gasthaus zur Stadt Emaus« in se na¬ posled prelevila v «Prešemov hram», nahajajoči se sedaj v Rožni ulici št. 29. »Prešernov hram“ na Sv. Jakoba trgu, podrt leta 1898. Nasproti cerkvi sv. Jakoba deluje iz¬ za leta 1868. izkuh in gostilna «pri Francu*. Sedanji gospodar Fran Br- gant je združili z gostilno prodajo špe¬ cerijskega blaga. V nekdaj Blagajevi, sedaj Lazzarini- jevi hiši št. 8 je bila izza davnih časov vinotočnica, kjer se je prodajala kap¬ ljica iz vinogradov grofov Blagajev. Sedaj je tam «Vinoto5 pri grofu Bla¬ gaju*. V Palusovi hiši na voglu Sv. Jakoba trga in Zatiške ulice (št. 1), iz katere je bil vhod, je tabennaia do predkrat- kim gostilna «pri Tomlešku». Nekdaj so se ustavljali tu v Zatiški ulici tovor¬ ni vozovi, ki so odvažali razno blago proti dolenjski metropoli. Glavni voz¬ nik je bil Fovriček. Vozovi so izginili, Na Sv. Jakoba trgu — prva na levi je nek¬ danja Truoarjeva hiša, druga Blagajeva go¬ stilna in tretja gostilna pri Tomlešku — po potresu vse nove, na desni pa vogal Redute. ko se je leta 1894. otvorila dolenjska železnica. Tedaj je jel Fovriček nakla¬ dati v Novem mestu in voziti v Belo Krajino. Sfari trg. — Na mestu sedanje ka¬ varne, sladščičame in pekarne Jakoba Zalaznika (št. 21) je delovala leta 1840. kavarna (LZg 1840) — kavo je kuhal Tal, pozneje Melhiior, ki je bil Švicar. Krog leta 1860. se je iz Stritarjeve uli¬ ce semkaj premestila Hermanova ka¬ varna (g. P. Grasselli). Med sedanjo št. 28 in 30 je bila do potrčsa ozka steza, 1 držeča v »Plav- čev kevder», živahno zbirališče žga¬ nj apivcev; tičal je v hiši Josipine Sela¬ nove št. 30, ki je bila nekdaj last Iva¬ na Nep. Plautza. Gostilna »pri Ribiču« je lovila v svo¬ jo mrežo tam, kjer je sedaj Zormanovo mokarstvo (št. 32). Pivnice se je tišča¬ la prodajalna glasbil, ki se je včasih, kadar je bilo dosti gostov, izpremenila v točarnioo. 1 Deschmanov načrt Ljubljane iz leta 1827., ki mu v natančnosti doslej še nobe¬ den naslednik ni kos, navaja v sedanjem starotrškem sklopu hiš št. 8—34 (med 1 Za_ tiško ulico in Vodno stezo) tri uličice: 1.) med Zatišlkim dvorcem št. 34 im 32; ta uli¬ ca še obstoji, a je na obeh kancih zaprta; 2.) med št. 28 in 30, ki je po potresu odpa- la, kakor tudi 3.) steiza med št. 26 in 28. — 14 — Na št. 17, kijer je sedaj Trdinova tr¬ govina, je bila leta 1848. kavarna (Co¬ sta, R. 25). «Zum Kleinen Vieh» ali «zum Kleinen Elefanten» se je zvala gostilna v Blaz- nikovi hiši št. 12. V tej hiši je bila go¬ stilna že pred letom 1836. Nekaj let je točil tu Hafner, poznejši restaivrater na Južnem kolodvoru. V nasprotni Jesenkovi hiši (št. 11) je gasila žejo gostilna «zur Feuerwehr». V rojstni hiši Valvasorjevi sedaj Petkosigovi št. 4, ki še vedno pogreša spominske plošče, je obratovala gostil¬ na «pri Veberju». V nekdanji Ničmanovi hiši (št. 3) je bila leta 1762. vinotočnica nekega Sina (A. Miillner 1. c.). V prednici sedanje gostilne «Pod Trančo» (št. 1) so se točila leta 1837. naslednja vina: pristni beli dorenber- žan bokal po 16 krajcarjev, pristni črni goričan po isti ceni, pristni beli goričan po 14 kraje. (LZg 1837). Mestni trg. — Na Hradeckega most gleda vinotoč «Grajska klet«, prej go¬ stilna «pri Fridrihu* (št. 13). Odkod njeno ime? V zapisnikih ljubljanskih hiš (1853—1877) je zabeležena kot hiš¬ na posestnica Ludovika Fridrich. Go¬ spodarji so se menjali, a ime Fridrih je ostalo gostilni še mnogo let. Leta 1841. (tudi še leta 1846.) se je nahajala tu Glaserjeva kavarna in sladčičarna (LZg 1841, 1846). Mlajša je rajena bližnja soseda re¬ stavracija »Pod skalco« (št. 11). V Simonettijevi hiši (št. 6) je krčmo- val leta 1798. Tomaž Kovač. V sedanji Bernatovičevi hiši (št. 5) je bila že v začetku preteklega stoletja kavarna Colorettova. V lasti Coloretto- vih je ostala nad šest desetletij. Bila je sloveča in priljubljena meščanom in častnikom, ki so se tu zabavali v po¬ letnem času ob mizah, postavljenih pod razpeto plahto na hodniku (g. P. G.). O raji je zložil Hilar V. (Miroslav Vil¬ har) v «Novicah» leta 1862. «Burko o kavani«, dolgo pesem (29 kitic), po¬ svečeno «svojim prijatlom«. Začetek «Burke» slove: Sred našega mesta kavana stoji, kavana prijetna, da daleč slovi. Naš Tone tam kuha za svoje može, za enega «kavo», za druz’ga «kafe». Sred sobe prostorne je zelen biljar, mladenči tam naši kegljajo za d’nar. Od spredaj prot’ trgu sta okenca dva, pred oknom mizi z lesen’ga lesa. Tone, omenjen v drugi kitici, je bil marker. Razen biljarda so špogali tu domino in kartanje. Vilhar šaljivo ozna¬ čuje posamezne igralce s potvorjenimi priimki — nemška je poslovenil, ali s krstnimi imeni. V izvodu »Novic«, ki je bil izprva last pok. Rudolfa Endli- chenja, so pripisana nekatera prava imena — žal, ne vsa. V to kavarno so zahajali: Maurer, Leroher, Fuchs, Stergar, «Lepi Korel», t. j. dr. Drago¬ tin Bleivveiis, Peter Levičnik, Fischer, Zakrajšek, Orel, Miha Ambrož. Zani¬ miv je konec «Burke»: Domače je gnezdo. Veselo je vse, debelo okroglo, Matevže le ne. Kavana je naša, Domači smio mi! Če stopim čez vrata — po zelju diši! Ko je nehala kavama, je prodajal tu drobnarije Ivan Zupančič, čigar nasled¬ nik je bil knjigar Jurij Lercher. Krog leta 1880. pa je obnovil kavarno Mar- zolini, slovenska korenina z italijan¬ skim priimkom, in jo nazval »Merkur« (g. P. G.). Pred škofijo. — Na št. 21, kjer je se¬ daj v pritličju Persohetova trgovina, je bil nald poldrugsto let nameščen naj¬ starejši ljubljanski hotel «Wiilder Mann* — stari Ljubljančani so ga pretvorili v «Bidelmon». Ustanovljen je bil leta 1731. izza vladnega ukaza mestnemu magistratu, da naj poskrbi za stanova¬ nje potnikom in vojakom. Po zboljšanih cestah se je vsako leto množilo število tujcev, ki so mudeč se v Ljubljani mo¬ rali prenočevati ali v poštnem poslopju ali v kakem samostanu. Zato in da bi meščanom nekoliko olajšal breme vo- 15 — jaškega nastanovarija, je kupil magi¬ strat nekaj gostilen, med njimi eno na Žabjafcu. Dve blizu Rotovža kupljeni hiši je strnil v eno za hotel «pri Bidel- monu». Leta 1736. se je pojavila med prVim in drugim nadstropjem hotela slika Herkuila — divjaka, ki jo je bil mestni magistrat naročil pri slikarju Ivanu Zupančiču. Portal in okraske pri oknih je izgotovil leta 1742. Ludovilk Bomfoasio s kamnosekom Frančiškom Grumnikom (Radics, 1. c. I. 58). Tujcem je bilo na razpolago 10 sob. Prva hote- lirlka in gostilničarka pri «Bidelmonu» je bila vdova Šinfentova. «Bi'delmon» Hotel „Bidelmon“ Pred škofijo. je bil namenjen višji potujoči gosbbdi, toda zaradi večkratnega obilnega vo¬ jaškega nastanjevanja, ki je zadevalo tudi to gostilno, se je marsikdaj pripe¬ tilo, da niso dobili stanovanja visoki potniki, oziroma prenočišča, ker so bile najboljše sobe «pri Bi [ delrpionu» dane v zakup zasebnikom, dočiitn so se morali odlični potniki zadovoljiti s slabejšimi, ali pa so bili primorani iskati stanova¬ nje v predmestjih, ali celo v naj-slab- šem vremenu dalje potovati. Zato se je pritožil leta 1754. poštni upravitelj Amigoni in izposloval, da je mestni magistrat izročil tudi drugo nadstropje «Bidehniona» proti zmerni zakupnim gostilničarju (MHK 1863, 60). Izza leta 1763., ko ga je mestni magistrat prodal, je bil «Bidelmon» zasebna last. V svo¬ je prostore je sprejemal najodličnejše goste, vladarje in druge veliikaše. Opo¬ zarjam na opis «BMdmona» in njego¬ vih gostov v Govekarjevem romanu «Svitanje». Bidelmonov hotel je bil opuščen leta 1868. Gori omenjena div¬ jakova slika, dotlej nameščena tik vho¬ da na desni pritlični steni, je potem še nekaj časa visela v veži. Pred sliko divjega moža je rada postajala ljub¬ ljanska mladina in strmela nad srpo gledajočim divjakom, oboroženim z gorjačo. Pravkar se je našla med staro šaro v podstrešju hiše št. 21, ki je sedaj last Kranjske hranilnice. Po dobroti nje¬ nega predsednika g. Dragotina Hribarja jo je sprejel Narodni muzej v svoje okrilje. Nekdanji hotel «pri Bidelmo- nu» prištevamo dandanašnji najkras- nejšim stavbam stare Ljubljane (UZU 1925, 92). V nasprotni hiši, kateri je bila še ne¬ davno lastnica Ljubljanska kreditna banka, se je nahajala pred 123 leti ka¬ varna. Blizu «Bidelmona» v Renzenbergovi (sedaj Simončičevi) hiši Št. 19 je tičala pred 60 leti žganjarna. Ljubljančani so prekosili raziskoval¬ ce severnih ledenih pokrajin in že dav¬ no dospeli na severni tečaj, saj jim je bil na razpolago sredi mesta. Tam, kjer sedaj prodajata Ravhekar in Dr- ganc (št. 20) oljnate barve, je točila gostilna «Zuim Nordpol*. Pred 50 leti je v nji cvetela brdka Marija Goro- grajšekova, katere žalostno usodo je pomilovala leta 1876. vsa Ljubljana. Na sv. Petra in Pavla dan je napravila — 16 - vesela družba — med njo Nordpolova Marička — izlet po Ljubljanici na Bar¬ je. Ko so se na večer vračali, se je zgodila nesreča. Čoln je zadel pri Šentjakobskem mostu ob kozo in se je preobrnil. Izmed 11 oseb so utonile 4 (N in SN 1876). Pesnik Fran Levstik, častilec Maričkin, je zložil utopljenki nagrobni napis (L. Zbr. spisi II. 50, 376). Leta 1870. se je vgnezdil Pred škofi¬ jo «Sokol». Otvoril je to gostilno Ja¬ kob Mehle, «narodni krčmar*, kakor se je podpisal na vabilu v Noviškem «Oglasniku*, ki se začenja z vzklikom: «Živela Slovenija!* Izmed najstarejših ljubljanskih krčem je Sokolova soseda: gostilna «pri Ko¬ lovratu« («Zum -Spinnrad* leta 1836.) Obratovala je že za francoske zasedbe. Tedaj je maršal Marmont strogo pre¬ povedal svojim vojakom vsako nasil- stvo, rop in tatvino. A zgodilo se je, da je neki francoski vojak v pijanosti silama iztrgal zlate uhane Kolovratar- jevi natakarici. Deklica ni mirovala, nego srčno stopila v škofijo, kjer je stanoval Marmont in se pritožila. Mar¬ šal je takoj ukazal, naj primejo vojaka roparja. Bil je obsojen na smrt in pri šenklavški cerkvi pod podobo Žalostne Matere božje ustreljen (ZMS XIII, 18). — Da se ne pozabi, bodi omenjen tu pri¬ zor iz novejše zgodovine Kolovra-tar- jeve gostilne. Zvečer 20. sept. 1908 je bila oškropljena z nedolžno slovensko krvjo. Tedaj so streljali nemški avstrij¬ ski vojaki na Slovence na Pogačarje¬ vem trgu, kjer je padel Rudolf Lunder, in skozi ozko ulico med škofijo in stol¬ no cerkvijo. Šest krogel se je zapičilo v Kolovratarjevo hišo, sedma pa je za¬ dela četrtošolca Ivana Adamiča, ki se je zgrudil smrtno zadet in v malo tre¬ nutkih izdihnil. Pločnik pred gostilno je bil ves okrvavljen. Sledove krogel v zidu so morali na višji ukaz zamazati. — Gostilna «pri Kolovratu* je štela pred desetletji med svoje, goste: Levstika, Josipa Nollija, Petra Grassellija, sod¬ nika Kuralta, zdravnika Ludovika Va¬ sica (Proteus [Fr. Govekar], Demoli- rana literatura, SN 1897, 75—78). Študentovska ulica. — Na voglu v sedanji Fabiijanovi hiši je krčmaril le¬ ta 1787. Anton Zajec in potem njegova vdova Elizabeta. Leta 1754. je imela Študentovska ulica, ki se je takrat po bližnjem frančiškanskenL samostanu imenovala Frančiškanska, gostilno v tedanji Kvintlovi hiši (katera je bila ta?). Krekov trg. — Sredi minulega sto¬ letja se je odlikoval med ljubljanskimi gostilnami hotel «pri Avstrijskem dvo¬ ru* («Zum Osterr. Hof»), ki je med ljudstvom slul za «Bahabirta». Hiša — Avgust Jak — Bahabirt. do leta 1785. vojaška žitnica — je pri¬ šla leta 1834. v last Vincenciju Jaku, ki jo je preosnoval v cvetočo gostilno. Costa (R 25) jo je uvrstil takoj za Ma¬ ličem. Vincencij Jak je umrl dne 19. marca 1838, star 43 let (LZg 1838). Slika njegovega naslednika Avgusta Jaka ga predstavlja kot ženina v 19. letu, ko je po umrlem očetu Vincenciju prevzel hotel. Oblečen je v temnomo¬ der suknjič z visokim ovratnikom in rumen telovnik; srajco mu pokriva čr¬ na svilena, čez ovratnik zavezana kra¬ vata z veliko zlato iglo, torej pravi ele- gan svoje dobe (g. A. Gaber). L. 1847 je bil hotelir »pri Avstrijskem dvoru« Ant. Hufoer (LZg 1847). V tem hotelu se je rodil dne 30. marca 1848 Don Carlos, poznejši pretendent na španski prestol; krstil ga je knezoškof Wolf. Istega leta - 17 — 2 je bil Bahabirtov gost srbski knez Mi¬ loš Obrenovič. Meseca maja 1850 se je mudil tu sedem dni avstrijski maršal Radetzky, kateremu je pred odhodom priredila tedaj še obstoječa Narodna straža podoknico (LZg 1912). «Avstrij- ski dvor» je obratoval do leta 1855., ko ga je kupil Ferdinand Mahr in preme¬ stil v njegove prostore že izza leta 1834. obstoječo trgovsko šolo, ki je preminila v svetovni vojni. «Pri Frlincu» ali «pri Zvezdi*, sedaj »Gostilna P. Košak«, je stara, ugledna gostilna (ost.). Hiša stoji izza let 1697. Leta 1787. je točil tu Nikolaj Cankar, krog leta 1830. Valentin Smrekar. V vrt¬ nem salonu so se počenšj z letom 1837. shajali pozimi člani Ljubljanskega stre- ličarskega društva in se zabavali stre- ljaje s puščicami (Radics, I. c. I. 83). Ungar jev a ulica. — Ta neznatna, po potresu razširjena in popolnoma izpre- menjena ulica je bila nekdaj jako obla- godarjena s pivnicami, štela je na levi strani gredoč iz Stritarjeve ulice 4 hiše in v vseh gostilne. Ob starem Meščan¬ skem špitalu na voglu Stritarjeve in Lingarjeve ulice je prežala krčma Ce¬ cilije Šlibarjeve med leti 1787. in 1805. Tik nje je imel vinotoč Pavel Anton Robida že leta 1763. Krog leta 1799. mu ,ie bil naslednik trakter Ivan VVohlmuth. V sosednji hiši je bila leta 1787. gostilna Matije Kisovca, kateremu je sledil v za¬ četku 19. stoletja Ivan Rus. V končni hiši proti škofiji je točil leta 1743. Belič, ki so mu spakedrali slovensko ime v «Wejllitsch» (A. Miillner. 1. c.). Leta 1794. se omenja v »Lingarjevi gasi« krčmar Andrej Maren. V Foderlovi po potresu porušeni hiši je poleg izborne pekarne delovala go¬ stilna, kateri so zdeli leta 1878 ime «Šipkapas» v spomin tedanjih silovitih bojev med Rusi in Turki na Šipki na Bolgarskem. Stritarjeva ulica. — Kjer se nahaja sedaj Krisperjeva trgovina (št. 3), je bila leta 1842. in pozneje kavarna Josi¬ pa Hermana tja do krog leta 1860.. ko se je preselila na Stari trg v sedanje Zalaznikove prostore (g. P. G.). V Kleinovi hišj št. 5 je delovala ko¬ nec 18. stoletja gostilna in pekarna Lu¬ ke Crneta. Sloveča je bila gostilna «pri Prme- tu«, ki je imela izhod tudi v Ribji ulici. Prmeti so pekarili in krčmarili že v 18. stoletju. Njihova hiša št. 7, podrta po po tresu, pozneje Ravniharjev a, je izvirala iz konca 16. stoletja, kar so pričali v pritličju ostanki gotičnega sloga in v ometu najden novec nadvojvode Ferdi¬ nanda Tirolskega (1564—1595) (Argo VI. 108). Zadnji posestnik tega imena Anton Prme je umrl dne 23. septembra 1879; gostilna pa je nehala dne 20. de¬ cembra 1889. «Pri Prrnetu* je bil pred 50 leti «narodni hlev», kjer so se zbira¬ li v zadnji sobi krog stalnega gosta Fra¬ na Levstika slovenski pisatelji in poli¬ tiki: Jurčič, dr. Valentin Zarnik, profe¬ sor Erjavec, prof. Tušek, deželni taj¬ nik Pfeifer. Grasseli, mestni učitelj Pra¬ protnik in mnogi drugi. Levstik jim je dajal jezikovna navodila. Ostre levite je bral nekajkrat zlasti Jurčiču (L. Z. 1888. 423. Proteus, 1. c.). Kakor nekoliko stegnjena podkev je objemala nekdanja Schreyerjeva hiša končno Dežmanovo in dokaj desetletij dajala zavetje jako obiskovani kavarni, imajoči dva vhoda; enega iz Stritarjeve ulice, drugega iz Cankarjevega nabrež¬ ja. Leta 1802. se je zvala Švicarska ka¬ varna (zur Sclnveiz — še leta 1834.). Leta 1839. in pozneje ji je bil lastnik Lansel (g. P. G.), nato Salamon, potem Schmid, ki jo je leta 1876. krstil: «kavar na Valvasor* (N 1876, 404). Po potresu Kavarna »Valvasor" v Stritarjevi ulici in na Cankarjevemu nabrežju. se je preselil »Valvasor« na Marijin trg in se naposled pod vplivom Prešer- - 18 novega spomenika prelevil v «kavar- no Prešeren«. Pri Lanselu je bil vsako popoldne stalni gost dr. Janez Bleiweis. ki si je privoščil pol čašice črne kave. Tja so prihajali dr. Costa, Svetec, Mala¬ vašič, včasih dr. Lovro Toman in ku¬ hali slovensko politiko (g. P. G.). Ribja ulica. — Gostilna «pri Zlati ri¬ bi® domuje v eni izmeči najstarejših je viknil kateri: «Fantje, dohtar gre: sedaj pa le eno zažingajmo!« Za nagra¬ do iim je plačal pesnik marsikak bokal (Haraimbaša [Fr. Podkrajšek] v Slova¬ nu 1916. 71), Leta 1855. že ni bilo več krčme pri «Crnem Juriju*. Na voglu Cankarjevega nabrežja in Ključavničarske ulice št. 5 je sijalo «Soln ce» starim Ljubljančanom. Prednica se¬ ljubljanskih hiš. noseči nad vrati letnico 1528, ime in grb nekdanjega posestnika Volbenka Polža CVVolfgang Posch). V Polževini je stanoval leta 1562 Primož Trubar (Dr. Fr. Kidrič. Ogrodje za biogr Prim. Trubarja. 254). Tu je bila leta 1790. vinotočnica Jakoba Dežma¬ na, leta 1804. Josipa Dežmana. Cankarjevo nabrežje. — V hiši klju¬ čavničarja Rebeka št. 9 je v prvem nadstropju pred 80 leti tabernal oče Er¬ žen po domače Črni Jurij. Redni gost mu je bil pesnik Prešeren. K «Crnemu Juriju« ga je vleklo ubrano petje Kra- koveev in Trnovčanov, ki so večkrat sem zahajali. Ko so ga videli prihajati, danji hiši je bila leta 1681 do 1693 la¬ stnina slavnega zgodovinarja Ivana Vaj karta Valvasorja (Radics, Valvasor, 167). Tu se je vršila prva preizkušnja mestnega vodovoda dne 24. aprila 1890. Namestu «Solnca», ki je pred ne¬ kaj leti mrknilo, ie sedaj «Gostilna pri Nežiki Kraljevi«. Krojaška ulica. — «Gostilna .!. Ma¬ ček« št. 8 je novejšega izvora. V nje¬ nih prostorih je jel leta 1873. prodajati žganje in klobase Jakob Brgant. Potem je gostovalo tu Uradniško konsumno društvo. Naposled je kupil hišo Josip Maček. — 19 — 2 + Prestopimo na levi breg Ljublja¬ nice ! Jurčičev trg. — Pred 40 leti je bila na št. 3 «kavarna Karel» v prvem nad¬ stropju; zato so ji rekli «Kaffeehaus Er ster Stock». Tu je nekaj časa kavarna- ril Fran Krapeš. Zidovska ulica. — Na št. 3 (nekdanja Golčeva hiša) je krčmaril v drugi polo¬ vici 18. stoletja ugledni meščan Niko¬ laj Savinšek. ki se je 651etni vdovec poročil predpustom leta 1783 z Josi- pino, hčerjo gostilničarja Andreja Mali¬ ča, a dva meseca nato umrl za kapjo. Za Savinšekom je izvrševal tu krčmar- ski obrt Andrej Hiti (1802). potem trak- ter Jakob Perše (1815), Josip Jurman (1833). Sosednja hiša št 5, kjer trži sedaj Fran Kos, je bila v isti dobi opremljena z gostilno. Leta 1802. se navaja krčmar Adam Hartl, kateremu sta bila nasled¬ nika Anton Božič (1812) in Josip Božič (1840). 'Leta 1846. se je zvala «Restau- ration» (L. Zg. 1846). Rred vojno je bila tu gostilna »pri Lipi«' (»zur Linde«), Po mnenju g. vseučiliškega prof. drja Ki¬ driča se je zvala Božičeva gostilna »pri Krištofbirtu«, .ker je ta izmed, oštirjev v Židovski ulici edini, ki je 'imel hčerki: Terezijo, r. 12. okt. 1812, in Pepico, roj. 15. febr. 1819.,'»Pri Krištofbirtu« je vne¬ la Prešerna domača hči Rezika (dr. Šket, Prešernova »Zarjavela devičica«, »Kres« III., 1883, 377). Prof. Vidic je omenil v pismu Kastelcu leta 1839. «Krištofbir- ta» in njegovo lepotico («Schone»), ki ju pozdravlja (g. dr. Fr. Kidrič). Ža Re¬ ziko je postopal več let neki Hofpauer. Vsi so mislili, da jo vzame, a pustil jo je na cedilu in se poročil s sestrično Primčeve Julije Marijo, hčerko Jožefa \Vurschbaura, hišnega posestnika na Kongresnem trgu št. 13 ; (stara št. 30.). Prešeren je spesnil »Slovo Krištof- birtove Rez’ke svojemu ženinu Hof- pauru». znano pod naslovom «Zaou- ščena* (Ernestina Jelovšek, Spomini na Prešerna, 83). Leta 1839. so prodajali «prj Krištofbirtu* pristno bavarsko pivo bokal po 16 krajcarjev (L. Zg. 1839). Zidovska ulica se .ie ponašala z do¬ brimi gostilnami: »Zur Linde«, »Zum Blumenstockel« (1871), »Zur Bierquel- le«, ki se je izprevrgla v »Polarstern« na voglu Židovske ulice in Dvorske¬ ga trga (dandanašnji manufakturna trr govina Draga Schvvaba). V okrilju Po¬ larne zvezde se je pred 60 do 65 leti zbirala ljubljanska inteligenca; pri eni mizi so taborili Slovenci, pri drugi Nemci (g. P. G.). Niknile so tamoš- nje gostilne druga za drugo, a «Roža» št. 6, kjer je točil Jakob Marinka že leta 1798., še cvete. Živahno življe¬ nje «pri Roži* pred in po francoski za¬ sedbi je opisal M. Malovrh v zgodo¬ vinski povesti «Pod novim orlom*. U navzočnosti avstrijskega cesarja Fran¬ ca Jožefa leta 1883. je priredil «pri Ro¬ ži* Viktor Smole, nečak Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta, «dvorski podobed» (dr. Prijatelj «Izza kongre- sa» 531). Dogovoril se je s cesarjevim kuharjem in tako so dobivali stalni gosti »pri Roži« tiste dni, ko so bile pojedine v deželnem dvorcu (sedanjem vseučili¬ šču), čez cesto od vsake jedi, ki je bila zavžita pri cesarjevi mizi; zato je plačal vsakdo malenkost 15 gld. Izmed vdele- žencev tega »podobeda« živi edini g. Ivan Schrey (g. P. G.). »Pri Roži« se je čestokrat shajal dr. Ivan Tavčar s svo¬ jimi prijatelji. O stoletnici Prešernovega rojstva je otvoril v tej gostilni njen te¬ danji lastnik Viktor Rohrmann Prešer¬ novo sobo, kjer se je v enem dnevu na¬ bralo 1500 kron za pesnikov spomenik (g. V. Rohrmann). Zidovska steza. — Na št. 4 — sedaj kavarna «Merkur» — je krčmaril leta 1798. do 1805. Josip Pavšek. Turjaški trg. — Na 1 voglu Čevljarske ulice (ali po starem Zlate luknje) in Turjaškega trga domuje že več deset¬ letij kavarna «Eggia», ki je po prevra¬ tu sprejela ime kavama «Jadran». Breg. — V Obrezovi hiši, obrnjeni s pročeljem proti Bregu, porušeni leta 1913. radii regulacije Ljubljanice, je točil nekaj let Peter Strel, potem Anton Za¬ bukovec, ki se je preselil k «Zlati ribi*. V nasprotni sedaj Strletovi hiši št. 2 je krčmoval Jurij Stepan (1799, 1815), pozneje Štefan Schebig. Z gornjega brega št. 14 se je premestila semkaj go¬ stilna «zum Goldenen Schiff». Do pred- kratkim se je zibal ščit s podobo zlatr ladje nad vrati, opremljenimi z letnico 1812; sedaj moli prazen drog; a gostil¬ na še obstoja in se prodaja sedaj v nji dalmatinsko vino. (Izvesek »Zlate ladje« 20 - se vidi na sliki gostilne pri Zabukovcu in sicer na nasprotni hiši). V dr ja. Tavčarja hiši št. 8. kjer je dandanašnji gostilna «pri Metličanu«, se je nahajala leta 1848. kavarna (Co¬ sta R. 25). Gostilna je dobila ime »pri Metličanu« po metliškem rojaku Mar- V pritličnih prostorih sedanje tiskar¬ ne Glasnikovih naslednikov (št. 12) je tičala leta 1739. Kebrova vinotočnica (A. Miillner, 1. c.). Konec 18. in v za¬ četku 19. stoletja je tabrnala tu Marija vdova Kebrova. Njeni potomci so se na¬ hajali tu zabeleženi kot hišni posestniki Gostilna „pri Zabukovcu" na Bregu, podrla leta 1913. tirni Šukljeju, očetu dvornega svetnika Frana Šukljeja, ki je tu točil pred leti vin¬ ski pridelek iz svojih vinogradov, kar je naznanjal napis nad vinotočem: »Me¬ tliško vino na prodaj« — blesteč več de¬ setletij v slovenskem jeziku (Šuklje, Iz mojih spominov, 6). še leta 1833. Za njimi je nastopil Jožef Blasnik in otvoril tiskarno. Gostilna «pri Vitezu« se ponaša s krasnim portalom iz srede 18. stoletja. Ime .ie dobila po viteški glavi, nadome¬ ščajoči sklepnik nad vežnimi vrati. Go¬ stilna v tej hiši se omenja že leta 1754. — 21 - V sosednji hiši (št. 16) je delovala gostilna «pri Šantelnu*, zvana po go¬ spodarju Večeslavu Šantelnu, ki je tu krčmaril okropri Šestici«, kjer je točil leta 1787 Fr. Golob. Gostilni v Burgerjevi hiši št. 10 je bil v isti dobi voditelj Jernej Oblak, čigar naslednik je bil Miha Sadar. - 36 — V sedanji Mathianovi hiši je krčmaril leta 1787. Josip Savinšek, potem Andrej Malič (1802), za njim Andrej Smole (1828). Naposled se je reklo tej gostilni »pri Bišoffranceljnu«, ker je bil krčmar prej sluga pri škofu Wolfu. V nasproti stoječih hišah št. 5, 7, 9 tam, kjer sedaj posluje »Balkan«, je slo¬ vel hotel »pri Zlatem levu« (Zum Gol- denen Lowen«), obsegajoči poleg gostil¬ ne kavarno. Omenjeni hišni sklop je imel razne gospodarje. Na št. 9 je bila še leta 1828 državna mitnica, ostali dve hiši sta bili krog leta 1800. last Maličeve rodbine. V srednji hiši št. 7 je bila že tedaj gostilna, ki jo je vodil Andrej Ma¬ lič. Leta 1802. je krčmaril Nikolaj Šu- sters, leta 1805.Jurij Čurn, leta 1828. Katarina Čolnar, leta 1833. Anton Dol¬ ničar. Že leta 1828 je bil Andrej Froh- lich posestnik št. 5, leta 1860. pa se je nahajal v njegovi lasti ves trohišni sklop. Pod njim se je »Zlati lev« uve¬ ljavil v vrsti ljubljanskih hotelov. Uki¬ nil ga je menda njegov naslednik Anton Frohlich (kdaj?) — Za časa, ko je Dol¬ ničar vodil »Zlatega leva«, je bil nje¬ gov gost Prešeren, nekoč v večji druž¬ bi, v kateri je bil tudi Stanko Vraz * (ZMS 1902, 192, Kd). Kakor »Slon« je tudi »Zlati lev« znamenit v narodnem oziru, saj je bilo tamkaj — v Froh- lichovi hiši na Dunajski cesti — prvo gnezdo »Južnega Sokola«, spo¬ četega na Drenikovem vrhu meseca av¬ gusta 1862. Kmalu po ustanovitvi — pravila so mu bila potrjena šele 10. jun. 1863 — je najel odbor telovadišče pri Frolichu. Telovadili so v ponedeljkih, četrtkih in petkih. Članov je štel »Južni Sokol« o svojem rojstvu 70. IV gostilni %pri Zlatem levu«' so se njegovi dru- štveniki zabavali s petjem, deklamaci¬ jami in godbo (»Torbica« III. 184-186). V prostorih »Južnega Sokola« v Froh- lichovi hiši je jel leta 1865 poučevati otroke in odrasle v telovadbi Štefan Mandič. Poučeval je tudi borjenje s sabljo in rapirjem (»Triglav« I„ 1865, 360). — Pripomnim, da se je zvala Frohlichovar' gostilna na Dunajski cesti leta 1836 in tudi še leta 1847. »pri Be¬ lem križu« (Noviški »Dokl. list« 1847, 10 ). Na stavbišču znamenja sv. Trojice — na stari Ajdovščini — je stala do leta 1690. krčma, ki je bila mestna last. rt Iz Valvasorja (XI, 720) je znano, da je dal ljubljanski mestni magistrat zgra¬ diti krčmo »na Ajdovščini« leta 1633. Hrup ondotnih pivcev je presedal sose¬ dom oo. diskalceatom (po ljubljansko »školcijatom«), katerih samostan s cer¬ kvijo sv, Jožefa je zavzemal selišče se¬ danje Kmetske posojilnice in sosednjih hiš. Menihi so se pogodili z mestnim magistratom, kupili hišo za 800 gld. in jo dali porušiti. Čez 180 let je doletela ista usoda »Piškotovo« ali »Krajcbirtovo« krčmo (»Zum Goldenen Kreuz«), ki je stala ob stiku Dunajske in Gosposvetske ce¬ ste, nekako tam, kjer je sedaj glavni vhod v kavarno »Evropo« (ost.) Ob Dunajski cesti je bila opremljena z le¬ seno ograjo (dr. J. Prijatelj, »Izza kon¬ gresa« 503). Iznad njenih vrat je visel križ, precej podoben križem, kakršne sedaj izobešajo krovci in tesarji, kadar popravljajo strehe. Da sta gostilni »Pri Piškotu« in »pri Krajcbirtu« istovetni, je jasno iz Noviškega »Dokladnega li¬ sta« 1851, 15, kjer stoji: »na dunajski cesti v gostivnici »k zlatimu Križu« (goldenen Kreuz) pri tako imenovanem »Piškotu«. — Krčmar »pri Križu« ' (»Wirt beim Creutz«) je bil leta 1595. Jurij Klemenčič. Leta 1868. podrto hišo so sezidali leta 1635. tedaj se je zvala krčma »pri Belem križu« (LMS 1891, 19l). »Krajcbirta« omenja listina leta 1767. ‘Leta 1781. je bil posestnik »Pi- škotovine« Lovro Sever; gostilno je imel v najemu Ivan Dolničar, čigar 34- letna žena Marija Helena, umrla dne 3. nov. 1780. in pokopana v grobnici bližnje cerkve sv. Jožefa, je slovela po poročilu diskalceatske kronike kot »pr¬ va (t. j. najboljša) kmečka gostilničar¬ ka«. Severji Sn tu gospodarili še leta 1821. — Staro Piškotovo krčmo je ove¬ kovečil dr. Ivan Tavčar v romanu »Iz¬ za kongresa«. Sredi preteklega stoletja je tako shirala, da so se »Novice« (1852, 155) spotikale nad njo pišoč: »Poleg Celovške in Dunajske ceste se nove mogočne hiše vzdigujejo... Le stara bajtica, na pol podrtija pri »Kreuzbirtu« bolnišnici nasprot še stoji kot pavova noga med drugimi lepimi poslopji«. Leta 1857. se je pojavila v »Slov. Romarju« misel, »de bi se na - 37 - Dunajski cesti tiste nizke hišice, koči¬ ce pred bolnišnico, namreč št. 70, 71, 72 odkupile in poderle, de bi bil ves ta prostor prost in odpert. Res je, lepo bi stalo namesto zdajne hišice, dvorišča in ohlevja pri »Kreutzwirthu« kakšino novo in veliko poslopje, ali ve¬ liko lepši, potrebniši in za mesto veliko vredniši bi bil tukaj prost in obširn od¬ pert prostor, to toliko bolj ker se mesto že zdaj na to stran vedno bolj razšir¬ ja«. »Slov. Romarja« načrt, da bi se porabilo stavbišče »Krajcbirtovine« in sosednjih hišic za napravo trga, ki »bi segel od bolnišnice noter do temipeljna protestantov, od nove čedne hiše pri stari pošti noter do velike Mediatovkne hiše«, se ni o-bistinil, pač pa se je iz ruševin »Krajcbirtove« kočice 1. 1878. dvignilo »novo, veliko poslopje«, last Luke Tavčarja, kjer je poleg hotela »Evrope« gostovala nekaj časa »Na¬ rodna tiskarna«, preselivša se 1. 1872. s »Slov. Narodom« v Ljubljano. V go¬ stilniških prostorih, kjer je sedaj kavar- Mia »Evropa«, je bilo zbirališče mladih narodnjakov: dr ja Valentina Zarnika, Levca, dr ja Vošnjaka, dr ja Ambrožiča, dr ja Stareta, Janka Kersnika; duša jim je bil Jurčič. Za rusko-turške vojne so tu željno pričakovali vesti z bojišča. Ko je zvečer Jurčič prinesel najnovejše brzo¬ javke, so ga obkolili in navdušeno po¬ zdravljali ruske uspehe, kadar jih je bi¬ lo kaj, in potem praznili kozarce na sla¬ vo ruskega strica (»Slovan« 1903-4, 235). »Pri Tavčarju« je prirejal literar¬ ni in zabavni klub v zimski dobi 1. 1881 do 1883 ob sobotah zvečer »jour fixe« s predavanji, petjem in godbo. Ti sestanki ' so se potem preselili v stekleni salon ljubljanske Čitalnice. Iz njih je izšlo »Pi¬ sateljsko podporno društvo« (A. Trste¬ njak, Pis. podp. dr. v Lj. 6, 7). Onostranska tovarišica »Krajcbirto¬ ve« krčme gostilna »pri Figovcu«, to- čeča že v 18. stoletju — »Figabirta« navaja neka listina leta 1786. — je vztrajala in se ohranila v svoji zuna¬ nji preproščini kot nekak vzorec, ka- žoči, kakšne so bile nekdanje ljubljan¬ ske predmestne pivnice. Sedanja Fi- govčeva hiša je bila sezidana krog leta 1770. (LMS 1891, 191). Izmed njenih nekdanjih gostilničarjev in posestnikov omenjam Mihaela Smoleta, očeta Pre¬ šernovega prijatelja Andreja Smoleta 'Dr. Prijatelj, »Izza kongresa« 509j. Krog 1. 1799. sta začela tu krčmovati Miha Smole in njegova žena Helena r. Sever iz Kleč. Miha Smole je vsaj že 1. 1805. pridobil obe sosednji hiši na vsako stran. Zena je dokupila še št. 65 (stara). Po smrti Mihe Smoleta je vzela Franceta Valentina, ki je bil poštar poštnega hleva (Kd). Figovčeva gostilna je znamenita, ker se je tu rodil 1. 1800 Andrej Smole, kar oznanja spominska plošča vzidana vanjo in odkrita o pol¬ noči 15. maja 1926. (ost.) " ' Jako ugledna je bila pred pol sto¬ letjem gostilna »pri Medjatu«. Ljudje so ji navadno rekali »pri Meljatu« (ost.). Ime ji je ostavil Ivan Medjat. ki je tu v skromni hišici krčmaril krog leta 1805. ...Sedanjo veliko trinadstropno stavbo je zgradil Simon Svetina leta 1850. Nje¬ gova vdova Marija Svetina (u. 8. 5. 1868) je zapustila hišo za dobrotne na¬ mene — med njimi za sirotišnico — in izročila oskrbovanje hiše ljubljanskim kanonikom. K Medjatu so zahajali ljub¬ ljanski učitelji: Praprotnik, Raktelj in dr. Medjatova gostilna je bila tudi Fr. Levstiku priljubljena (g. P. G.) Dne 15. nov. 1861 zvečer ob osmih je treščilo v Medjatov hlev; trije konji so bili ubiti (N 1861, 389). Krog leta 1881. je nehala gostilna po smrti Medjatove Rezike (Terezije Brišnikove f 22. dec. 1880), dobrotnice ubogim in prijateljice slo¬ venske knjige. Sosednji gostilni v sedanji Polakovi hiši št. 23 se je reklo po posestniku »pri Pavlinu«; nad vrati je bil napis »Zur Ehrenpforte«. Bavarski dvor« (št. 29), hotel z re¬ stavracijo, tako imenovan najbrž v proslavo avstrijske cesarice Elizabete, ki je prišla z bavarskega dvora, je zbi¬ ral nad pol stoletja domačine in tujce v svojih prostorih. Zgrajen je bil leta 1851. Dolgoletni lastnik tej dvonad¬ stropni hiši je bil pokojni rodoljub Ivan Vilhar. »Bavarski dvor« je prestal med svetovno vojno. Nekdanje zlate črke »Baierischer Hof« nadomestuje sedaj na pročelju napis »Gospodarska zveza«. Prednica nekdanji Tschinkelnovi to¬ varni (sedaj »Balkan« ob železniškem tiru) je bila gostilna, kateri je zgradil - 38 - v udobne prostore trakter Andrej Nenig. Gostilna se je ponašala s prostorno dvorano, kjer so pred 62 leti prirejali veselice mehikanski prostovoljci. Od Neniga so kupili hišo Tschinkli (g. Z. G.). Stara je Petercova gostilna nasproti Sv. Krištofu. Gosposvetska cesta. — Desna stran nekdanje Celovške ceste, v začetku svoje posestvo imenoval »Neue Welt« (Vrhovec, LMS 1898, 20), — se ponaša prav tako s častitljivo starostjo (ost.), kakor njena soseda, sedanja gostilna »pri Levu«, v prejšnji dobi imenovana »na Pergeršcii« ali »Pergaš.«, kar utegne biti potvorjeno iz »Herberge« (ost). Na »Naj- beltu« je krčmaril 1. 1780 Tomo Boršt¬ nik, 1. 1781 Jurij Šantel, čigar hči Eliza¬ beta je vzela v zakon leta 1792. Miha- Spominska plošča Andreja Smoleta „Pri Figovcu". prejšnjega stoletja še ne zdržema za¬ zidana, je obstajala iz samih gostilen. »Krajcbirtu« (stara št, 72) je bila sose¬ da krčma Primoža Jereba (št. 70) že leta 1787. Borštnarji so domovali tu še leta 1840. Sedaj je tam gostilna »pri Krajcarju« št. 8 (last Ivana Kmeta). Ime je podedovala po nekdanjem po¬ sestniku Ivanu Kreuzerju. Ob mestni meji proti Šiški na desni strani ceste so vabile vase Gorenjce in meščane tri pivnice: Gostilna »pri No¬ vem svetu« (»Neuwelt«. — Ljudje so jo zvali »Najbelt«), nekdanja pristava Me¬ ščanskega spitala, ki jo je kupil na dražbi pl. Fodransperg leta 1771 in to ela Ambroža s »Forštata« in postala mati poznejšega ljubljanskega župana Mihaela Ambroža. »Novi svet« se odli¬ kuje s Prešernovo sobo, ki jo je otvo- ril pokojni gostilničar Mrak leta 1904. Prejšnjo spalnico je prelevil v gostilni¬ ško sobo in ji obesil na steno pesnikovo podobo. Tretja krčma »Zur Stadt Agram«, ki ni bila na dobrem glasu, je zdavna izginila. Stala je blizu železni¬ škega tira. Med »Hudičeve hiše«, med petere kasarne, kjer »si hudič svoje cipce lo¬ vi«, je štel Prešeren »Koliseum«, ki ga je nasproti »Novemu svetu« sezidal le¬ ta 1845. inžener Josip Benedikt Wi- — 39 - thalm (roj. v Gradcu leta 1791., f 27. nov. 1865). Ogromna stavba je bila na¬ menjena preko Ljubljane v Italijo po¬ tujočim vojakom kot nočišče (nad 3000 jih je lahko sprejela), pa tudi zabavi. V velikanski dvorani so se vršile igre in frančiškansko cerkvijo svoj stan »bolj¬ ša« družba (dr. I. Tavčar, »Izza kon¬ gresa«, 30). Ivanu Deteli je sledil v po¬ sesti Ignacij Detela. Krog srede minu¬ lega stoletja je prišla hiša z gostilno vred v last Florijanu Fischerju Zadnja ples. Na Silvestrovo 1845. popoldne ob treh se ie slovesno s turško godbo od¬ prl Kolizej občinstvu za vstopnino 10 krajcarjev, a je bil potem izza 2. janu¬ arja do 16. maja 1846. zopet zatvoTien zaradi dela profesijonalistov (LZg 1845). Leta 1846. se je otvorila v Ko- lizeju okusno opremljena kavarna. Po noči 18, dec. 1847. je Kolizej večinoma pogorel, a se zopet kmalu prenovljen dvignil iz pepela (Gosta, 35, 36). V Ko- lizeju se je prodajalo izvrstno pecivo. Na sedanji Gosposvetski cesti (ost.) sta bili leta 1787. krčmi Franceta Mu¬ lila in Toma Petriča. Frančiškanska ulica. — Gostilna »pri Deteli« ie zaslovela proti koncu 18. stoletja (ost.) Leta 1771. ji je gospo¬ daril meščan Mihael Detela- Stala je približno tam. kjer se širi dandanašnji levo krilo hotela »Union« (dr. J. Prija¬ telj, 1. c. 503). Za časa ljubljanskega kongresa ,ii ie bil lastnik Ivan Nep. De¬ tela. Tedaj, je imela »pri Deteli« za posestnica te razsežne zgradbe je bila Josipina Piklova. Nad vrati je bila vzidana ogromna krogla, ne francoska, kakor so nekateri domnevali. Zato se je reklo gostilni »pri Fischerju« tudi »pri Krogli«. Njena soseda v nekdanji, sedaj po¬ drti Ahačičevi hiši (preko njenega stavbišča gre Miklošičeva cesta) je'no¬ sila ime »Zum Zitronenbaum«. Gospo¬ darji so bili tu: Jurij Osterman (1787), sedlar Fr. Weinhart, njegovi dediči, na¬ posled v drugi polovici preteklega sto¬ letja Ahačičeva rodbina. To znamenito hišo, ki jo je neki ugleden rodoljub krstil »rojstno hišo slovenske ideje«, so porušili meseca novembra leta. 1897. Slovenska narodna ideja, spočeta v Zoisovem krogu, se je rodila leta 1848. v gostilni »pri Citroni«, ki so jo ime¬ novanega leta prekrstili v gostilno »pri Ustavi« (»Zur Constitution«). V njenih prostorih so se shajali na posvet teda¬ nji legijonarji: Hoffern, oče dr. Blei- 40 — weis, Svetec, Strupi, Martinjak, Po¬ gačnik, Juvanec, Ložar, Mahkot, Zabu¬ kovec, Malavašič. »Pri Citroni« so se zglašali tudi izvenljubljanski veljaki; Miklošič, Stanko Vraz, Vuk Karadžič. Mnogo krasnih idej, posvečenih svo¬ bodi in blaginji slov. naroda, je vzkrsni- lo v tej gostilni. Pozneje so se sloven¬ ski narodnjaki preselili k »Virantu« (SN 1897, 251), odonod k »Avstrijske¬ mu cesarju« in naposled k »Slonu«, kjer se je izcimila iz dotedanjega narodne¬ ga kluba Čitalnica. Miklošičeva cesta — je zahtevala poleg Ahačičeve hiše kot žrtev še go¬ stilno »pri Štefanu«, kjer je nad pol stoletja izvrševal, svoj obrt podkovski mojster Fortunat Kerschbaum (1787). Naslednica v hišni posesti mu je bila Marija Lindnerjeva, nato Ferdinand Sluga in njegovi dediči, o potresu, ki je staro hišo z letnico 1611 nad vrati smrtno ranil. Alojzij Pogačnik. Gore¬ nje nadstropje so ji vzeli leta 1895.; naslednjega leta so jo popolnoma poru¬ šili. Gostilna »pri Štefanu« se je vmak- »Gostilnajpri Štefanu" na Miklošičevi cesti — podrta. nila v novo hišo, stoječo v črti Mikloši¬ čeve ceste. — V stari Kerscbbaumovi hiši je umrl za kapjo dne 8. jan. 1819. ob 10. zvečer Valentin Vodnik. Stano¬ val je v dveh pritličnih sobah, katerih okna so gledala proti Marijinemu trgu ali proti Frančiškanskemu mostu. ^selenburgova ulica. — Na voglu Selenburgove ulice in Aleksandrove ceste je sprejemal goste še pred dese¬ timi leti hotel »pri Maliču« (»Stadt Wien«), Leta 1757. je stala na tem pro¬ storu pritlična hiša, za njenim gospo¬ darskim poslopjem pa se je razprosti¬ ral vrt ob sedanji Aleksandrovi cesti tja do Muzejskega trga. Leta 1783. je gospodaril tu Andrej Malič. Krog leta 1883. se je dvignil hotel v dve nad¬ stropji (Radics. Post in Krain, 90, 91). Pri Maliču je jel pesnik Stanko Vraz občudovati slavno ljubljansko »špraho«. Ko sta z Rusom Sreznjevskim stopila dne 8. aprila 1841 v to gostilno, je Vraz izpregovoril hrvatski; a sobarica, pristna Kranjica, ga je vprašala: Šafajo cn al dva cimra? Seveda se je Vraz srčno smejal taki »žlabardiji« (Dela St. Vraza V, 217) Nekdanja Maličeva4iiša je sedaj last »Jadransko podunavske banke«. Kakor »Reselbirtova« v Wolfovi je delala napotje v Šelenburgovi ulici do polovice na cesti stoječa enonadstrop¬ na hiša, v kateri je točila gostilna »Zur Goldenen Schnalle«, kar so »Novice« le¬ ta 1862 prevedle »pri Zapentlji«, Ljub¬ ljančani so rekali »Šnodeibirt«. Hišo je kupil leta 1803. Ivan Juvan; potem je prišla v last Novakove rodbine. Gostil¬ na je cvetela v 30, 40 letih tja do otvo¬ ritve železnice (ost.) Poleti je vabil go¬ ste senčnat vrt. Leta 1878. je bila hiša porušena in z njo vred je izginila go¬ stilna »Pri Zaponi«. Nad njenimi vež¬ nimi vrati je tičala v izdolbini kodra¬ sta glava iz črnega marmorja, hranjena sedaj v Narodhem muzeju (Fiihrer 179). Šelenburgovo ulico krasi na mestu■ »Zapone« v črto pomaknjena dvonad¬ stropna Šlajmeirjeva hiša. Konec Selenburgove ulice sta se mnogo let pisano gledali dve nasprot¬ nici: Čitalnica in Kazina. čitalnico smo pozdravili ob nje-" nem rojstvu »pri Slonu«, kjer je našla prv,o začasno zavetje. Dne 26. febru¬ arja 1862 so prinesle »Novice« veselo vest, »da je nek domoljuben ud čitav- nice — Fr. Ks. Souvan — kupil te dni veliko hišo v Ljubljani, kazini nasproti, ter bo ondi zidal še posebno veliko dvorano za čitavnico našo.« Dne 22. novembra 1863 se je odprla v Sonva- novi hiši težko zaželjena dvorana, ki jo je Boirovski okusno poslikal (N. 1863. 381). V pritličju se je nastanila resta¬ vracija z dvema sobama. Prva večja — 41 - je bila namenjena navadnim pivcem, druga manjša je sprejemala odličnejše goste, kar je hudomušno povdarjal Levstik (Zbr. spisi II. 97) v svoji za¬ bavljici: V čitalnici sta sobi dve, Oj sobi dve, pri tleh obe ... Iz prve v drugo pot drži, iz druge v prvo poti ni, Saj v Prvi le je narod prost, in v drugi sama visokost, oj visokost prvaških glav, težkih od narodnih težav. Tema sobama se je kmalu pridru¬ žil ob dvoriški steni steklen salon. V gorenjih čitalničnih prostorih se je na¬ hajala kavarna. Prvi najemnik čitalnič¬ ne gostilne in kavarne je bil Nikolaj Ronner (N. 1863, 357). — Dne 28. junija 1868 krog 10 zvečer je treščilo v čital¬ nično gostilno. Počilo je tako, kakor bi bil kdo ustrelil. S stropa je padlo neko¬ liko ometa. Od strele omamljen ni bil nihče, čitalnična restavracija je nehala leta 1892., ko je bilo odpovedano či¬ talnici stanovanje, čitalnica se je pre¬ selila nato v Pongračevo hišo na Tur¬ jaškem trgu in odondot v »Narodni diom«, kjer jo je pokopala narodna ne- brižnost. Nad pol stoletja je bila či¬ talnica 'ognjišče, na katerem je plapo¬ lala vzvišena domovinska ljubezen. Bila ie zbirališče vseh, ki so čutili narodno. Iz njenega materinskega krila so izšle naprave, s katerim se še sedaj ponaša slovenstvo. Kazinsko društvo, kateremu je bil namen nuditi 'ljubljanskemu plemstvu, uradništvu in meščanstvu skupno za¬ bavo, si je sezidalo v letih 1836 do 1838. sedanje poslopje, v katerem sta se nahajali poleg društvenih prostorov v pritličju restavracija in kavarna. Do¬ kler ni bilo narodno vprašanje na dnev¬ nem redu, so pohajali v Kazino Nemci in Slovenci. Vodnik in Prešeren sta bi¬ la člana Kazine. Ko je prišel Stanko Vraz v Ljubljano, se je udeležil v Pre¬ šernovem spremstvu plesa v Kazini, ki ,pa mn ni prijal (LZ 1912, 168). Prešeren omenja Kazino v »Nebeški procesiji«, v epigramu »Božje in hudi¬ čeve hiše« in v dveh zastavicah. V poslednjih 50, 60 letih je postala Kazina leglo nemške vzbesneiosti proti Sfo- vencfem, ki so se nekajkrat maščevali, kar so pričala pobita kazinska okna. Sedaj sije tam krasna Krapeševa »Zvezda« — restavracija, kavarna in vinska klet. — S Kazino je bila v zvezi stara »Švi- carija« (»Schweizerhaus«) pod Tivoli¬ jem. V odboru Kazinskega društva se je porodila misel, da naj bi se priredilo za poletne mesece blizu mesta razve- drišče. V prijetni senci košatih dreves nad tivolskim gradičem so napravili stan gostilni, ki so jo dne 8. junija 1835 otvorilj z godbo in z umetnim ognjem. Nudila je izprva vino, kavo, mrzla jedila, pozneje tudi gorka in pi¬ vo-. Vsako leto dne 1. maja se je ob¬ navljala slovesna otvoritev. Leta 1838. se je otvorila v velikonočnih prazni¬ kih. Ob nedeljah popoldne je zabavala Ljubljančane tamkaj vojaška godba (Čarn. 1909, 149). Stara »Švicarija« se je pred 18 leti vmaknila hotelu »Tivo¬ li«, ki ga je zgradila mestna občina za županstva Ivana Hribarja. 6. Gradišče. Valvasorjev trg. — Čezdalje manj je Ljubljančanov, ki bi se spominjali pritlične hiše, k; je stala nekako na razkrižju sedanjega Valvasorjevega trga, Vegove ulice in Emonske ceste in gledala s pročeljem na Valvasorjev trg. Ker je delala napotje, so jo sku¬ šali odstraniti, kar se je posrečilo leta 1878. V tej naposled Gačnikovi hiši je bivala gostilna, noseča nad vratmi na¬ pis »Gasthaus zur Stadt Laibach«. Po¬ slednji krčmar ji je bil neki Zagorec, ki se je preselil h »Kleplatu« v Flori- jansko ulico (g. Robida). Drugi vir trdi, da se je reklo tej gostilni »Gasthaus zur Stadt Triest«. Rimska cesta. — »Na Stanžicah« so zvali nekdaj staro Cacakovo, Po Po¬ tresu podrto hišo na voglu Emonske in Rimske ceste št. 1 (sedaj Ivan Jela¬ čin). Leta 1796. in v naslednjih letih je krčmarji »na Stenžicah« Peter Kladnik. Pred potresom ie bila tu pekarna Fra¬ na Čacaka. V prednici nekdanje Reharjeve, se¬ daj Kuštrinove hiše je bila leta 1787. gostilna Primia Breclja. — 42 — Poleg Velikovrhove hiše, kjer je bil »Pri Jurčku« na Luži (sedaj »Gostil- nekdaj križevniški spital, je točila do »a F. Kodela« št. 11) je stara gostilna nedavna gostilna »pri Nemškem vite- (ost.) Ime »pri Jurčku« ji je dal Jurij ziu« — po ljubljansko »pri Tajčen rl- Černe (1800), ki je prodal hišo žitnemu tarju« — na njenem izvesku je bil vpo- trgovcu Antonu Podkrajšeku. Pod njim dobljen vitez v srednjeveški železni je cvetela gostilna. Umrl je leta 1885. »Švicarija" — podrta. opravi. Sedanja hiša št. 5 j-e sezidana leta' 1897. V stari, po potresu poško¬ dovani so gospodarili in gostilničarili: Jakob Gaber (1787), Josip Slovak (1805), Ivan Legat (1815), Miha Jalen (1828), Marko Malovrh (1840). Po njem so zvali gostilno »pni Marku« ki je pri¬ šla po njegovi smrti v last njegovi vdovi in otrokom. Gostilna »pri Mraku« št. 4 je na¬ slednica gostilne Alojzija Zajca (n. 19. febr 1926), ki se je vzpel na Bele- vue. Ta jako'priljubljena gostilna se po¬ naša s Prešernovo sobo. Pok. gostilni¬ čar Mrak je zvedel, da je zahajal sem¬ kaj pesnik Prešeren in zato je tudi tu, .kakor prej na »Novem svetu«, njego¬ vemu spominu posvetil posebno sobo. v visoki starosti 81 let. Izmed 10 otrok je bil znamenit mnogoletni magistratni ekonom Anton Podkrajšek. Zadnja hči Cecilija, ki je prodala hišo Ivanu Šiški, je preminila dne 22. junija 1923 stara 84 let. — Prešeren je bil večkraten gost »pri Jurčku«. Nekoč je, vstopivši v pivnico, zahtevaj »pivo«, kar je vzbu¬ dilo pozornost, ker tedaj Ljubljančani še niso poznali te besede, nego le »pir«; redkokdaj se je čul »ol«. Pesnik je za¬ hajal k »Jurčku« zaradi domače hčer¬ ke Ane Podkrajšekove (roj. 1. apr. 1828); ali očka — tako so rekali nekdaj Ljub¬ ljančani meščanskim očetom, materam- Pa mamka — očka ni maral za škrijca. Ana se je omožila v Ilirsko Bistrico. (Povedala pok. Cecilija Podkrajšekova, ki je hranila rokopis »Nebeške proce- - 43 - sije«, žal, da ni pisan s pesnikovo ro¬ ko.) — Zanimivost »Jurčkovine« je francoska krogla, zapičena v gospodar¬ sko poslopje na ondotnem dvorišču in označena z letnico 1809. Gostilna »pri Ornem medvedu« (»Zum Schwarzen Baren« — sedaj Živčeva št. 17) še obstoji, dasi se ne zbirajo v nji, kakor nekdaj, krznarji, klobučarji, barvarji in pasarji (S N 1899, 160). Tudi izvesek s sliko črnega med¬ veda je izginil iznad vrat. 2e leta 1787. je bila tu pivovarna Toma Aura, ki so jo krog leta 1831. prevzeli njegovi de¬ diči. Pozneje je prišel »črni medved« v posest Konrada Stocklingerja (umrl 1904). Sedaj je lastnik stavbenik Fr. Živec. Po nekdanjem Zoisovem drevoredu, nameščenem za Gradiščem, se je zval »Alebirt« (sedaj Ogorevčeva hiša Pred igriščem št. 3), kjer domuje sedaj go¬ stilna »pri Stari lipi«. Iz železne ogra¬ je pri pomolu gleda letnica 1820. Na Luži — kje? — je bila 'pred 68 leti krčma Antona Lisca »pri Črnem orlu« (»Zum Schwarzen Adler«), ome¬ njena v uvodu tega sestavka. — V go¬ stilni »pri Črnem orlu« v Gradišču se je rada mudila komisija za zatiranje vi¬ na (»Weinvertilgungskomission«), dr¬ žeča se gesla: V vinu je strup, zato se mora zatirati. Poleg Prešerna je štela naslednje člane: Smoleta, Zupana, de¬ želnega svetnika Križaja, profesorja Martinaka, odvetnika Dolinarja, drja Chrobata (pok. L. Pintarja zapiski, Kd). »Črni orel« je v novejši dobi gnezdil v Gosposki ulici (sedaj »Zlatorog«). Ta¬ kisto ni bilo moči dognati, kje je bila go¬ stilna »pri Špeli na Luži«. »Špela« je umrla 1. 1743, a ostala Ljubljančanom v spominu še dolga desetletja in se je pod njenim imenom »Špela na Luži« omenjala njena hiša celo v uradnih iz¬ kazih (cf. Kundschaftsblatt 1775). V gostilni, ki se je še pred kratkim zvala »prj Rusu«, je tabernal krog leta 1787. Josip Savinšek. Stare korenine je gostilna »pri Ko¬ ruzniku« (Koruzabirt ost.). Njeno do¬ movanje je sezidal leta 1778. vrhniški poštar Garzaroili (Vrhovec, Lj. m„ 147). Vrh podboja je Vklesana letnica 1815 in sidro, znak trgovcev. Tu je krčmaril v začetku 19. stoletja Jurij Mihevec, kateremu se je rodlil dne 22. marca 1805 sin Jurij, poznejši virtuoz in skla¬ datelj (umrl 31. 8. 1882 na Franco¬ skem). Koruznikovina je bila leta 1821. last vrhniškega pivovarnarja Klemen¬ čiča) od dedičev jo je kupil leta 1893. trgovec in posestnik Fr. Peterca (S N 1893, 112). Sedaj ji je posestnica go¬ stilničarka Frančiška vdova Novakova. Prednica nekdanje Pašchiove hiše št. 23 je bilo nizko, pritlično poslopje, v katerem je obratovala gostilna »pri Lukcu«. Od nje je ostala samo zidana senčnica na vrtu, kamor so radi zaha¬ jali pivci. Leta 1802. je krčmar! tu Pankracij Ramšak. Sredi preteklega stoletja je bila last Josipa Debevca, ja¬ ko veljavnega moža. Bil je deželni po¬ slanec, mestni odbornik, starosta »Juž¬ nega Sokola«, odbornik »Kmetijske družbe«, oseben prijatelj Prešernov; umrl je dne 10. jun. 1878 (Harambaša v »Slovanu« 1916, 60). Na voglu Bleiweisove in Rimske ceste (št. 24), kjer je sedaj Bohinjčeva lekar¬ na, je bila še nedavno gostilna, ki je imela zaporedoma različna imena. Naj¬ starejši Ljubljančani se spomin ja jo, da se ji je reklo »pri Metki«. Med leti 1833. in 1840. je prišla prej Andreja Kržišni¬ ka hiša (sedaj št. 24) v roke gostilni¬ čarke Metke Podbojeve, naše znanke s Sv. Petra ceste, z Griča in iz Pekla. Tu je bilo njeno zadnje gostilniško obrato- vališče, odkoder se je meseca dec. 1852 preselila k Sv. Krištofu. Leta 1853 se je hiša na Rimski cesti štev. 24 že nahajala v posesti njenih dedičev, zlasti njene hčerke Betke Koglove, a ime »pri Metki« se je ohranilo še mnogo let navzlic raznim nemškim priimkom, ki so se pojavljali drug za drugim nad vratrni: »Zur Eisenbahn«, »Zum Tiroler«, »Zum J tiger«. Metkina hiša, v katero so držale stolpnice, je imela skladišče, kjer se je prodajala moka (Noviški »Oglasnik« 1856 št. 7). Vhod sta stražila dva jagnjeda. Zadnji gostilničar je bil Alojzij Zajec. Tudi v to Metkino gostilno je menda zahajal o svojem času Prešeren (SN 1875, 92). Tržaška cesta. — Lepi pot je imel precej gostilen. Kjer je sedaj konjska mesnica (št. 2), je bila leta 1787. krč- - 44 — ma Gregorja Gabra, pozneje malo ča¬ sa gostilna »Zur Stadt Triest«. Mnogo let je bila tu mitnica, potem pošta, od tod ime gostilni »pri Postitjonu«, kjer je pred 40 leti mož ženo ubil (nadko- rnisar g. I. Robida). Pred hišo se je vr. til nekdaj vrtiljak. Na Lepem potu v svoji hiši (tedanja št. 11) je umrl dne 21. jan. 1775. krčmar Josip Leeb (Kundschaftsblatt 1775, 63). »Pri Kreonu« je nad sto let staro domače ime, uveljavljeno sedaj nad vratmi hiše drja. Adolfa Kaiserja, od¬ koder je o prevratu izginil napis »Gasthaus zur Stadt Gorz«. Leta 1802. je krčmaril tu Ivan Lavrin, sredi pre¬ teklega stoletja' Ivan Ulbing, pozneje Ivan Debevec, brat Josipa Debevca, posestnika gostilne »pri Lukcu«. Pritlično hišo št. 9, kjer je gostilna »pri Jožetu« (ost.), je sezidal v začetku mi¬ nulega stoletja France Jenčič. Ime »pri Jožetu« se je prijelo krčme po Jožetu Kuclerju, očeta leta 1922. umrle go¬ stilničarke Josipine Trpinčeve. Prej se je reklo »pri Molku«. »Pri Mihi« (»Mihatu«) so zvali pred¬ nico sosednje hiše št. 11 po nekdanjem posestniku Mihi Grampočniku (1833). Za njim je krčmaril France Pele. Do leta 1886. je bila tu gostilna »pri Ze¬ lenem drevesu« (»Zum griinen Ba- um«), potem do leta 1899. izkuh. Novo hišo je sezidal pok. Vinko Vojevič. Sedaj je tam »Gostilna J. Rupar«. Stara krčma je bila »pri Erjavčku«, sedaj št. 13. Leta 1787. je zabeležen gostilničar Andrej Drgelin. Potem je bilo tu lončarstvo Franceta Jevnikarja. Sedanja hiša se je dvignila po potresu. V sedanji Zaooškarjevi hiši št. 17 je bila nekdai gostilna, ki se ji je reklo menda »Zur Linde«, ker je stala pred hi¬ šo ogromna lipa. K Jakobu Prazniku, ki je tabernal tu v začetku 19. stol., so ra¬ di zahaiali francoski častniki z vojaške¬ ga strelišča na stavbišču sedanje tobač¬ ne tovarne. 'Nazaj v Gradišče! Število gostilen se je tu jako zmanjšalo. V sedanji podalj¬ šani Gregorčičevi ulici je bila pred 123 leti krčma Luke Selana. V nekdanji Zamejčevi, sedaj porušeni hiši je tabernal leta 1798. France Lan- ger. Izginila je sloveča pivnica »pri Cen- kerju« (stavb®če dramskega gledališča). Hiši in gostilni je dal ime dr. Anton Zemker leta 1795. Njegovi potomci so tu gospodarili sto let, dokler ni kupila le¬ ta 1897. hiše št. 6 Kranjska hranilnica in jo dala čez nekaj let podreti (Radics Alte Hauser II. 27). Kjer je sedaj Šumijeva sladčičarna št. 9, je bila nekdaj gostilna »pri Mav¬ sarju«. Ime ii je ostalo po Josipu Maus. serjiu, ki je tu gotspodaril krog 1. 1860. Takisto ni več gostilne »pri Kroni« št. 7 (sedaj lastnina Dragotina Hribarja), kjer se je reklo v začetku prejšnjega stoletja »pri Piškurju«. Krčmar je bil te. daj Jakob Praznik. Ali ni bil tu pozneje »Gasthaus zur Ungarischen Krone«? V prednici sedanje hiše š t. 2, s toječe na voglu Gradišča in Nunske ulice, je poslovala do potresa gostilna »Zum Gartnerwirt«, po domače »pri Zolarju«, Zolarjevo dvorišče v Gradišču pred potresom. kjer so se vrstili gostilničarji: Josip Ko- pinšek (1787), Anton Strojan (1798), Ma¬ tej Nabernik (1828), Ivana Premkova (1869). V nasprotni Wurzbachovi hiši št. 1 je bila gostilna »pri Cvajarju«. Leta 1875 je bilo tu telovadišče »Sokola«. 45 — Vegova ulica. — Izmed njenih starih pivnic se je ohranila gostilna »pri Pa¬ nju« (»Zum Bienenkorb«), kateri je bil leta 1787 lastnik Josip Smuk in za njim Janez Nadluga. Razen podbojev pri vež¬ nih vratih, ki jih je dobila nove leta 1890, ie ostala hiši »pri Panju« stara vnanjost z majhnimi zakriženimi okni. Morda jo je zida] še Jože Smuk. Gostilne »pri Šikcu« ni več. Bila je soseda leta 1874 porušene krčme »Zur Gostilna »pri Šikcu" v Vegovi ulici — podrta. Stadt Laibach« Enonadstropno hišo, ozaljšano na pročelju s podobo Matere božje, in njen nezazidani prostor ob sta¬ rem, sedaj čezdalje bolj razpadajočem mestneip obzidju je kupila mestna ob¬ čina leta 1903 od zadnjega posestnika Ivana Grajžarja za 26.000 K in jo dala radi razširjave Vegove ulice porušiti. Naša slika kaže južno stran nekdanje Šikčeve gostilne; žal, da na sliki nedo- staje slemena. »Gasthaus zur Glocke« v poznejši See- manovi hiši št. 8. Tu je stal leta 1847 bokal piva 10 krajcarjev (LZg 1847). V Soteski na št, 8 je krčmaril leta 1798 Miha Gorjup. Dne 1. nov. 1840 je odprl v Soteski št. 4 Anton Schan. bivši trakter v šent- peterski vojašnici, gostilno »pri Zlatem grozdu« (zur Goldenen Traube) (LZg 1840). 7. Krakovo. Emonska cesta. — H Krakovemu so šteli nekdaj Matevžetovo gostilno »pri Numero ajns«. Stavbišče enonadstropni hiši je bilo tam, kjer se razprostira z železno ograjo obdani križevniški vrt. Z licem je gledala proti Vegovi ulici. Na levi strani proti Križevnikom je bila pro¬ dajalna moke Ob Emonski cesti je' stal hlev, kjer ie počivalo zlasti o semanjih dneh dosti vprežne živine. Ob hlevu na južni strani je slonela kovačnica. Potres je gostilniško poslopje s pritiklinami vred tako poškodoval, da je bilo treba vse podreti. Zadnji gostilničar je bil Pe¬ ter Križ, ki se je preselil k Frlincu (»Zve¬ zda« — sedaj P. Košak — na Krekovem trgu). — Na »Numero ajns« je rad za¬ hajal s tovariši nekdanji ljubljanski žu¬ pan in načelnik »Južnega Sokola« dr. Etbin Costa (Proteus. 1. c.). V Jerinovi hiši št. 4 (sedaj last Ivana Jelačina) je krčmaril v začetku 19. sto¬ letja Boštjan Cergol. Gostilna „pri Numero ajns" — podrta. Že zdavna je preminila gostilna in pi- Gostilna »na Frtici«, »Fakinska kazi- vovarna odvetnika drja Blaža Klobusa na«, je zbirala plesa željno mladino ob — 46 — nedeljah in praznikih. V gostilno se je šlo zunaj po stopnicah. Plesišče je bilo na severni strani v veliki sobi; nje se je tiščala manjša soba. kjer so se zabavali pivci. Leta 1786 se je reklo tej krčmi »pri Blažetu na Frtici« (Wirtshaus bei dem Blasel an Fertiza — mag arh f. 90- 2415). Nekaj let se je dičila Frtica z na¬ pisom »Zur Weissen Lilie«. Gostilna se je pred kakimi 60 leti vmaknila pekarni- Posestnik Frtice Jernej Matevže je dal krog leta 1870 prirediti pritličje, vklesa¬ no v rimski zid, ki je debel nad 2 metra. V novih spodnjih prostorih je bila otvor- jena gostilna, ki pa ni dolgo delovala. Francozi so hoteli zato gospodarja Ma¬ teja Matevžeta kazniti s smrtjo. Le s pomočjo sosedov se je mogel nesrečnik rešiti. Za konja je moral plačati 350 gld. (Slovan VII. 222). K Frgolinu so pred 50 leti, ko je gostilničarji tam Josip Dole¬ nec, radi prihajali domačini in meščani na ribe in rake. Njegov in njegove žene portret je ohranjen v Lebarjevi družini v Trnovem; slikal ju je Pavel Kirni. Oče Frgolin ima na sebi belo, platneno sraj¬ co z mehkim ovratnikom, pod vratom svetlomodro, svileno ruto z belimi, temnomodrimi in rdečimi črtami, siv telovnik in temnomoder suknjič, v ušesu Helena Dolenc. Kakor pravkar omenjene pivnice je izginila iz števila Krakovskih gostilen stara čolnarska »pri Frgolinu« št. 11 z letnico 1776 nad vratini. V tej krčmi je bila shranjena čolnarska zadružna bla¬ gajna. Mnogo let je tu ikrčmarila Matev- žetova rodbina (Matej Matevže 1798. Josip Matevže 1822), kateri je sledil Jo¬ sip Dolenc (1833) z ženo Heleno. Ko je odmarširal general Marmont dne 17. junija 1809. leta s svojo vojsko proti Gradcu, je bil »pri Frgolinu« Francozom vkraden konj. Jože Dolenc — Figolin iz Krakovega. »murček«. Gospodinja Helena ima zele¬ no, rdeče spreminjasto svileno obleko s temnozelenim, žametnim ovratnikom in manšetami, črn, nabran svilen predpas¬ nik, za vratom rožno, svileno ruto, izza katere se vidijo bele čipke srajčnika, na prsih malo brošo, v ušesih dolge, zlate uhane (g. A. Gaber). Krakovska ulica. — V sedanji Črne- tovi hiši (št. 6), ki se ji je reklo »pri Pi- katu«, je točil pred 123 leti ribič Florijan Čelešnik. Leta 1843 je bila tu še gostilna (LZg 1843). Kakor ta je že zdavna usahnila gostil- 1874, star 51 let), ki je bil čevljar in ne na »pri Flisku« št. 10, zvana po uradniku " .navadno inteligenten in delaven mož- Ivanu Flisku, ki je ondi krčmaril sredi minulega stoletja; njegov prednik leta 1802. je bil Simon Hafner. V Podržajev! hiši št. 27 je tabernal leta 1789 Andrej Konte. Zaslovela je gostilna v 50 in 60 letih preteklega stoletja. Te¬ daj so jo zvali »pri Cenetu« po krstnem imenu gostilničarja Vincencija Dolenca, ki je imel krasno hčerko Faniko. Nasli¬ kana v peči je bila izpostavljena njena podoba na Pleiweisovi prodajalni na Mestnem trgu. O. tem so poročale »No¬ vice« dne 6. jul. 1853: »Te dni je stalo celi dan kupoma ljudi pred štacuno' g. Jožefa Pleiweisa, ogledovaje lično po¬ dobo Krajnice, malano od našiga umet¬ nika g. Stroja. G. lastnik štacune je imel dobro misel, namest po Ptujem segati, na kazalo prodajavnice kaj domačega narediti dati, in g. Stroj je kaj lepo izma- lal zalo Krajnico v pražni obleki, ka- koršna je v Ljubljani in v okolici Ljub¬ ljanski navadna. Pa ne le po obleki, te- muč tudi po obrazu in celem značaju je g. Stroj pred oči postavil zalo pošteno Krajnico.« KJadezna ulica. — Tu je bila gostilna »pri Martenatu« (sedaj Steinerjeva, po potresu nova, št. 18). V enonadstropni hiši — izjema v Krakovem, kjer je bilo skoro vse pritlično — je pred 80 leti krčmaril ribič Martin Tomec, ki je bil naročnik Bleiweisovih »Novic«. K nje¬ mu so hodili bregarji na rake, a tudi čast¬ niki so prihajali k Martenatu in priredili baje dvakrat nekak koncert. ■ ^ »Pri Jerajčku« (sedaj Moretova hiša št. 19) je bila nekaj časa krčma. Rečna ulica. — »Pri Ižancu« se je re¬ klo nekdaj hiši št. 8. V nji je bila že pred potresom gostilna »pri Dundku« ali »pri Škofu«. Krakovski nasip. — Gostilne »pri Ra¬ ku« — ljudstvu je rabila nemška spaka »pri Krepsnu« — na št. 4 ni več. Potres je '•azmikastil staro hišo, kjer so gospo¬ darili in točili zaporedoma: Eržen, Lav¬ rin, Schwentner, Rabič, Kovač, ki se je- ubil v nedeljo popoldne 22. aprila 1894 padši z gugalnice na dvorišču. V novi dvonadstropni hiši je nadaljevala njego¬ va vdova gostilno še nekaj let. Gostilna »pri Raku« je bila znamenita zlasti za časa Josipa Schwentnerja (t 25. marca Marljivo je sodeloval pri slovenskih na¬ rodnih društvih, pri Kupčijski in obrt- nijski zbornici, pri Pomožni obrtni druž¬ bi in pri raznih dobrodelnih napravah, bil mestni odbornik. Sclrvventner je bil kot jeklo trd v svojem narodnem prepriča¬ nju, sicer pa bolj tih in skromen (»Slo¬ van« 1911, 312). Pod vplivom drja Jo- , sipa Vošnjaka je deloval nato. da so Ljubljančani opustili pasivnost in se jeli leta 1874 vdeleževati volitev v mestni zbor. Schwentner ni hotel dati svoje hčere Jurčiču, ki jo je snubil, češ da kot urednik »Slov. Naroda« nima stalne službe in takih dohodkov, da bi mogel vzdrževati družino (ib.). V njegovi go¬ stilni so se zbirali narodnjaki. Najbrž se je v tej gostilni vršila tista politična .de¬ bata, ki jo je opisal Jurčič v »črti iz življenja političnega agitatorja«. V prednici sedanje Muckove hiše št. 6 je v začetku 19. stoletja krčmaril ribič in ubožničar Tomaž črne. Pivnica »pri Koglovšku« je obdržala ime po nekdanjih posestnikih, ki so se pisali za Kogovšeke ali Kugovšeke! V njihovo ime je vrinila ljudska govorica črko »1«. Leta 1789 je gospodaril v tej hiši zidar Jernej Kogovšek. Tu so se prodajale zlasti žgane pijače. »H Ko¬ glovšku grem šilo brinjevčka sunit,« se je čulo iz ust marsikaterega Krakovca in Trnovčana. Pred kratkim prenovlje¬ na gostilna si je nadela ime »pri Trnov¬ skem zvonu«. Nekdaj se je zvala »Zum Schwarzen Engel« po črnem, sedaj pre¬ barvanem reliefu, vzidanem nad vrati in predstavljajočem na pol ležečega ge¬ nija. Za Jernejem Kogovšekom so gospo¬ darili in krčmarili tu: Luka Mlakar. Ivan Selan, Lovrenc Irance (f 1890), Jernej Klemenc (t 1911), Viktor Klemenc (f 1921). »Pri Guglatu« se je zvala krčma blizu mosta čez Gradaščico na stavbišču se¬ danje Salokarjeve hiše. Pred sto leti je točil »pri Guglatu« Janez Komar, ki ga je komaj 41 let starega umorila kolera dne 21. junija 1836. Leta 1881 .ie kupil Komarjevo hišo France Kotnik, posest¬ nik na Vrdu blizu Vrhnike, na javni dražbi. Guglatova krčma, precej odda¬ ljena od mesta, je bila nekdaj zahaja- lišče dijakov, ki so se tu varne čutili - 48 — pred profesorji. Tudi Prešeren je bil baje večkrat Guglatov gost (g. Fran Črne). Gradaška ulica. — V sedanji Srebr- njakovi hiši je bila leta 1847 gostilna. Krčmar se je pisal za Florijana Geleš- nika (LZg 3. apr. 1847 Anh.). Gostilna »pri Petelinu« — sedaj Te- nentejeva — je nosila pred kakimi 60 leti ime »pri Strgani jopi«. Tedanja krč¬ marica 'je prodala hišo zidarju Antonu Stepanzigu, ki jo je prezidal in v nji na¬ daljeval krčmarstvo; opremil jo je s šči¬ tom, na katerem se je šopiril petelin. Ime se je naglo prijelo. »Kikeriki« — tako sol zvali starega Stepanziga (f 9. dec. 1891'' star 72 let) — in njegov naslednik Ru¬ dolf Tenente sta združila z gostilno pro¬ dajo kolonijskega blaga. Pripomnim, da je bil Stepanzig veščak v izdelavi šte- dilnih ognjišč. Izgotavljal jih je že leta 1858, menda prvi v Ljubljani (N 1858, Ogl. str. 20). 8. Trnovo. Cerkvena ulica. — »Pri Komarju« ali »pri Bahabirtu« se je reklo v začetku preteklega stoletja sedanji Trtnikovi (po domače Razorčevi) hiši št. 1. Tedaj je imel tu točarno in poleti na bližnji Ljubljanici tudi kopališče mali čolnar Ant. Komar. V njegovi hiši se je vnelo na cvetni petek 4. aprila 1800; po ne¬ previdnosti krščenice je zagorel požar, ki je vpepelil v malo urah večino trnov¬ skih hiš. Za Komarji je nastopila v pose¬ stvu Razorčevine Kotnikova oziroma Trtnikova rodbina. Sledila sta si dva ja¬ ko ugledna Fr. Trtnika, oba mestna od¬ bornika; prvi je umrl dne 7. julija 1865, drugi — sin — dne 13. januarja 1905. Se¬ danja Razorčeva hiša s prostrano vežo, kamnito mizo in veliko sobo na levi stra¬ ni oznanjuje, da je bila zidana za gostil¬ no. Ko je splaval dne 10. Okt. 1840 po Ljubljanici parnik, ki sta ga omislila Mo- _ line in Škarja, si je nadela pravkar ome¬ njena gostilna tablo z napisom: »Gast- haus zum Dampfschiff« (LZg 1845 str. 634). S na rnik om. ki je izdihnil leta 1850 (Vrhovec, Čolnarji in brodniki 122), je izginil tudi nemški priimek iznad Razor- čevih vrat. Pokojni Fran Trtnik ml. je opustil gostilno krog leta 1875. Sedanja sloveča Brgantova gostilna je- bila izprva Komarjeva kajža. Pred 90 leti ji je bil lastnik Jurij Šebenik, ki jo je prodal Matiji Brgantu, čigar ime je ostalo hiši do današnjega dne. Njegova žena Helena roj. Omejčeva je bila teta Ločanu Francetu Trillerju, ki je podedo¬ val hišo z gostilno vred. Matija Brgant je umrl na sv. Gregorja dan leta 1857. Gostilna ,pri Brgantu*. Po Trillerju (f 1877) je prevzela gospo¬ darstvo njegova vdova Marija, katere gostljivost je obče znana; o priljubljeno¬ sti pa svedoči dejstvo, da mnogi gosti ne pravijo več; Grem k Brgantu, nego: Grem k materi! Izvrstno ohranjena je dosegla Brgantova mama letos 80. leto in je starostinja aktivnih ljubljanskih gostilničarjev. Gostilniški obrt izvaja nad. šestdeset let. »Pri 1 Brgantu« so se zbirali Ugledni možje iz Trnovega in Krakovega ter obravnavali resno in šaljivo tekoče dogodke. Ob nedeljah so privedli s seboj tudi žene. Mladina se ob njihovi navzočnosti ni upala v gostilno. Ko so stari pomrli, so nastopili kot Br- gantovi gosti njihovi nasledniki. Semkaj so prihajali tudi mestni ljudje; o vsakem lovu so se krepčali tu lovci. Brgantova pritlična hiša je ohranila staro obliko z edino spremembo, da so bila vrata v go¬ stilno prej v Cerkveni ulici, sedaj pa so v Razpotni. Nad vratini se bere letni¬ ca 1827. Pred hišo je delovala leta 1848 javna tehtnica za prašiče, ko ie bil svinjski trg v Cerkveni ulici. Kjer je sedaj zeljarstvo Karola Kačarja (št. 17), je bila leta 1800 in še pozneje krčma Ignacija Mayerholda, bivšega upravitelja dolske graščine. Leta.1802 ie točila tu Meta Fliskovka. Leta 1853 ie bila hiša še last Mayerholdove rodbine. Od Mayerholdovih io je kupil tesar Ivan Nep. Kačar, oče sedanjega posestnika. — 49 — Pred Markičevo pekarno (št. 19) je bila tam gostilna, pred sto leti pa dom malega čolnarja Janeza Učaka. Pozneje se je reklo tej hiši »pri Tonetovem Jane¬ zu« po posestniku mizarju Janezu Pod- krajšeku, ki je bil vrl narodnjak, pošten in zvest Slovenec ter več let član »So¬ kola« (SN 1885, 70). Po njegovi smrti leta 1885 so se brzo menjavali posestniki in gostilničarji. Od Podkrajšekove vdo¬ ve je kupil hišo Štefan Klun, ki je izro¬ čil gostilno na račun Antonu Zabukovcu. Za njim sta jo prevzela Klunova sinova in naposled Klun sam. ki io je zopet dal v najem Andreju Ciglarju. Sledili so po¬ tem posestniki gostilničarji: Ignacij Ko¬ rošec. Ivan Tosti, Fr. Miculinič, Framja Grčar. Ta hiša je bila prej umaknjena za sedanji sprednji sobi, ki sta prizidani. Spredaj na voglu ob nekdanji vojašnici je stala lesena senčnica. Na stavbišču sedanje Dolenčeve hiše (bivše Meščanske vojašnice, št. 21) 'je čepel pred 200 leti skromni Curnov dom. Poslednji lastnik iz te stare trnovske rodbine mu je bil v začetku minulega stoletja čolnar Jurij čuren, ki je tabernal tu krog leta 1805. Leta 1811 je prodal Ju¬ rij Curen hišo ranocelcu Matiji Kikerju, poročenemu s Heleno roj. Breskvarjevo, ki je po njegovi smrti leta 1817 prevzela gospodarstvo in vodstvo gostilne. Umrla je 1. julija 1836 (Radics. Alte Hauser III. 115). Potem je krčmaril tu marketen- dar France Breskvar. »Pri Kikeretu« — to ime je ostalo gostilni — je bilo jako živahno, zlasti o trnovskem žegnanju. ko se je mladina zabavala s plesom. — Pred 70 leti se je prelevila nekdanja Kikerje- vina v tranzenalno Meščansko vojaš¬ nico. V nji se je nahajala do izselitve vojaštva po potresu v pritličju na levi z izhodom na ulico kantina. Poslednji kan- tiner je bil Anton Dorrer. Karunov a ulica. — Krog leta 1860 je vabila v sedanjo Plečnikovo hišo (št. 4) pivce in čestilce Gajstrovka. sloveča po svoji lepoti. Njeni gostilni so rekali »pri Lepi Johani«. Staro hišno ime je bilo »pri Odametu«. Gajstrovka ni dolgo krč- marila; prodala je hišo Antonu Jerini in se preselila v Krakovo. Vogelna ulica. — Kakor pravkar ome¬ njena je tudi gostilna »pri Kramarju« št. 3 trajala le malo časa, komaj eno leto. Točila je leta 1867. Kramar jeva hiša je bila nekdaj pritlična, s koncem obrnje¬ na proti ulici. Potres jo je leta 1895 tako poškodoval, da so jo morali podreti. Se¬ danja enonadstropnica je zrastla leta <897. Trnovska ulica. — - V prednici sedanje št. 7 »pri Ožbinu« je bila leta 1772 do 1787 gostilna Jurija Hitija. V novejšem času krog leta 1870 in po¬ zneje je mamila trnovske žganjepivce žganjarna, združena z branjarstvom, v stari, dopotresni hiši »pri Jurku (Jurka- tu)« št. 15. Krog leta 1850 je bila v Trnovski ulici , št. 25 gostilna »pri Pomorančarju ali pri Jaku (Jakatu)«. Švabičeva (prej Konjušna) ulica. — Kakor v nekdanji Meščanski vojašnici je bila tudi v tako zvani »Rdeči kasarni« do potresa kantina, ki jo je vodil Simon. Trnovski pristan. — Poleg Komarje-, vega kopališča ob Ljubljanici je poslo¬ vala v začetku preteklega stoletja krčma Ivana Lavrina. Na št. 4 je točil leta 1849 gostilničar Anton Baklan, na št. 6 »pri Pajku« pa ieta 1846 pek Ribnikar. Gmajna se je jela naseljevati pred 60 leti. Med novimi hišami, ki so začele rasti kakor gobe iz tal, so se pojaviie tudi krčme. Prva je bila morda »pri Maslar- ju«, sedaj gostilna »pri Poku« (Opekar¬ ska cesta 26); prvi gospodar ji je bil Iv. Krže. — V svoji novi hiši (Opek. c. 33, sedaj Anton Smole) je otvoril Vavpo¬ tič gostilno, a je tabernal le par let. — Gostilno »Pri Urški« (Vel. čolnarska uli¬ ca 17) je ustanovil leta 1890 Fran Bre¬ skvar, ki je dotlej krčmaril »pri Lozar¬ ju«. Po njegovi smrti leta 1891 je vdova t Uršula več let izvrstno vodila gostilno, i kateri je dala ime. Po dolgem premolku je ta krčma zopet obnovljena. — Vozniki iz Mestnega loga so se radi ustavljali »pri Ločanki«, ki je točila pivo v Jerino- vi hiši (Opek. c. 52) poleg mitnice. 9. Barje-. Prvi naseljenec na Barju je bil Lipo¬ vec v Lipah blizu Ljubljanice (sedaj Črna vas št. 44 — ggi. A. Melik in Fr. Črnagoj). »Na Volarju pri Vrbici« ob Ižanski cesti (sedaj št. 55 posestnik Aloj¬ zij Škafar) se je naselil leta 1825. Martin Blaž. Njegovi hiši in krčmi, ki jo je odprl 50 se je reklo »pri Kožuhu«. S hišno števil¬ ko 80 so Blaža pridružili Trnovemu. Umrl je dne 6. dec. 1835 star 75 let. »Pri Numero ajns« ob Ižanski cesti (sedaj št. 50, posestnik Pavel Kršič) je bila nekdaj cvetoča gostilna. Josip Ma¬ tevže, trgovec z žitom in vinom, posest¬ nik gostilne No 1 poleg Križevnikov, je sezidal enonadstropno hišo z uro na pročelju. Leta 1863. je izletela k »Numero 1« »Čitalnica«, dne 7. junija 1864. leta pa »Južni Sokol« z godbo (N 1864, 264). Dne 18. avg. 1872 se je odpeljal »Sokol« s Krakovskega nasipa na čolnih po Ljubljanici. Izlet je poveli¬ čevala godba, petje, ples, umetalni ognji (N 1872, 266, 273). Mnogo let napaja žejne ob Ižanski ce¬ sti nasproti šole Vidmarjeva krčma »pri Mokarju«. Pripombe. Da bi vzbudilo v širji-h krogih zanimanje za ljubljansko preteklost, tak je namen pri¬ čujočemu delcu, čigar prireditelj se zaveda, da je ostala mnoga vrzel v zgodovini sta¬ rih ljubljanskih gostilen nezadelana in da bi bilo treba še marsikaj dostaviti in izpo¬ polniti, a tolaži ga zavest, da je vsaj nekaj gradiva zbranega in marsikatero zrnce oteto pozabi. Vsem gospodom, ki so k temu pripomogli s poročili in slikami, izraža srčno zahvalo. 'So naslednji: Pokojni Ivan Bizovičar, pok. Luka Bre¬ skvar, Frun Brgant, Fran Črnagoj, Fran Črne, Fran Drenik, Jan Duffe. Ante Gaber, Peter Grasselli (P. G.), Josip Habe, Ivan Hribar, Josip Jakopič, Tilka Jakova, Kaj- tan Marija, dr. Fran Kidrič (Kd), Fran Klopčar, Avgust Lebar, Ante Melik, Ante Mikuš, Fran Mulaček, I. Peng-al, Ivan Ro¬ bida* Viktor Rohrmann, Albert Sič, Fran Trost, Ivan Vernik, msgr. Tomo Zupan. Razen ustnih in pisanih podatkov prav¬ kar zabeleženih gospodov in virov, nave¬ denih sproti v besedilu, so mnogo prispe¬ vali temu delcu starejši seznami ljubljan¬ skih hišnih posestnikov in nekateri šema- tizmi. . Kratice: ost. (ostajališče); iBK (iBlatter aus Krain); OS (Dom in svet); KO (Kato¬ liški Obzornik); Lj. sl. ((Ljubljanske slike); iLMS (Letopis Matice slov.); LZ (Ljubljan¬ ski -Zvon); LZg (Laibache-r Zeitun-g); MHK (Mittheilun.gen des historischen Vereines fiir Krain); N (Novice); SN '(Slovenski Na¬ rod); U:ZU (Zbornik za umetnostno zgodo¬ vino); 'ZMS (Zbornik Matice slov.) Ovoj te knjižice je opremljen s sličico majolike iz 18. stoletja, noseče napis (v rr.u- -juskulih): »Sr avle Lublansche Gaspode«. Narejena je iz Iončevine in hranjena v ljub¬ ljanskem Narodnem muzeju, kateremu jo je prodal učitelj Birk leta 1903. 9 I ' t' / ' ' NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000071463