Dopisi. Iz Šoštanja. (Čitalaica) Dolgo je spavala v aašej prijazaej doliaici aarodaa zavest, dolgo se je tukaj aemakutarilo, ia uže se je bilo bati, da bode tudi Šaleško doliao zadela žaloataa osoda toliko slovaBskih pokrajia. Srce je oioralo vsakega rodoljuba boleti, ako je premialjeval do sedaj razaiere v aašej dolioi; povaod aeka otožna ailačaost; malo aarodaih izobražeacev; prebivalci obeb tigov, pogoato žalibog aemčurji; aikjer bobeaega takega zavoda, koji bi bil v staau, priprosto Ijudstvo za sloveastvo vaemati, ter ga opozoiovati aa pogubljivi propad, koji preti aar.odaemu življu v aašej okolici. — Veadar zadoati dolgo smo blddili po teuii; čas je, da aam aapoči boljaa doba ia upati uže soieai.), da tudi aam nvremeaa bodo se zjasaila". Vzbudila se je Bamieč v srcih Bekaterib tukajanjib aarodajakov blaga misel, 08aovati čitalaico, katera aaj bi imela aalogo, vzbujati v aašeai priprosteai ljudstvu aarodao zavest, ljubezea do doaioviae, ter ga osrčevati za brambo proti obilaim in zvitiiu aapadoai aaaib sovražBikor. Zarea, zlata vredaa miael, ali kobko truda, bode ae stalo, pi edao, da se uresaiči! Ko bi aaai tako ne maujkalo izobiažeaih mož, kteri bi to reč modio izpeljati razuaieli, bi to ae bilo tako težko! Tudi prinierniu proatoriač živo pogiešamo, kajti v uašeru trgu ae aajdeuio v tem oziru veliko podpoie. Ali mi aočeaao dalje rok križem držati; vstaoovili 8i boiao čitalaico v okolici, združili «e bomo s tržaai, kar jib je še aarodnih, 8 kmeti, ro- kodelci in videli bomo, da aaš trud ae bode zastonj. — Da bode pa aaše delovaaje toliko bolje uspešao, treba je prvič ediaosti ia dragič pomoči, zdatae pomoči. Naaa čitalaica naj bi torej ae bila samo za aaio okolico, ampak oaa bi aaj postala srediače celej Šaleškej dobai. Zatoraj dragi rodoljubi, združimo ae, skrbimo, da bodemo imeli tudi pri aaa zavetje, kjer se bomo labko ahajali, da bi se izobraževali v milem matraem jeziku, ia kjer se bomo smeli prav po domače razveaeljevati. Posebao pa vi kmetje Saleake doliae, zdramite ae, pridružite se aam, priatopite v obilaem številu aoremu diuštvu! Glejte, v čitalaici bodete smeli biti popolaoma Slovenci: tukaj aas ae bode aibče zasramoval, 5e boste govorili v svojem matraem jeziku ; takaj se boste labko po svoje razveaeljevali, takaj se boste labko po čaaaikib izobraževali v korist ia povzdigo težavaega, pa častivredaega stanu. Bodite tudi aeustrašljivi v borbi za aašo aarodao atrar, delujte tudi po svojej moči ia pokažite, da so reaaičae besede slavaega Koseakega ki pravi: Mož pogumea koreaiae, je slovenski oratar". Pogumao toraj aa delo, dižimoae ge8la: nvse za vero, dom, cesarja ia Bog aam aai trud gotovo blagoalovi. L. Iz Dobrne. (Tate pri hiši) imel je tukajšea poaeataik, ki je ob eaem •gostilaičar, pek ia mesar. Pri pekarskem učeaca ao aamree aaali 33 fl. 60 kr., kup aladkorja ia 48 razaovrstaih smodek ali cigar. To je bilo vzrok, da so ga 1. jaauarja spravili v nlukajou starejaim tovariaem za aovoletaico. Tam je baje obatal, da je bil že okoli 200 fl. zapravil. Čez 5 daij je za ajim prišel še niesarski nkselu ali pomočaik. Toti si je v svojem dveletaem službovaaji nprihraail" aezaslužeaih 5U9 fl. Kakaea je to ptič? Doaiači so nbogatiaau večkrat opomiajali, aaj bi tudi k službi božji redao zabajal, toda oa ae je izgovarjal, rekai, da je od spovedaika že itak dobil odvezo za devet let aaprej! Ko je žaadar bil ntatiaske tace" vkleail, je pridaa gospodiaja ostalej družiai zvezaaca kazala kot vzgled, češ : cerkve se je ogibal, sedaj ma morajo po aili s železaim nmolekom" ovijati roke. Službeaika sta oba ptujca; prvi je doma iz Pireaiča, drugi od Plaaiae. Za prepovedaao baraatijo sta imela 2 ključa do goapodarjeve blagajaice. No, nče družiaa Bogu zvesto ae slaži, tadi svoji gospodi zveata ae bo", tako so napisali slavaozaaai Slomšek. Neka pošteaa dekla si pa gotovo preveč domišljuje, 5e z obzirom aa opisaai posamezai ia v aaiera miraem kraji aeaavadai slučaj pravi: nSedaj še bo aaa drage sram služiti". — Iz Doliča. (Ž i v i n o r ej 81 v o, c e 81 e, g. L o hninger, šola). Ve8elo aovo leto bilo je tukajšajim živaorejcem razglašeao, da je zaprta ruaka ia rumuaska meja tujej živiai; aaj aaa obupljivi kmet, kteri je gozde že do škode iztrebil, vsaj pri govedi, ktera je v teh krajih poglavitai prihodek, potr^bnj krajcar vlovi, Hvala lepa sedajaej pra- vičaejaej vladi, da eakrat za kmeta skrbi, kteri je steber celej državi! Kdor potnje po bližajej prej8aje čase prav gladkej cesti od Slov. Gradca v Celje, ta je gotovo tudi zapazil, da je ta cesta I. razreda celo pod 3 ruetre ozka ia za zimski čas ailao aevaraa. Ker 80 se uže zgodile maoge aesreče, bi morala biti po večkrataem aaročilu vis. deželaega odbora razairjeaa. Kakor je pa aavada okrajnib zastopov, straaMkim krajem še le tedaj vstreči, kedar bodo boljši časi; tako je tudi preziraa aaš mirai kotič aa Koajiško Sloveajgraški meji od obojih straai. Po aovi dragi aaredbi aam okrajaa zastopa, poaebao Koajiški, šndra tako malo priroščita da ga je aaš kmet za tlako petkrat več aavozil — plačamo pa eaako z uaimi v srediai, kterim se vee dovoli. Siroko svet gotovo tudi pozaa mogočaega Lobaiagerja, fužiaarja v Mialiaji. Pri ajem trpijo vbogi zaatarani delalci, peazijoaisti, ker dobivajo tako pičli vžitek, da 80 primoraai po občiai beračiti. Ia komur je zaaaa čez 3 ure dolga fužiaarska cesta iz sv. Lenarta do stare glažute itd. bi jo morala delati (za ajegov les ia oglje) občiBa, dokler ae doseže pravice pri aajvišji sodniji aa Duaaji. Ta večai poslaaec je tudi pomagal aapraviti nJagdkarte" vsled kterih bodo občiae budo poškodovaae. Bode li hotel ae aajemaik občiai sedajai zaesek dati, če ga vže vsaki lovec aa 3 leta deaet gold. ataae? Ta aaredba bode pa razua deželae peaezaice tudi kakor aalašč ugodaa za lovake tatove. Že v začetku prosimo aaše sloveaske poslaace, da ob6iaam škodljivo aaredbo ob svojem času odpraviti pomagate. Solo amo zgotovili, ia je bila le po veliki požitvovalaoati podvzetaika, kteri je dobro zaal, da bode treba dolge potrpežljivosti za zaalužeai zaesek, že 8 dae aoveaibra pret. leta s posebao pohvalo zvestega dela kolaadiraaa ia mesec dai z vso zaotrajao opravo za poduk ia staaovaaje pripravaa. Zakasajeao pa je bilo razpisaaje, da more biti še le meaeca svečaaa želeai poduk dočakamo; zaslužeao grajo pa komur sliai, drugi pot. J. V. Iz Šmarijskega okraja. (Prošaja do goapodov drž. poalaacev.) Županstvo Zuseaako v svojem poalovaaji sloyea8ki uraduje, a kljubu temu dobajajo ma od c. k. okrajaega glavarstva celjakega zvečiaoma ia od c. k. okrajae aodaije ia davkarije šmarijake pa samo aemške odloke. — Vsled tega je bil občiaski odbor v 8vojej seji akleail aemskib ukazov, ulog itd. ae sprejemati ia sloveaskih tirjati od c. k. oblastaij. — Ta sklep opiraje se aa pravoaodno-miaisterijalai ukaz od 6. okt. 1881, objavilo je župaaatvo dotičaim c. k. obla8taijam. Na to pa dojde župaaatva od c. k. aodaije šmarijske aasledaji zopet aemški odlok: nZ. 180. Aa daa lobl. Gemeiadeamt SUsseaheim. Bezugaehmend auf die Zuschrift vom 2. Jiiuaer d. J. Z. 7, mit welcher dem gefertigtea Bezirksgericbte mitgetheilt vvurde, dass sicb das Gemeiadeamt in ibreui amtlicbea Wir- kungskreise kUnftigbin nur der sloveniacben Sprache bedienen werde, wird der Gemeindevorstehung bedeutet, dass das Bezirkegeriebt diesen Bescbluss zur Kenntniss genommen babe, dass sich dasselbe jedoch beztiglich des Gebrauches der sloveniscben Spracbe nach den diesfalls bestehenden Gesetzen und Verordnungen benebmen, und der Verweigerung der Annahme von gericbtlichen Erledigungen seitens des Gemeindeamtes mit Anwendang der ibm zu Gebote stehenden gesetzlichen Mitteln zu begegnen wissen werde. K. k. Bezirksgericht St. Marein am 10. Janner 1882." — Proti takemu odloku in preziranju navedenega ministerijalnega ukaza od strani c. k. sodnije, daje županstvu povod pri visokem c. k. pravosodnem ministerstvu se pritožiti. Naše častite gosp. državne poslance pa naJDUjnejše prosinio, da v tej velevažnej zadevi 8 8vojo merodajno besedo nas krepko podpirajo. Iz Celja. (čitalnica.) Včerajšnje čitalnične veselice npri belem volu" se je vdeleževalo obilno stevilo občinstva. Izvrstno so peli čitalnični pevci, vrlo dobro se je vršila igra: Raztrešenca. Vei 4 igralci: Jelica (gospodičina Rozika Kapus), major (g. Perc), stotnik (g. Vrečko) in snubac (g. Jirman) rešili 80 v občno zadovoljnost in pohvalo svoje naloge. Središče. (Izjava.) Ker me v zadnji itevilki nSlovenskega Gospodarja" nek dopisnik iz Vadranec z neljubo zadevo v zvezo spravlja, seui primoran, reč, kakor je prav in resnica, pojasniti. Preteklo poletje je pregledoval davkarski g. adjunkt V. iz Ptuja po tukajšnjih občinah škodo, po toci prouzročeno. Nekteri Vodrančani pa mislijo, da se jim je pri cenitvi škode krivica godila, ter so vložili pri dotični visji gosposki v Gradci tožbo. Ta tožba se je iz Gradca poslala g. V., da se opraviči. Gosp. V., moj rojak, mi je dne 3. decembra 1881 od te tožbe pravil in nii jo pokazal. Podpisi, zlasti čast. g. župnika Trampuša, so se mi sumljivi zdeli, in vprašal sem čast. gosp. župnika Trampuša dne 6. decembra 1881, Jsaj da je s tožbo Vodrančanov proti gosp. V. CaBtiti gosp. Trauipuš mi je pred ve6im\ čast. gosp. duhovniki rekel, da muodte tožbe nič znano ni in da nje tudi podpisal ni. Isto mi je ponovil dne 27. decembra pri Svetinjah. Dne 9. decembra preteklega leta sena to g. V povedal, in ta je na to poslal občinskemu predstojniku v zadnji številki nSlovenskega Gospodarja" ponatisnjeno pismo. Da bi tožnikom g. V. pribranil neprilike, seua prosil g. V., naj bi se reč na tibem poravnala. Drugače nisem v nobeni zvezi z omeujeno piitožbo. Omenim se le, da je izvzemši 4—5 podpisov vsc druge podpisala — ena roka. Konečno se zagotovim, da sem bil in boderu kot narodnjak in dubovnik zmiraj ua strani slovenskega ljudstva, ako se mu krivica godi; da pa v omenjenem do- godjaji ne verujem, da bi g. V. bil komu kriyico storil. Ivan Čagran. Iz Ljutomerske okolice. (Nekaj za g. učitelje.) Na den nedolžnib otročičev, kedar imamo mi ravno po stari navadi pametovo, prišel sem kot ud okr. zastopa k seji v Ljutomer. Odkritosrčno moram reči, da je bilo meni nekako tesno pri srci zastran okr. naklad. Vendar pa je meni postalo nekaj leži, kedar sem sliial, da ne bomo imeli več ko 2O°/0 okr. naklad, da nase okr. ceste so v dobrem staau, da se bode nekaj menje na njih delalo, in da se tako prihrani 2000 fl. Presrčna zahvala našemu previdnemu g. načelniku. Nemilo nas je zadel osoren govor g. J. St., ljutomerškega nbUrgermaJ8tra", zoper učitelje. V svoji strasti ni znal ta gospod svoje nemškutarske besnosti na ugovor č. g. Šrola bolje pokazati, (bil je namreč govor, ali se ima ustanoviti stipendija za enega učenca na Mariborskej vinorejskej šoli,) kakor 8 tem, da je začel razsajati po naših narodnih učiteljih; ceš, da pre okraju nič ne koristijo. — Bržčas za to, da še niso osnovali v Ljutomern nnemški Schnl?ereina, kateremu bi g. St. rad postal naeelnik. — Rad bi pital tega gospoda, kdo ga je naučil steti, pisati in raeuniti, koliko pride od ene kože itd! —Pa kako to pride, da zabajajo v njegovo hiso celo trije učitelji, kakor sem zvedel, da bi odgojili njegove otroke? Pa še celo je ta gospod načelnik krajnemu solskerau svetu, ki je po veliki večini naroden. Čudna ta reč. — Res jaz ne bi rad bil učitelj pod taksnim predsednikom. Ravno tu vidim najbolj, kako liberalubi, ki se toliko bahajo kot prijatelji šole in učiteljev, v resnici o njih mislijo. Iz vsega tega pa vidimo, kdo nas draži. F. Pozorovič