PoStnina plačana v gotovinl Ixhaja v pondeljek in peiek popoldne. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20-—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova Sfroba Cena 1 Din Redakcija in nprava: Cclje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnostl. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 5. Celje, petek 15. januarja 1932. Leto XIV. Prof. Pavel Holecek — petdesetletnik CELJE, 15. januarja. Jutri obhaja petdesetletni jubilej svojega rojstva zna- ni slovenski književnik in profesor celjske gimnazije g. Pavel Holeček. Prod petdesetimi leti se je pomno- žila rodbina Vaclava Holečka v Sp. Šiški — prijaznem kraju pri Ljub- ljani — za enega člana, ki so ga kr- stili na ime Pavel. Svojo mlaclost je preživel mali Pavle v igrali na »ve- liki« cesti in v hostah Šišenskcga hriba. Domače hostö in vabljive gmajne s prijazno Kozlovo dolino so vplivale na malega dečka, da se Še vedno v spominu z veseljem vrača med nje, da ponovno zaživi v snu ^vojo lepo ml ad os t, Ko je Pavle ne- koliko dorastel, je dal slovo igram in poslali so ga v osnovno šolo v do- mačern kraju. Kakor hitro je znal Citati, je našel novo življensko na- .slado in nadomestilo za igre: knjige. V svojem prostem času ni pozabil vabljive hoste, a sedaj se je vračal vanjo s knjigo v roki. Navduševal se je nad lopoto prirodo in — knjige. Nad lepoto teh dveh sc je navcluše- val vedno v svojem življenju in se navdušuje i sedaj. — Nasproti cer- kve, ki v nji patronuje sv. Jernej z britvijo v roki in zvesto varuje svo- je ovčice, stoji »Citalnica«. To je ena prvih in najstarejših Citalnic v Slo- veniji sploh. Tu je dobival mladi Pavle svojo drugo, duševno hrano. CJtal je vsevprek, kar inu je prišlo v l'okc: od indijanaric do klasičnega slovstva. Najbolj se je zatiimal za domačo zgodovino izza časa turških bojev, navduševal se za Rokovnjače, čital potopise in živalske pripoved- kc. L. 1893. je vstopil na ljubljansko gimnazijo, kjer je maturiral 1901. Da izpopolni svoje znanje in se pri- pravi na bodoči poklic, je odšel v je- seni istega leta na Dunaj in se vpi- sal na modroslovno fakulteto. Štu- diral je klasiCno filologijo ter nem- ščino in slovenSCino kot stranska predmeta. Visokošolsko življenjc na Dunaju mu je potckalo, kakor večini slovcnskih študentov v tujini, v uče- nju in — pomanjkanju. Pae pa je na Dunaju navezal in sklenil nova pri- jateljstva, in sicer poleg Slovencev največ z brati Cehi. Saj mu je bil oče Čch in iskren Slovan. Po končanem visokošol skem štu- diju je nastopil v jeseni 1905. svojo prvo službo kot suplent na gimnazi- ji v Ljubljani. A v domačem kraju ni v/.trajal dolgo. Stiki in prijatelj- stvo, ki ga je sklenil z brati Cehi še na Dunaju, ga je gnalo v slovanski svet. Dolgo vrsto let pred svetovno vojno je služboval v raznih krajih na Ceškem: v Moravski Ostravi, lglavi, v Bilskem in med svetovno vojno v Freistadtu na Gornjem Av- strijskem. Tu je moral med samimi ti'dimi Neinci inarsikaj pretrpeti ra- di svojega slovanskega prepričanja. Toda leta borbe in preganjanja so minula, prišel je preobrat. Med Nem- ci mu ni kazalo ostati, kam sedaj? Rad bi bil sei med brate Cehe, ka- mor ga je vleklo srce, a klic domače grude jc bil silnejši. Po preobratu je prišel v Slovenij.o-, svojo svobodno domovino, in prevzel profesuro na celjski gimnaziji. — Prokaljen in iz- kušen po dolgoletnih in mnogih pre- izkušnjah je zaCel z delom v svo- bodni domovini s podvojenimi sila- mi. V šoli, sicer kot strog, a dober vzgojitelj in učitelj, vodi mladino po potu v boljso in lcpšo bodočnost, jo navdušuje za lepo in dobro, ji daje poguma in jo dviga s svojim lepim vzglcdom. Toda ne saino to. Kot da- ber poznavalec tujih slovstev je uvi- del, kakšno mladinsko slovstvo ima- jo di'ugi narodi, a kako revni smo mi. Tudi na literarnem polju se je po- kazal upoštevanega strokovnjaka, kot možn mnogih in težkih preizku- šenj. Z veščo roko pišc in presaja le- poto tujih slovstev na naša tla. Z razumom tehta, izbira in preudarja, kje in kako bi obogatil naše slovstvo, posebno mladinsko. V kratki dobi bi- vanja mod nami, od prcobrata scm, nam jc podaril že kar majlino knjiž- nico. Poleg številnih prispevkov, ki jo z nji mi zalagal razne časopise in rcvije (med drugimi tudi »Novo Do- bo«), je izdal prva leta po preobratu 14 živalskih pravljic K. Evalda v knjigi »Mati narava pripoveduje«. L. 1923. je izšlo 8 povesti istega pi- satelja v knjigi »Tiho jezero in druge povesti«. Leto nato je izšla v Zvezni tiskarni v Celju knjižica »Pri stricu zdravniku na kmetih«, kjer pisatelj v obliki dialoga razmotriva o sek- sualni vzgoji dečkov. V. 1. 1925.—27. je izdajal »Mladinsko knjižnico«, ki jc izšla v štirih zvezkih. V prvih treh zvczkih so mične živalske pripoved- ke ameriškega pisatelja E. Thomp- sona, a v četrtem Jacka Londona »Klic piirode«. Pred dobrim letom je i/.šla knjižica, ki je v prvi vrsti na- menjena mladim prijateljem narave in skavtom, o doživljajih dveh deč- kov »V samotah pragozda« (S. Sco- ville ml.). — S tern pa njegovo obil- no literarno delo še ni izčrpano. V kratkem izide v Zvezni tiskarni v Celju ilustrirana izdaja Thompsono- vih živalskih pripovedk, predelana in izpopolnjena. A še v letošnjem le- tu zanimiva knjiga o mladosti zdrav- nika dr. Eastmana, po rodu Indijan- ca. — Tako mož mnogih življenskih izkušenj z obširnim literarnim ob- zorjem bogati našo književnost, in dal Bog, da bi jo še mnogo let! Pol stoletja! V zgodovini — hip, človeku — življenje. Doba iskanja, borbe, naporov in dela. Naj ji sledi šo dolga doba častnih zmag in obil- nih sadov! A. B. Otvoritev Dnevnega zavetišča v Celju Celje z občino okolico Celje je emi- nentno industrijskega znaCaja. V ve- likih tovarnah je zaposlenih mnogo stotin delavcev. Ker so delavski'star- si zaposleni podncvi v tovarni in si- cer po navadi i oče i mati, so za to ]';viviljcni prepuščati svoje otroke po kotičanein šolskem pouku samim se- 1)] in broz nadzorstva. Že pi-ejšnja leta se je opažalo po celjskih cestab in ulicah ter v bližnji okolici nebroj takih nenadzorovanih in samim se- bi prepuščenih otrok, ki so se str- gani, bosi in lačni potepali. Sola ni mogla in ne more nadomestiti z vso svojo vzgojno silo tega, kar pokvari ulica. Vseh v poštev prihajajočih Cini- tcljev se je polastila vsled tega ne- izmerna skrb za to zancmarjeno mladino. Iz tega kadra bi lahko na- raščal naši bodoči generaciji najhuj- ši bič in neizčrpcn dotok kaznilni- cain in prisilnim dclavnicam. Ta skrb se je povečala ravno v zadnjem času, ko se je vsled splošne gospo- darske krize število takih otrok po- trojilo. Skrb za to zanemarjeno mladino in javni intercs sta velevala, da se nemudoma ustanovi Dečje zavetišče, v katerem bi našli v okviru materi- jeln.vh sredstev vsaj najpotrebnejši C:rez dan primerno zavetišče, oskrbo, nadzorstvo in bi dobili obenem naj- nujnejšo prehiano. Iz navedenega razloga se je usta- novilo v Celju prepotrebno Dnevno zavctišče, ki začne v polni mcri po- slovati v pondeljek 18. januarja. 41 otrok se bo vselilo v lepe prostore, ki jih jo dala na razpolago uprava Zdravstvencga doma. Vsi pros tori, katerili je v ta namen na razpolago Ü, so zračni, svetli in zelo praktično, domače opremljeni. Slikarski moti- vi, vzeti iz živlfenja otroka, jih de- lajo posebno mikavne. Ko se bodo prvi gojenci uvedli v zavetiško življenje, pride jo v okvi- ru mateiijelnih možnosti na vrsto še rnnogi iliugi, ki niso nisi manj po- trebuj nadzorstva. Takih je v Celju in bližnji okolici mnogo, mnogo. Za- vod vodi poseben kuratorij, katercga glavna naloga je skrbeti za gmotno prospevanje zavctišča. Potreba je velika, sredstva so pa skromna. Dnevno zavetišče je v tern oziru navezano na dobrodelnost in razumevanje velike socijalne važ- nosti te ustanove med redkimi naši- mi meščani, katcrim je usoda naklo- nila posvet.no srečo, da lahko od svo- jega prispevajo tudi k socijalnim po- trebam najbednejših. Dnevno zavetišče nima nikakih lastnih sredstev in mu tudi niso za- sigurani stalni in zancsljivi dohodki, zaradi čcsar mora v interesu jav- nosti in v dobrobit najpotrebnejSih malčkov trkati na dobra srea in pro- siti za potrebne prispevke. Le s po- močjo požrtvovalnega sodelovanja najširše javnosti je zasiguran tej ustanovi uspešen obstoj v blagor splošnosti in v korist najbednejših. Izvirne francoske pastille Vas obvarujejo vseh zlih udnkov mraza, megle, mokrote in bacilov na dihalne organe. Prodajajo vsc lekarne in drogerije. PIGC: Nedeljski popoldan v Pragi (Konec.) Skozi njegovo pisarno smo preko ne^aj stopnic dospeli do Spanelske- 8^ sala. Kdo bi si mogel zamisliti tako veličastno in nepregledno dvo- rano, kakor je ta, toliko veliCastjai in toliko vrednot, kakor jih ima baš ta dvorana. Si)odaj parket, ob strani lesketajoča se zrcala, visoka krasna okna, na stropu pa številna orna- rnentika z najrazličnejšimi rezbari- jami in inonogi-amom bivšega cesar- ja Franca Jožefa I. Z masivnega strppa, polnega dragocenega okras- ja, pa viseöi lestenci! Skupno s 3.200 sveCniki. Da;nes prazna dvorana, v clobi habsburSkih. mogotcev pa, z'bi- rališČG najrazličnejših dostojanstve- nikov bivšoga dvora. V dvorani je le ob enem koncu miza in nckaj stolov, ob drugem pa poleg tega še pred vi- sokim zrcalom, vdelanim v steno, starodavna in zgodovinska ura iz dobe Ludvika XVI. To uro je še pri- dobila Marija Teiezija. Ura se je po- tem preko nje ohranila še do danes. Mnoge druge zanimivosti in zgodo- vinske vrednote pa so izginile v ro- ke pi'ivatnikom. Sobo, ali bolje re- čeno veličastno dvorano deli nekako na dvetrotjinskem dclu zidni predel. V obeli sobah je 3.200 svecnikov, do- čim jih ima manjSi del samo 1.050, jih ima večji 2150. Zanimivo je, da ti široki stropi ne slonijo na nikak- Sni podlagi, tcmveč so sestavljeni iz lesa brez traverz in železnih podpor ter opor; to so le tesno in moC- no vczani tramovi iz lesa, ki drže vso to ogromno težo. številni pozla- čeni in sami na sebi bogati rezbar- ski izdelki. Sobo so seveda pozneje precej i'enovirali in ji dali okusnega sijaja. Tako so sedaj poleg oziroma v nadomestilo sveč, ki so bile poprej nameščene na lestencih, montirali clektričnc žarnice, ki daje jo sobani šc veličastncjši blesk. Dvorana je si- cer neuporabna ter služi večini le kot zgodovinska vrednota, vendar pa se jc poslužujejo za pomenihnejša zboi'ovanja so tudi sedaj: prilično trikrat do štirikrat na leto. In če smo si ogledali to — kako bi mogli mimo starodavno gotske cer- kve sv. Vida! Ce pogledaš to, pa zopet zanimivost in vrednota zase. Ko smo vstopili in nas je obdal kra- sen in impozantcn gotski slog, veli- Castne in visoke stone starodavne metropole, ki sega po svoji zgodovi- ni v 14. ali morda celo 13. stoletje, dobiš občutek, da si zaSel nekam, kjor je človek izredno majhen pred vscm torn mogočnim. Skozi visoka okna,,-zastrta z barvanimi stekli, se je ob poznem popoldnevu le pomalem ]>rclivala svetloba. Nad nami na ste- klencm stropu pa je sijal dan ter razsvetljeval siiračne in že precej za- temnele dele cerkvenega veliCastja. Ccrkev sama je bil a pred leti znatno manjša in so ji šele pred kratko do- bo prizidali drugi del, ki pa še tudi ni v celoti dogotovljen. Na zgornjem koncu cerkvene ladje stoji za to cer- kev le primitiven oltarček tipične- ga, čistega gotskega sloga, pod njim pa težka kamenita grobnica čeških kraljev. In levo? Kdo more prezreti to veličastje? Grob mučenika sv. Ja- neza Nepomuka, ves v srebru s tež- ko strukturo v krasnem, okusnem stiiu. -: mmm Nižjc od desnega dela, bližje vho- da stoji majhna kapela sv. Vaclava. Težka vrata, železna, majhen skro- men prostoi-, toda dragocen, z boga- tiini freskami, dragoccnimi kamni, ki nimajo le denarne, temvec tudi zgodovinsko vrednost. V torn delu je tik ob steni majhen oltarček ali por- tal sv. Vaclava, kjer je shranjena še celo njegova srajca. Naslcdnja vrata iz te kapelice tvo- rijo vhod do zakladnice, kjer je shra- njena krona Ceških kraljev z vsemi kraljevskimi insignijami. Sedem kljuCev vodi do njih, ki so porazde- ljeni med odlične osebnosti praške- ga vclemesta, Ko smo se vracali, smo še pogle- dali v cerkev staroromanskega slo- ga s karaktcristiCno gradnjo in oblo- go kamenja, posvečeno sv. Jifi (sv. Juriju). Ta cerkev je še starejša od cerkve sv. Vida, kar izpričuje slog sain, ki je star in s,trogo ter karak- teristično romanski. Njena zgodovi- na sega že v deveto stoletje po Kr. Svoj ogled smo zaključili. Zvečeri- lo se je že. Ko smo prispeli s Hrad- Canov in si še ogledali značilnc niz- ke hišice v Zlati ulici, smo pač bili potrebni zalogaja. Kam? Urcdnik g. Strakaty je predlagal k Tomaiu. Pivo bi se tudi prileglo, zato se ni nihče branil. Čeprav smo bili prvikrat v Pragi, smo vsi vedeli, ko smo prispeli v okolico pivnice, da ne mislimo k Tomažu — v cer- kev —¦ anipak k Toinažu v pivnico, kjer Boži oko dobre vidi, jak ten šenkif lidi Sidi. (Božje oko dobro vidi, kako ta »šenkovalec« ljudi slepari.). Ko smo se dobro založili in se po poldnevu oddahnili v prijetni pivni- ci z dobrim pivom, smo pospremili urednika g. Strakatyja do doma. Ob slovesu nam je g. urednik obljubü za prihodnjo nedeljo ogled po Sta- rem delu mesta. Strau 2. »Nova Doha« 15. I. 1932. Stev. 5. Krajevna protituber- kulozna liga v Celju Od zadnjega izkaza so v letu 1931. plačali ustanovnino po 1000 Din: Majdič Petei1, veletrgovina v Colju, obCina Sv. Peter v Sav. dol., obCina Žalec, obCina Teharje, občina Sv. Ju- rij ob juž. žel., obCina 8v. Jurij ob Taboru. Podpornino so plaCali: tvrdka Ap- nenik 200 Din, obCina Brežice 250 di- nai'jev, PlavSak Ludovik 204 Din; po 100 Din so plačali: Celjska milarna, Coh Štefan v Rogaški Slatini, obCi- na Sevnica in Rebeusehegg Franc, hotelir v Celju. Winkle, kopita.rna v Sovnici 80 Din. Po 50 Din so plačali: tvrdka Brauns Viljem, tovarna barv v Celju, Cejpek Emil, GoriCar in drug v Mozirju, Haselbach Stefan, dr. lvič Stjepan v Celju, Kukovec Vinko v Celju, Kiffman Rudolf v Mariboru, dr. Mušič Drago v Sevni- ci, dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju, tvrdka Pacchiaffo, Knez & Comp., Ržimek Anton, Tkalnica v Preboldu in Vogrinc Karol. Po 30 Din sta plaCala: dr. Pintar R, odvetnik v Celju in Mr. Ph. Tončič Ivo, lekar- nar v Celju. Po 20. Din so plaCali: Engelsberger R. v Krškem, dr. Gori- Can Alojzij, odvetnik in župan v Ce- lju, dr. llrašovec Juro, odvetnik v Celju, dr. Hubad Josip, sreski naCel- nik v Celju, Izlaker Janez pri Sv. Marjeti, Jellenz I., trgovec v Celju, ravn. Kralj Drago v Celju, dr. K*aut- berger Alojzij, zobozdravnik v Celju, dr. Laznik K., odvetnik v Celju, Mastnak Ivan, dr. Riebl V., odvet-ši nik v Celju, tvrdka D. Rakusch, ve- lotigovina v Celju, Stermecki R., ve- letrgovina v Celju, Stegu Fr., deli- katesna trgovina v Celju, dr. VoršiC A., odvetnik v Celju, Vošnjak Tvana, pekarna v Celju, dr. Vrhovec Stane, zobozdravnik v Celju. Po 25 Din so plačali: JagodiC Jos., trgovec v Celju, Jakil, grašCina v Boštanju in LeCnik Anton, juvelir v Celju. Tiskarna Ro- de & MartinCiC 24 Din. Državna os- novna sola na Vranskem je po.slala 63 Din, Gorišok Angela, uCiteljiea na Polzeli 75 Din, osnovna sola na Te- harju 22 Din in Žlebnik Jože v Gru- šovljah 41.50 Din. Vsem dosedanjim ustanovnikoin, podpornim in rednim Clanom ter vsem dobrotnikom in nabiralcem se odbor krajevne proti- tuberkulozne lige v Celju najiskrc- neje zahvaljuje. ObraCamo se na celokupno javnost z nujno prošnjo, da bi vsi podpirali stremljcnje protituberkulozne lige, zla.sti pa, da bi pristopili k ligi kot ustanovni, podporni ali redni Clani. Ustanovnina znaša 1000 Din, podpor- nina 50 Din, članarina pa 12 Din let- no. Tuberkuloza je splošna. kužna bo- lezen celokupne Cloveške družbe. Vsakemu posamezniku preti in nih- čo ne ve, ali ga bo izvzela. Skupni sovražnik zahteva skupno obranibo. Zato vsi na plan! Prihodnje dni se bodo vsem dosedanjim Clanom lige in vsem, ki še niso Clani, poslale položnice s prošnjo, da plaCajo Cla- narino za leto 1932. Prosimo, ne vr- zite položnic v koš! Vsak na.jmanjši prispevek je važen in dobrodošcl. Odbor. DOMAČE VESfI d Dr. Josip Scheiner f. V ponde- ljek 11. t. in. zjutraj je umii v Pragi v 71. letu stai'osti br. dr. Josip Enia- nuel Scheiner, starosta Češkoslovaš- ke obce sokolske in Slovanskc sokol- ske zveze. Z njim lega v grob najza- služnejši Tyrse-v sodelavec ter vzoren voditelj Ceškoslovaške in slovanske sokolske armade sploh. Za njim ža- luje ves slovanski sokolski svet, ki je izgubil svojega voditelja sredi pri- prav za letošnji jubilejni vseslovan- ski sokolski zlct v Pragi ob stoletni- ci Tyrsevega rojstva. Tudi jugoslo- vensko Sokolstvo bo ohranilo br. dr. Scheinerju trajen bratski spomin. d Verifikacija senatskih mandatov. Na drugi seji sonata, ki se je vršila 12. t. m.,' je bil izvoljen verifikacij- ski odbor, ki je 13. t. m. potrdil Vse mandate senatorjev. Senat je na svo- ji seji 14. t. m. soglasno odobril po- roCilo verifikacijskega odbora. Po se- ji senata se je konstituiral klub se- natorjev in izvolil za predsednika dr. Stanoja Vukčeviča. V petek 15. t. m. ob 10. dopoldne se je pričela seja Na- rodne skupščine, ob 10. pa seja sena- ta. Na dnevnem redu je konstituira- nje Narodne skupšCine in senata. d Novi člani glavnega prosvetnega sveta. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili te dni imenovani za predsednika glavnega prosvetnega sveta dr. Vla- dimir Petkovič, redni profesor na beograjskem vseučilišču, za pod- predsednika Jelenko Mihajlovic, rav- natelj seizmoJoškega zavoda v Beo- gradu, za Clane pa poleg nekaterih naCelnikov pri ])rosvetnem in trgo- vinskem ministrstvu tudi naCelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi v Ljubljani dr. Josip Mazi ter gimnazijski profesor Fran Jeran in šolski upravitelj Ivan Dimnik iz Ljubljane. (1 Letošnje prireditve Ljubljanske- ga velesejma. Ljubljanski velesejem bo imel letos dve glavni prircditvi. in sicer: XTI. mednarodni vzorCni ve- lesejem otl 4. do 13. junija in jesen- sko razstavo »Ljubljana v jeseni« od 3. do 12. septombra. Našo industr;jo, obrt in trgovino opozarjamo že se- daj na tc prireditve, ki vrše važno misijo v karist našega celokupnega gospodarstva in vsega našega naro- da. d Pro met na severni meji. Lani je prišlo in odSlo preko sever ne držav- nc meje v dravski banovini 273.500 potnikov in sicer 91.071 Jugoslove- nov, 111.028 Avstrijcev, 44.025 Ceho- slovakov, 13.381 Nemcev in 14.055 drugih državljanov. d Kovani drobiž iz niklja po 20, 10 in 5 par, iz game po 10 in 5 par, avi- stroogrski iz niklja in pakfonga po 10 in 20 vina.rjev in iz železa po 20 vinarjev je prestal biti zakonsko plaCilno sredstvo dne 30. novembra 1931., ko je dobil obvezno moC zakon o kovanju srebmega denarja po 10 in 20 dinarjev. Ta drobiž se lahko za- monja za kovani denar po 25 par do konca novembra 1932. pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani in pri dnvCnih upravah. (I Pet žrtev steklih psov. V torek VI. t. m. so prepeljali v celjsko bol- nico pet oseb iz Nestoplje vasi, obCi- iist Kot pri Crnomlju, ki sta jih ogrizla dva stekla psa. 61-letno po- sestnikovo ženo Marijo Novakovo je lastni pes ugriznil v levo roko, isti pes pa je ugriznil 31-letnega posest- nika Alojza Cesarja v desno roko, 7- letno posestnikovo hCcrko Alojzijo Cesarjevo in 0-letnega posestnikove- ga sina Antona Kopša pa v desno nogo, dočim je pes posestnice Neže Cesarjove ugriznil 10-letnega posest- nikovega sina Jožela Cesarja v obe roki. d Uradni dnevi za kontrolo sodov se bodo vršili po naslednjem i'azpo- redu: Sevnica 8. februai'ja, 7. mar- ca, 11. aprila in 9. maja; Krško 9. fo- bi'iiarja, 8. marca, 12. aprila in 10. maja; Brežice uradni dnevi 10. in 11. februnrja, 9. in 10. marca, 13. in 14. aprila in 11. in 12. maja; Koz- je 15. januarja popoldne in 10. janu- arja, 12. februarja popoldne in 13. februarja, 11. marca popoldne in 12. marca, 15. aprila popoldne in 10. aprila ter 13. maja popoldne in 14. maja; Rogatoc 18. januarja, 15. fe- bruarja, 14. marca, 18. aprila in 17. maja; Šoštanj 25. januarja, 22. fe- hruarja, 21. marca, 25. aprila in 23. maja; Slovenjgradec 20. januarja, 23. februarja, 22. marca, 26. aprila in 24. maja; Konjice 27. januarja, 24. fe- bruarja, 23. marca, 27. aprila in 25. maja. V Celju pa je merjenje in pre- gled sodov vsak delavnik dopoldne. d »Detajlist« strokovni list za tr- govino na drobno. Slovenci imamo par trgovskih listov, ki jih no sme- ino podcenjevati. Vsi ti listi pa se ba- vijo veCinoma z občo in z veliko trgo- vino. Novi meseCnik »Detajlist« pa je, kakor že kaže ime, namenjen na- nadrobni trgovini. Ta še ni bila sistematiCno obdelana, vsled tega je pozdraviti nalogo izdajatelja, da ob- dela tudi to ledino. Kakor vidimo, je pridobil za sodclovanje izbornc so- ti'udnike. Ako bo hodil ])o poti, ka- kršno si je zaCrtal, bo gotovo žel mnogo uspehov. List toplo priporo- Caino. NaroCnina lctno Din 30. Na- slov: Uprava »Detajlista«, Ljublja- na, d Živčnc bolnim in otožnim nutli mila, »Franz Jožeiova« voda dobi'o prebavo, jasno glavo in mirno spa- nje. Po izkušnjah znamenitih zdrav- nikov za živCne bolezni jo vpoi-abo »Franc Jožefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtople-je priporoCati. »Franc Jožeiova« grenčica se dobi v vseh le- karnah, drogerijah in specerijskih tigovinah. d Dunajska vremenska napoved ?a soboto 16. januarja: Nobenili bist- venih izpi'emenib. Celje in okolica c Občni zbor Sokolskega društva v Celju. V cotrtek 14. t. m. od 20.30 do 22. se je vršil v mali dvorani Narod- nega tloma dobro obiskan 42. redni obCni zbor Sokolskega. društva v Ce- :Iju. ObCnega zbora so se tudi ude- ležili župan dr. GoriCan kot zastop- nik mestne občine, predscdnik okrož- ncga sodišča dr. VidoviC, šef davčne uprave inspektor Stanič, šef progov- ne sckcije inž. Ozvald in prof. Mast- nak kot zastopnik sokolske župe. Isgotoviti jo treba, da nekatcj-i celj- ski državni uradi na občnem zboru niso bili zastopani. Društveni sta- rosta br. dr. Milko Hrašovec je po otvoiitvi o-bCnega zbora. pozdi'avil navzoCe predstavnike ter brate in se- stro, se s toplimi besedami spomi- njal te dni umrlega staroste Češko- slovaške obce sokolske in Slovanske sokolske zveze br. dr. Josipa Schei- nerja ter lani umrlih društvenih članov in podal v g-lavnih obiisih delovanje Sokolskega društva v Co- lju v mi mil em letu. Br. prof. Mast- nak je pozdravil obCni zbor v imenu župe, nato pa so sledila izCrpna po- roCila br. tajnika Novaka, br. bla- gajnika Napruduika, br. naCelnika Poljšaka, s. načelnice M. Grudnove, br. pi-osvetarja Roša, s. knjižničarke, br. matrikarja Misje in s. Debelako- ve v imenu nadzornega odbora, ki je prcdlagala absolutorij in pohvalo br. blagajniku. Pri volitvi novega odbo- ra so bili izvoljeni naslednji bi-atje in sestro: starosta dr. Milko Hrašo- vec, podstarosta Drago Sirec, tajnik Martin Novak, naCelnik Rudolf Polj- šak, I. namestnik naCelnika Anton Grobclnik, II. namestnik Franc Ur- šič, nacelnica Mirka Grudnova, I. na- mestnica naCelnice Marjuči Križma- niCeva, II. namestnica Marica Roz- manova, prosvetar Franjo Roš, l)la- gajnik Drago Naprudnik, gos])odar Fran jo Doižan, matrikar Vekoslav Peršic, matiikarica Mara KovaCeva, društveni zdravnik dr. Jože Flajs, knjižničarka Nina Trdinova, odbor- nik Ivan Stanič, namestniki Hinko Oblišai-, Civil Puäni'k in Vera Kova- čeva; nadzorni odbor: dr. Jože Bav, a, ki še niso plačali članarine za te- koče leto, so nai>rošajo, da jo čimprej pcro.vnajo in s tem prihranijo povor- joniku mnogo nej)otrebnega. dola. V zalogi je še tudi nekaj izvodov druž- benih knjiy letnika 1930., ki jih je dobiti v omenjeni pisarni. c Umrl je v petck 15. t. m. v celjski bolnici 75-letni Jakob Artnak iz Sliv- nice pri Celju. N. p. v m.! c Pomožna akeija za brezposelne v celjski okolici. Slično kakor celjska mestna občina je tudi okoliška ob- čina uvedla akeijo za poinoč brezpo- selnim v okoliški občini. Akeijo vo- di poseben odbor. V prihodnjih dneh se bo začelo nabirati po vaseh, to r.a- logo so prevzeli nekatcri občinski odbornikL Apeliramo na okoličane, pa tudi na Celjane, da priskočijo naj- revnejšim na pomoČ. c Pasji kontumac omiljen. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Odredba rnestnega načalstva z dne 2. novem- bra 1931. ätev. 2532/51 v zgornjem prodmetu se spreminja. v toliko, da se smejo v območju mesta Celja od 12. januarja naprej vsi psi, ki se na- hajajo izven zaključenih prostorov, voditi na vrvicah brez nagobčnikov oziroma, da nuM-ajo biti, ako niso na \rviei, opremljeni z nagobfiniki. Ostale določbe navedenega l-.azglasa ostanejo še do preklica v veljavi. — To spreinembo bodo gotovo vsi last- niki psov in prijatelji živali sploh sprejeli z zadovoljslvoni. c Polletni pregled javnih motomih vozil, ki bi se moral vršiti 18. in 28. t. in. v Celju, odpade in se bo vršil pozneje hkrati s splošnim pregledom in novo registraeijo, ko bodo izdane nove cvidenčne tablice. c V svrho registraeije motornih vo- lil za leto 1932,, ki se bo pričela iz- vrževati v najbližjem času, se pozi- vajo lastniki motornih vozil, da vlo- žijo zadevne prijave pri predstojni- štvu me'stne polieije v Celju, kjer se dobijo tudi pretlpisani obrazei. c Nesreče. 21-letna služkinja An- gela Strnišova iz Šmarja pri Jelšah so je 13. t. m. pri cepljenju drv vse- kala v levo roko. — 9-letni učenec SrcČko Grenkuš iz Celja (Ipavčeva 13) je 14. t. m. dopoldne, ko se je igral z dvema tovarišema, paclel in si zlomil desno golenico. — 72-letni klobučarski pomočnik Franc Godina je 13. t. m. padel v okolici Bizeljske- ga in si zlomil levo nadlehtnico. — 25-letnega hlapca Petra Mišigoja brez sta.lnega bivališča je, ko je 12. t. m. Kvc^čer v celjski okolici iskal preno- HUMANIK BROKAT ATLAS Celje, Aleksandrcva ul I čišča, pri neki hiši ugriznil pes v le- vo nogo. — Vsi ponesrečenci se zdra- vijo v celjski bolnici. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 10. t. in. do vštetega petka 22. t. m. lekarna Pri križu na Kralja Pe- tra costi. c Gasilno drušlvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 17. t. m. do vštete sobote 23. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka. Kino Mestni kino Celje. Pctek 15., sobo- la Ki. in nedelja 17. januarja: »Po- joöi norec« (Singging fool. — Sonny boy). Monumentalen zvočni velefilm. Pretresljiva drama očetovske ljubez- ni. V glavni ulogi sloviti pevec, igra- lcc in komponist AI JoLson, ki poje svojemu ljubljenemu sinčku svetov- no znano pesem »Sonny boy«. »Po- joči norec« je izredno lep zvočni film, ki ostane vsakomur trajno v spomi- nu. Predigra: zvočna enodejanka. Predstave ob delavnikih ob pol 9. zve- čer, v nedeljo ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvečer. Predprodaja vstopnic v ne- deljo od 10. do 12. dopoldne pri bla- gajni kina. Vstopnice se lahko rezer- virajo telcfonično na štev. 270. LIPTON'S Popoff svetovne znamke, Laja ter odprte sine mešanice s Pecoe evetom Oarjeeling, Assam itd. dobite pri tvrdki Ivan Ravnikar^ Celje CONAN DOYLE: Boj v megli (Baskervillskä pes) Roman Poslovenil Boris Rihteršič 19 Njegov gospodai1 je vstal. Z zardelimi lici in ble- ščečimi se očmi je pogledal na stolpä. Nekaj minut nato smo se že peljali v park skozi vrata, fantastiena, mrežna vrata iz kovanega železa med dvema ne- mima, z niahom poraslima kamenitima stehroma, na katerih sta stali glavi vepra iz baskervillskega grba. Vratarjeva hiša je bila razvalina iz črnega granita z golimi linami, toda njej nasproti se je dvi- galo na pol dozidano novo poslopje; prvi sad zlata iz ijužne Afrike, ki ga je prinesel sir Charles. Skozi vrata v parku smo se pripeljali v grajski drevored. Spet so hitela kolesa po odpadlem listju in nad našimi glavami so združevala stara drevesa veje v mračen obok. Baskervillc se je zdrznil, kö je na koncu dolgega temnega drevoreda zagledal hišo, ki se je pošastno svetlikala skozi drevje. »Ali je bilo tu?« je liho vpraSal. »Ne, ne! Tisov drevored je na drugi strani.« Mladi mož so jo obrni.1 s pomraCenim obrazom in dejal: »Prav nič ni cuda, ec je moj stric slutil, da ga bo na tem kraju doletela nesroCa. Tu mora pae vsa- kega eiovcka obiti Cuvslvo neugodja. Preden bo pol leta, born dal tu postaviti vrsto obločnic in povem vam, da drevoreda ne boste veß spoznali. Prav tu, nasproti grajskih vrat, bo gorela obločnica ,Swan and Edison' s üsoc svečami.« Drevored se je nehal na Siroki trati in pred nami je stala hiša. V mraku sem Se lahko videl, da je bila srodina. poslopja kakor ogromna skala, iz katere je silil portal. Ves sprednji zid je bil pol^asel z bršlja- nom, in le tu pa tarn je majhcn izrezek kazal, kje je okno ali grb. Nad tem srednjim poslopjem sta se d.vigala oba visoka stolpa z zobčastim nadzidkom, predrta s strelnimi linami. Na obeh straneh stolpov so bila novejša krila iz črnega granita. Motna luč je padala skozi nekatera staj'inska okna in iz enega visokih dimnikov, ki so se dvigali nad strmo sleme, jo silil pod nebo teman oblak dima. »Dobro došli, sir Henry! Dobro došli v basker- villskcm dvorcu!« Zastaven mož je v temi stopil iz portala, da od- pre vratca voza. V žolti luči v veži se je pokazala postava nekc ženske. Stopila je pred vrata in poma- gala, možu pobrati prtljago z voza. »Saj nimato nič proti temu, da se takoj odpo- Ijem naprej domov,« je vprašal doktor Mortimer. >Žena me čaka.« »Toda kaj malega bi vcnclar lahko z nami za- užili?« »Ne, iti moram. Najbrž me čaka vse pol no del a. Sicer bi ostal, da bi vam razkazal poslopje, toda Barrymore bo boljši vodnik kakor jaz. Na svidenje, in če me bostc potrebovali, takoj pošljite pome, naj bo po'dnevi ali ponoči.1« Odmev ropotajpčih koles se je izgubil na cesti, sir Henry in jaz pa sva stopila v hišo. Z zamolklim lopotom so1 se \Tata za nama zaprla. Bila sva v lopi široki, visoki sobani, s težkim stropom iz hrastovih tramov, ki so od starosti že pocrneli. V velikem sta- rinskoni kaminu jo prasketal in čvrčal ogonj na visoki železni kozi. Sir Henry in jaz sva si jela groti roke, kajti od dolge vožnje sva bila vsa premražena. Potem sva pogledala okoli. Visoko ozko okno s sta- rlmi pisanimi stekli, hrastove tapete na stenah, jelenji roglji in grbi, in vse to' žalostno in mraCno v pojemajoči svetlobi, ki jo je dajala izpod stropa viseča luč. »Prav tako je kakor sem si mislil!« je vzkliknil sir Henry. »Ali ni vse to kakor na sliki iz starih ča- so'v? Ce pomislim, da je to dvorana, kjer so pet sto let živeli moji predniki! Kar praznično mi je pri duši.« Videl sem, kako je mladostna razigranost raz- svetlila njegov mračni obraz, ko so je ozrl. Stal je v polni luCi svetiljke, toda dolge sence so zakrivale stene in visele nad njim kakor črni oboki. Barrymore se je vrnil. Pravka.r je bil odncsel prtljago v najine sobe. Zdaj je stal pred nama vdano, kakor se spo'dobi dobro vzgojencmu služabniku. Po- zornost vzbujajoč, zastaven mož, velik, uglajen, s široko odrezano brado in bledim, plemenitim dbr zo'm. »Ali želite, gospod, da takoj prineseni večerjo »Že pripravljena?« »V nekaj minutah, gospod! V svoji sobi dobi gorko vodo. Žena in jaz bova srečna, če bova sme ostati pri vas, sir Henry, dokler vsega ne uredi Toda razumeti moi'ate, da bo v novih razmerah z htevalo gospodinjstvo več služinčadi.« »Kakšne nove razmere mislite?« »Hotel sem le reči, gospod, da je sir Charles ži\ zelo sain zase in da sva bila za. njegove potre midva dovolj. Vi boste gotovo imeli okoli sebe vet družbo in zato bo treba poskiboti za izpremembo gospodinjstvu.« »AH hočete reči, da prosite za odpust?« »Le če vam je tako prav, gospod.« »Toda vaša družina je gospodinjila v tej hiši več rodov, kaj ne? Zelo bi mi bilo žal, če bi moi svoje bivanje v tem kraju začeti s tem, da pretrga to staro zvezo."« Zdelo se mi je, kakor bi se na biedern obra skige pokazali znaki ganjenosti. »Tudi meni je tako, gospod, in moji ženi tud je odvrnil. »Totla, da vam povem resnico, gospt sira Charlesa sva imela zelo rada; njegova smrt na je pretresla in sedaj zbuja vsa ta okolica v nama sar še neprijetne in mučno občutke. Bojim se, da ne mogla pokazati veseloga obraza, dokler bi ostala baskcrvillskem dvorcu.« »Kaj pa nameravate?« »Prav nič ne dvomim, gospod, da se nama bo p sreCilo dobiti kakšno službo. Darožljivost sira Chi lesa nama je naklonila nekaj sredstev. In zdaj, p spoda, je najbolje, da vama pokažem sobe.« Široka, z ograjami obrobljena galerija se vlokla pod stropom okoli dvorane; dvojne stopni so držale nanjo. Š sredo stopnic sta šla dva dol; hodnika, odkoder si laliko prišel v vse spalnico, k jih je bilo na tej strani poslopja. Moja soba je bi na istem krilu kakor spalnica sira Henryja, skoi vrata pri vratih. Te sobe so bile dosti bolj moder kakor srednji del gradu in njihove svetle tap( kakor tudi številne sveče so nekoliko omilile mi vtis, ki so me je polastil ob prihodu. Stran 4. »Nova Doba« 15. I. 1932. Štev. 5. Telefunken Radio aparatl Gramofoni plošže in igle Tudi na obroke A. Lecnik, Celje, Glavni trg lire, xlati in srebrni predmeti, oCala. Popravila najtouneje. Oglejte ii izložbo. „Mariša" v celjskem gledališču lzgleda, da hc je delovanjc Drama- tičnega društva v Celju v zadnjem času razveseljivo poživilo. Po dol- gem presledku so sb zopct znašli sta- rejši, že renomirani igralci in inlaj- ši igralci ter dob re nove moči. V sre- do 13. t. m. so priredili v Mestnem gledališču lep večer in pritegnili množico občinstva, ki jc docela na- polnilo gledališče. Upiizorili so »Ma- rišo«, ljudskö dramo čeških pisate- ljev A. in V. Mrštika. Igra obravna- va znani problem zakonskega triko- ta: mož—žena—ljubimec. Mariša po- roči na pritisk staršev vdovca mli- narja Vavro, a ljubi revnega Fran- ce ta. Zadeva se konča tako, da Ma- ri ša zastrupi svojega moža-tirana. lgra nima posebne umetniške vred- nosti, a prikazuje nekatere posreče- ne tipe iz kmečkega Življenja. Snov jo premalo zgoščena in psiholaško podčrtana, kar zmanjšuje celotni efekt. Režiser g. mag., pliarin. Fedor Gra- tUšnik se je lotil igre z Ijubcznijo, globokirn znanjem in veliko rutino. Kaztegnjenost dcjanja je "skušal pri- kriti z živahnim tempom ter s krep- kini diferenciranjem tipov in stop- njevanjein dramatskih učinkov. Te- žavno delo se mu je posrečilo, le v prvem dejanju, ki je bilo nekoliko medlo, bi bil moral Crtati nekaj pet- ja, ki ga je sicer dobro vodil g. Pec Šegula s harmonikarjem g. RakuŠo. Scenerija jc bila nova in simpatična, uveljavile so se tudi pestre morav- ske narodne noše, ki jih je posodilo Narodno gledališče v Mariboru. Naslovno ulogo Mari.se je podala, ga, Sadarjeva s toplino, prepričeval- nostjo in krepko dramatiko. Izvrstna sta bila tudi g. mag. pbarm. Fedor Gradišnik kot pretkani, samosilni Vavra in g. Velušček kot stari Lizal. Gosp. Verderber se je v ljubimski ulogi Franceta potrudil, zaradi ope- racije v grlu pa mu je glas še liri- pav. Zato so se uveljavili gdč. Krajn- čeva (Horačka), ga. Gradišnikcva (Marišina babica) in ga. Verbnikova (Strouhalka) ter novi celjski igralci ga. Rajhova (Lizalka), g. dr. Rajh (krčmar) in g. dr. Vrhovec (občinski sluga Hrdlicka). Tudi gosp. Hribar (Strouhal in mesarski pomočnik Pa- vel), g. Bele (BuCek) in ostali so bili na mestu. Slovenščina je bila v sploš- nem dobra, napake kakor »s tremi otroci« namesto pravilno »s tremi otroki« pa bi se bile lahko odpravile. Del občinstva so je pri resnih scenah smejal — in osmešil. Lepi uspeh predstave bo celjskim igralcem gotovo v pobudo za nadalj- no gledališko delo. R. P. Tovariš leži v bolnici. Prijatelji vprašajo telefonično, kakšno je nje- govo stanje. »Žalibog,« odgovori zdravnik, »izgleda, da ne bo nič ž njim. Treba se je pripraviti na naj- hujše.« — »Kaj pa mu je pravza- prav?« — »Tega sami prav ne vemo. Mnenja zdravnikov so zelo različna. Veselimo pa se že obdukeije, ta bo vse pojasnila.« Podpisana Anton in Antonija Rezar \z- javljava, da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih napravila na najino ime najina hčerka Marija Rezar. Anton in Äntonlja Bczar, starši, Ljubečna. Stanowanje s 4 sobami in pritiklinami setakoj odda. Na- tančneje v veletrgovini Alojz Mastnak, Celje. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo' Kupuje in pro* dajaL devize in valute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o~ brestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj X Premog najboljše vrste \z rudnika Hudajama (Laäko) in iz vseh drugih rudnikov do- bavlja in dostavlja na veliko In na drobno trgovina premoga in drv Celje, AEeksandrova ul. 3 FRANJO JOŠT. Prijazna soba prazna, v zelo prometni ulici blizu kolo- dvora, 2 okni, solnčna lega, se s 1. marcem odda. Naslov v upravi lista. Nagrobni vend, trakovi s tiskom in vse žalne potrebščine ter velika zaloga mrtvaških krst v vsaki velikosti v manufakturni in modni trgovini FR. KARBEUTZ, CELJEP Kratja Petra cesta 3. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. Karol Lošbner, Celje Kralja Petra o, 17. — Pri „Ztoncu11 Delikatese, specerija, semena. Za mehka barvana tla prvovrstno sredstvo nKOMETu barvan tekoči vosek Navadna barvana tla se Vam svetijo, kakor najbolj negovan parket, lstočasno tla po- barvate, obrabljene plasti popravite. Zado- st.uje bela mehka tla impregnirati s »KO- MET« barvanim tekočim voskom brez drü- gega pripomočka. Za parkete priporočam nebarvan tekoči vosek „KOMET". Zaloga Drago Žnidarič9 Celje Javno skladišde. Gradnjo električnih central, telefonov in signalnih naprav, popravila motorjev, generatorjev in vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje zelo poceni in strokovnjaško z garaneijo FDflNr RFI flk konc. elektrotehnično pod jet je ll\Knt DLLHlX, CELJE, Preiernova ulica i«. 3 Bogafa izblra razglednic - Krep paplrf svilen in barvan papir — Blaznikova in družinske pratike vse -v velilti ixt>ir*i po nizki ceni v veletrgovini s papipjem in lenjigrami Goričar & Leskovšek — Celje Franjo Dolžan Zackfe^ m stew- A kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoüa dela in popravila. — Cene zmernc. Postrežba točna in solidna I Telefon At. 245 T^«*^^V%«*l^«B'i#^ OAI Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam V irFt^pm lCci|l.t? 89t?l svoji hisi v celjü, kbalja pethh e. 37 lastno mesarijo, prekajevalnico In gosiilno pri „lelenu4* z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajarnCena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča losip GorenJaK. Dve svetü, solncni sobi v sredini mesta se oddata s 1. februarjem za pisarno, kontor ali slično. — Naslov v upravi lista. Opremljeno zraeno sobo išče pri dobri družini sainostojna dania. — Ponudbe ua upravo lista. Sigurna naložba denarja! ManjSc zcniljišče s sčidniin drcvjcm in vrtoni ob tuestu Colju na p r o d a j. Dopisi pod „Redka priiika" na upravo lista. Sivalni siroj še dobro ohranjen se poceni proda. Ogleda se lahko pri g. Ž i r 0 v n i k u, Celje, Kralja Petra cesta 43. Najvarneje in najugodneje sc naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w tastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov u flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga ulagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in obüin- skega denarja posveüa posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižjl obresini merl. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan ceüna. -- Oba v Celju.