LETO XII. V LJUBLJANI 15. DECEMBRA 1942-XXI STEL 6-7 * * * * * * * * * * * * % * * % % KakorsonSveta noč, blažena noč ...« Nato smo peli vsi. Triletnemu Vinku je žarel obraz in ko sem se sklonil k n jemu, mi je začebljal: »Kako lepo, lepo...« Sveta noč, blažena noč ... Sestra je sedela pri klavirju, jaz pa sem igral violino in moje strune so pele, kot nikoli poprej. Roka je vodila lok, kakor je hotelo srce. Betlehemska poljana je bila blizu, sveta noč je bila tu. Kje je bil tedaj nemir, ki me je spremljal vse leto? Pozabil sem na vse. V moji duši je ose pelo in .neznana sila je vodila lok po strunah. Moja pesem je pela o hrepenenju nemirnega srca, o temnih sencah, ki se jih bojim, o mrzlih dneh, ki so tako žalostni, o soncu in zdravju, o jasnih zvezdah v temnih nočeh. Pesem je prehajala iz tihih zvokov v glasno me- lodijo, polno blaženosti svetega večera. Ko sem končal, sem imel rosno čelo. Pri meni je stala mali: »Sinko, ali ni nocoj lepoP« »Seveda, mamicaP« Tedaj je oče odprl okno. Pri fari t> dolini so peli božični zvonovi. Vsi s~ino utihnili. Polnočni zvonovi, potice, tako toplo... in doma, doma na sveti večer.. . Takrat pa je ugasnila svečka pred jaslicami in z njo sanje božičnega večera, božičnega večera v moji študentovski sobici. Posvetimo se brezmadežnemu Srcu Marijinemu Splošno znana je že napoved Marijina, ki se je leta 1917. šestkrat prikazala trem pastirčkom v Fatimi na Portugalskem, da bo izbruhnila nova hujša vojska, če ljudje ne bodo nehali žaliti Gospoda Boga. Novo dobo miru in vse z mirom zvezane dobrine pa je obljubila, če se svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu. Dne 31. oktobra letos je papež Pij XII. kot skupni oče velike krščanske družine, kot namestnik Onega, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu ves svet — tudi nas. Mi pa se moramo pridružiti tej posvetitvi in jo odkrito ter vdano ponoviti, da bomo tudi sebe osebno in vse naše občestvo posvetili brezmadežnemu Srcu in bomo tako bolj vredni obljub, ki jih je dala usmiljena Mati božja. Da bo naša posvetitev resnična in prava, učinkovita za vse naše zasebno •n javno življenje, se moramo primerno temeljito pripraviti, da bodo naše duše sposobne sprejeti velike milosti — sadove te posvetitve. V ta namen bomo opravili pobožnost peterih prvih sobot od januarja do maja prihodnjega leta, ob koncu šmarnic pa, 30. maja, se bodo vse župnije in vsa škofija posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnost prvih sobot bomo združili z dosedanjo pobožnostjo prvih petkov. Ni treba drugega kakor da še v soboto po prvem petku prejmemo sv. obhajilo, molimo en del rožnega venca in tako četrt ure razmišljamo skrivnosti rožnega venca. Vse pa v namenu, da zadostimo Mariji za grdenje in kletve, s katerimi se tudi med nami nehvaležno žali. Vsa podrobnejša navodila bodo sledila v cerkvenih oznanilih in deloma v tisku. Vse drage vernike ljubljanske škofije pozivam in prosim, da se udeležujejo pobožnosti peterih prvih sobot, da se tako duhovno dobro pripravimo za skupno posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu v trdnem upanju, da bo po Marijini priprošnji Bog izpolnil, kar je Marija obljubila, namreč da se bo spreobrnil veliki narod, ki trpi pod jarmom brezboštva, in da bo svetu podeljena doba miru — če bomo mi resno in dosledno storili, kar je pogoj za to: da se spreobrnemo in nehamo Gospoda Boga žaliti. Ljubljana, 5. decembra 1942. t Gregorij Rožman, škof ljubljanski. žjiv£jjejn)a kon^uz^adJj Posvetitev dijaških kongregacij na praznik Brezmadežne v ljubljanski stolnici bo za vse kongreganiste in kongreganistin je svetla točka mladosti. Z njo smo se v popolni iskrenosti darovali Marijini ljubezni — njenemu ljubečemu srcu. Bilo nas je polna cerkev, gotovo veliko nad tisoč. Pre-vzvišeni g. škof nam je pridigal, nas posvetil Mariji in nam podelil izreden blagoslov, ki ga je sveti oče Pij XII. prav nam slovenskim dijakom in dijakinjam naklonil. Med mašo smo pristopili tudi k obhajilni mizi, kongreganisti pri glavnem, kongrega-nistinje pa pri oltarju svetega Rešnjega Telesa. Hvaležni smo svetemu očetu, da je posvetil ves svet Mariji, hvaležni našemu škofu, da je ravno dijaške kongregacije prve v svoji škofiji tej posvetitvi pridružil, najbolj pa hvaležni Mariji, ki je našo posvetitev gotovo rada sprejela. Hočemo biti apostoli Marijini: vsak dan bomo molili rožni venec, vsak mesec pa na prvo soboto po n jeni želji pristopili k spravnemu obhajilu. Tako bodi! Kongregacijsko delo se letos v vseh kongregacijah vrši po enotnem načrtu. Škofijsko vodstvo DMK nam pošilja mesečne okrožnice z gradivom za tedenske sestanke, ki gredo v tri, oziroma štiri smeri: prvi je kot shod marijansko kongregacijski, ostali pa evharistično liturgični, aktualno-apo-logetski in apostolsko misijonski. Posamezne točke dnevnega reda izdelamo sami. Tako so sestanki smotrni, vendar pestri in zanimivi. Kongregacija Marije Pomočnice na Rakovniku. Po dolgih počitnicah smo se zopet vsi kongre-ganisti zbrali okrog svoje kongregacijske Marije. Katehet g. Lambi-zar nam je prikazal Marijo kot vzor poduhovljenega in k Bogu usmerjenega življenja. Njo smo si s pesmijo znova izvolili za svojo Mater in Vodnico. Zaradi uspešnejšega dela smo se razdelili v tri skupine, katerih prefekti so: Cerar France za zunanje, Slak Friderik za višješolce, Mivšek Ivan za nižješolce. Cerkvene shode bomo imeli skupno v naši cerkvi. Naše geslo: Vse po Mariji za Jezusa! tMjLiCjOHikC AhoJkO/ V misijonskih deželah, ki merijo 64 milijonov kvadratnih kilometrov in v katerih ž.i-vi dve tretjini človeštva, je po najnovejši statistiki: Bellouard — II. Sušnik Dekle, ki ne veruješ več »Ne verujem več!« Kako pretresljivo priznanje! To je krik groze, obtožba proti vsem ljudem in stvarem! Vera in upanje sta v tebi zamrla. Kaj hočeš reči s temi besedami? Življenje ti je pokazalo mnogo senčnih strani, zato ga obsojaš. Življenje zate ni lepo, ne koristno in ne vredno slave. Četudi ne veruješ, se mu zaradi sile razmer podvržeš, brez prepričanja, brez veselja in ljubezni. Življenje si uvrstila v vrste lažnivih in varljivih stvari. In vendar si še mlada!... Živi j enje si pozvala pred sodišče, sodila si ga, ni se ti zdelo vredno, da bi ga obsodila. Zadovoljuješ se s tem, da ga pokrivaš s svojo nevero in tako prezirljivo zavračaš. Ne veruješ več v ljudi: v može, žene, mladeniče, dekleta, s katerimi živiš in si jim včasih zaupala. Dolga leta si jih spoštovala in občudovala. Ne veruješ več v njihovo odkritosrčnost: vsi lažejo. Včasih zaradi dobička, včasih zaradi lahkomiselnosti. Vsa lepa zunanjost služi samo zato, da skrije umazano resničnost... Laž je v očeh, na jeziku, v nežnosti ... Vsa njihova požrtvovalnost je v bistvu laž. Ne veruješ več v njihovo neomajnost. Praviš: še zdaleka niso tako trdni kakor mogočna drevesa, ampak ravno nasprotno, podobni so slabotnemu trsu. V svoji nestalnosti so podobni potočku, ki v svojem toku neprestano spreminja svojo smer. Saj so s samim seboj v neprestanem nasprotju... Ljudje so »hiša zidana na pesku«. Ubogo človeštvo! Vse se giblje in izpreminja, mineva, beži. Takšen je po tvojem mnenju nauk življenja. Očitaš si, da ga dolgo časa nisi poznala. Ne veruješ več njihovi nesebičnosti. Vsi ljudje brez izjeme so sebičneži. Kadar dajejo, iščejo sebe. Enako delajo, kadar ljubijo, žrtvujejo... Zaradi sebe hlinijo velikodušnost, da si pridobe zaupanje. Po tvoji sodbi je dvoje vrst ljudi: naivni, ki jih slepi videz, vidijo tu in tam nesebičnost, da so od nje očarani. K drugi vrsti pa prištevaš pretkane i j udi, ki povsod vidijo samo sebičnost, l i si ena izmed pretkanih. V začetku te je vse to zadelo in si veliko trpela. Sčasoma si zavzela svoje stališče, in sicer tako, da se maščuješ nad svojo nekdanjo naivnostjo z oholo nesramnostjo, ki nikomur ne prizanaša. Ne veruješ več v srečo. Večne sanje, večne prevare. S kakšnim navdušenjem si stremela zanjo, hitela si ji nasproti in jo klicala. Bile so lepe mladostne sanje, življenje polno idealizma, lepih na- Črtov io neprestanih naporov. Dobro si čutila, kako se ti je sreča izmuznila, ko je bila že čisto blizu. Morala si priznati, da sreče ni.. . Čakala si, da ti bo prihodnost nadomestila, kar ti je preteklost vzela. Danes praviš, da tudi prihodnost ne bo nudila ničesar razen bridkih razočaranj. Če ti drugi govore o srečnih l judeh, se jim trpko smehljaš, molčiš in se jeziš. Toda molk, jeza, žalost pomenijo prav tako tvojo veliko nevero. Kadar človek ne veruje več v življenje, v ljudi, kako more verovati v srečo, ki je zanj ni, četudi bi v resnici bila. Ker se ti zdi, da sreče ni mogoče najti na plesišču, si popolnoma prepričana, da je ni mogoče najti niti v cerkvi. Sreče ni nikjer. Kljub temu je treba živeti. Ker bi pa bilo neskončno zlo neprestano misliti na svoj notranji nemir, zato delaš kakor druge: igraš se, smeješ, koketiraš, da drugim delaš vtis, kako se ob vsem naslajaš. "V resnici pa ne uživaš ničesar ... Zate ni nobene sreče več. Resnično strašna beseda: Ne verujem več! Ubogo dekle! Kaj naj rečem tvojemu ranjenemu srcu, da bi moglo še poslušati? Kadar je preveč hudo, je odveč vsaka beseda. Pomilovanja si vredna. Življenja vir je zate usahnil, tvoja duša je suha kakor puščava brez zelenice... Za mnoge nevera pomeni, da se hočejo povzdigniti nad druge, hočejo biti nekaj več kakor druga navadna dekleta. Vsaj to je mogoče trditi prav o tebi. Svet presojaš preveč enostransko, povsod vidiš le zlo. Kljub vsem tvojim zaničljivim ugovorom je odkritosrčnost, zvestoba, nesebičnost in lepota ... Koliko plemenite ljubezni, pravega prijateljstva je na svetu! Jezus Kristus, najboljši poznavalec duš ni poznal sebičnosti. Videl je vse napake ljudi... Ni ljudi odbijal, ni zavračal njihovih priznanj... Ali je Jezusov evangelij knjiga samih dvomov?... Kristus je jokal, jokal zaradi ljudi in zanje, nikdar pa ni rekel: »Ne verujem več.« Prijatelji so ga izdali, a zato ni rekel: »V prijateljstvo ne Verujem več.« Bil je obdan od same laži, pa ni izjavil: »V odkritosrčnost ne verujem več.« Ločil je krepost od greha, višave od nižine, senco od svetlobe, umazanost od veličastnosti... Kar imenuješ globoko gledanje, v resnici ni drugega kakor izmučen in zatemnjen pogled ... Če je naivnost v tem, da preveč veruješ, je mogoče krivica v tein, da ne veruješ ničesar. V zagrenjenosti izdajaš svojo ošabnost. Morda si izgubila vero v ljudi in življenje, ker si najprej izgubila vero v Boga. Vera v Boga raz- 25 milijonov katoličanov, 22.000 misijonarjev (duhovnikov), 9.000 bra-tov-laikov, 53.000 misijonskih sester, 76.000 učiteljev, 92.000' katehi-stov, 33.000 krstiteljev, 3 mili jone katehumenov. 800.000 novokrščencev na leto, 97.000 šol (od najnižjih do univerz) s 5 milijoni gojenci, 1000 bolnišnic s 75.000 posteljami, 3.0IK) dispanzerjev s približno 50 milijoni obiskovalci letno, 2.000 sirotišnic, 100 go-bavskih naselij in zavetišč, 77.000 cerkva in kapel, 400 semenišč s 16.000 gojenci, poleg tega še razne socialne in kulturne ustanove. Čeprav se zde številke na prvi pogled velike, so silno majhne v primeri z maso poganstva in podobnimi ustanovami v krščanskih deželah. Pomisli samo to. da pride v poganskih deželah na posameznega misijonarja 64.000 poganov, pri nas v ljubljanski škofiji n. pr. pa 755 katoličanov! In približno v takem razmerju je vse misijonsko delo. Zato stoji katol. Cerkev pred težkim in velikim vprašanjem, katerega bodo morali reševati vsi katoličani z združenimi močmi, posebej še izobraženci- Protestantska dijaška misijonska organizacija »Študent Christian Mo-vement«, ki je 1. 1939 praznovala svojo petdesetletnico, je do leta 1933 poslala v misijone 3.500 svojih članov. Vsi so se posvetili misijonski službi, a v različnih poklicih: kot misijo- narji, misijonski zdravniki, profesorji, učitelji itd. Velikanski uspehi protestantskega dijaštva v službi misijonov so vzpodbodli tudi katoliške akademike, zlasti v Nemčiji, Belgiji in v Franciji, da so pričeli z misijonsko akcijo. Po vseh večjih katoliških deželah pa so se že organizirale dijaške misijonske organizacije, ki pripravljajo pot velikopoteznemu misijonskemu delu med izobražen-stvom. Kmalu se bodo tudi tu pokazali bogati sadovi. Ali ne bi kazalo nekaj podobnega napraviti tudi pri nas? Misijonsko delo po slovenskih dijaških kongregacijah se poživlja. Vsaka kongregacija ima po navodilih VDMK mesečno po en misijonski sestanek. Ti sestanki služijo kot pobuda za organizirano misijonsko delo (Liga malih misijonarjev, DŠV). Poznate Dejanje sv. Detinstva (DSD)? To je mladinska misijonska ustanova, ki pa nikakor ni omejena samo na otroška leta. Saj pravi § 5. notranje uredbe: »Vsi starejši morejo ostati oziroma pristopiti k DSD kot zavezniki. Tudi ti so prav tako deležni vseh molitev, zaslug in odpustkov, ki so bili DSD podeljeni. Pohvalno omenjamo, da dijaki škofijske gimnazije zberejo vsako leto znatno vsoto za DSD. Ali jih ne bi mogli posnemati tudi drugod? Potrebne tiskovine so gratis na razpolago pri škof. voditelju DSD ali v papirnici »Ničman« na Miklošičevi cesti. J. Riboulet Nasveti za duševno delo Sprašuj si vsak dan svojo vest. Človek se le prerad povišuje, svoje napake skriva ali jih opravičuje. Bodi do sebe iskren in ne boj se priznati slabih nagnjenj in strasti, ki bi te rade nadvladale. Sprašuj si svojo vest in vodi proti napakam oster boj do zmage. Najprej si napravi načrt. Premisli, v čem se hočeš popraviti, nato si začrtaj pot. Od nje nikdar ne odstopi. Nikar ne odstranjuj vseh napak hkrati. Preuči, katera je najbolj nevarna in osnovnega pomena, lako je storil mladi David. Ko je bil premagan Goliat, se je vdala vsa vojska Filistejcev. Učeni T ranklin se je hotel navaditi trinajst dobrih lastnosti. Vsako je vadil po en teden in to je vršil po štirikrat na leto. Nikar ne reci, da to ni zate, da si, kar pač si, da se značaj ne da popraviti. Tako govorjenje je znak notranje slabosti in izdaje. Sokrat je bil eden najslabših Grkov; s skrbno vajo v kreposti pa je postal eden najboljših. Sv. Frančišek Šaleški je bil zelo nagnjen k jezi. S stalno vajo je postal eden najbolj potrpežljivih in ljubeznivih ljudi. Slavnemu glasbeniku Massenetu je rekla mati, ko je bil star šele 10 let: »Tu imaš mali zvezek. Vsak večer, preden greš spat, moraš napisati, kaj si čez dan videl ali storil. Če si storil kaj slabega, moraš tudi napisati v zvezek. Mogoče se boš prav zaradi tega varoval slabih dejanj.« Veliki glasbenik je priznal, da mu je ta opomin matere zelo koristil. Mladi Peter Poyet je o sebi zapisal: »Nikar se ne bojmo pogledati resnici glede sebe v obraz. Četudi je težko, vseeno storimo. Priznam, da sem še preveč nestrpen. Prerad govorim. Nisem dovolj velikodušen. Poslušam glas mesa... Požrešen sem še vedno. Težko mi je to priznati, ali težkoča mine, ostane pa vesela zavest, da sem bil iskren do sebe.« Poskusi tudi ti in spoznal boš korist spraševanja vesti. Ta te bo vsak večer vrnila na pravo pot. Vsak dan vsaj nekaj minut misli o velikih resnicah. Ne boj se besede premišljevanje«. Resen študent vsak dan mnogo premišljuje, ko išče rešitve šolskim nalogam ali matematičnim problemom. Tako razmišljaj tudi o velikih resnicah: Bog, duša, svetljuje in izpodbija vse tvoje dvome. Veliki skeptiki v zgodovini so bili obenem tudi neverniki. Najboljši ljudje še verujejo v življenje, v človeka. v Boga. Zakaj vztrajaš v zmoti? nesmrtnost, večnost, pekel, nebesa... Te resnice te bodo prevzele in vedno bolj boš videl, da se je edino Boga treba okleniti. Mladi znanstvenik Dupin je zapisal v svoj dnevnik: »Sreča, ki jo je edino treba iskati, je v onostranosti. Mama mi je rekla, da jo beseda .večnost" plaši. O, mene pa ne, saj v tem vidim cilj svojega življenja.« Premišljuj, da boš velike resnice globlje poznal. Večina ljudi ne gre v globine. Premišljuj, da ti bodo tvoje dolžnosti do Boga in do sočloveka bolj jasne. Posebej razmišljaj o velikih svojih dijaških dolžnostih. Premišljuj, da si izprosiš božjega blagoslova. Dobil ga boš. Ne izgovarjaj se, da nimaš za to časa, saj čas ti je dan ravno za to, da se pripraviš na večnost, /a zabavo in študij dobiš dovolj časa, le za utrditev svoje vere se ti ga zdi škoda. Vedi, da so vsi resnični in veliki znanstveniki tako delali. Veliki fizik Euler je molil mnogokrat med dnevom, zvečer pa je redno zbral svojo družino in učence ter jim prebral in razložil poglavje iz sv. pisma. Ampere je zapisal: »Blagor človeku, ki se ne trudi za prazne reči, ampak išče predvsem Boga. Ne uravnaj svojega življenja po svetli, če hočeš ostati blizu resnici.« Tako so delali veliki učenjaki. Še danes jih je na raznih vseučiliščih mnogo, ki vsako jutro nekaj časa premišljujejo o velikih resnicah življenja. Ko so se napili zjutraj pri takih izvirih, so močni za ves dan. Življenje s knjigo Moč lepe knjige je v tem, da plemeniti duha, prebuja duhu vse njegove sile v polno občutje življenja, ker mu poustvarja življenje v večji silnosti in izrazitejših oblikah. Tudi v leposlovnih knjigah se človek marsičesa nauči, a prvi namen take knjige vendar ni ta; v prvi vrsti je njena moč v tem, da te osvaja z občutjem lepote, ti budi sočutje, zavzetost in ljubezen do spoznanih vrednot. Vse to Njmi knjige Mladinske: Mlada Vesna (Radislav Rudan), Nebeška lestvica (Mirko Kunčič) in Med pritlikavci in velikani. Te tri knjižice je našim na j mla jšim poklonila Ljudska knjigarna za Miklavža. Lahko so jih veseli. Rudanova »Mlada Vesna« je ljubka zbirka preprosto dojetih otroških pesmic, v katerih oživi naivni svet otroških predstav in predmetov: živalce, sonce, leto, dnevi, rože... Iz nje veje tisto veselo, zdravo razpoloženje, kot ga najdemo v narodni otroški -pesmi, ki raste neposredno iz življenja. S to zbirko se je pesnik uvrstil v krog naše najboljše mladinske pesmi, kakršno so nam dali Zupančič, Golar in Levstik. Manj posrečene pa so šablonske risbe Ksenije Prunkove, ki dajejo knjižici osladen prizvok. Cena 12 in 15 lir. V Kunčičevi »Nebeški lestvici« se naivni svet otroške fantazije in pravljičnosti umika vsakdanjemu življenju. A škoda! Kolikšna razlika je na pr. med sočnim Tim-mermansovim podajanjem podobnih zgodbic in Kunčičevim moraliziranjem. Čas zahteva pač svoj davek in niti otroci niso prikrajšani zanj. Vendar pa bodo v splošnem tudi to zbirko sprejeli s tisto radostjo kot prejšn je Kun-čičeve zbirke (Najdenček Jokec, Ptiček z dvema kljunčkoma itd.) - Knjigo poživljajo večinoma dobre Podrekar-jeve ilustracije. Cena 21 lir. Tretja knjiga, »Med pritlikavci in velikani«, nas popelje v čudežne dežele, katere prebrodi Guliver, junak Swifto-vih »Guliverjevih potovanj«. Dosedanje slovenske priredbe prvega dela te knjige (Turk, Učiteljska knjigarna, Ciril-Metodova knjižnica i- dr.) so našle v otroških srcih velik in topel sprejem. To opravičuje novo izdajo, zlasti ker je lepo opremljena s slikami Ivana Iiomiha, ki je otrokom z veliko fantazijo pričaral svet bajnih pritlikavcev in velikanov. Izdajo je priredil v močno skrajšani obliki Tone Glavan. Želeli pa bi, da bi Slovenci dobili tudi prevod celotnega Svviftovega dela ,Guliverjeva potovanja', knjige, ki ni samo (molela sploh ne!) otroško branje, ampak krepka satira, v kateri bi mogel tudi naš čas najti dobro lekcijo. L. Mohorjeve: Kole- dar, Slovensko berilo, Mlinar Bogataj (Jan Plestenjak) in Quo vadiš? (Sienkiewicz-Glonar). Čeprav novih mohor-jevk nismo prejeli v oceno, smatramo za svojo dolžnost, da jih kratko javimo in priporočimo. Saj vsi vemo, kaj je bila in kaj mora Mohorjeva družba našemu narodu ostati, in vemo še posebej, kaj je s »Cvetjem« nudila tudi nam dijakom. Zato smo vsakega njenega cveta in sadu dvakrat veseli. O Mlinarju Bogataju in Quo vadis-u moremo lllllllllHllillllll!ll^llllllllll^llll!llll^llllllll^^llllll*^^lllllll^lllllll^ Darujte v tiskovni sklad SAŠE ZVEZDE Kraljica miru pri uršullnkah v Ljubljani more prav razumeti le tisti, ki je že kdaj občutil, kako ga je osvojila lepa povest, lepa pesem, kako ga je prevzela do dna srca. Naravoslovec Darwin piše o sebi: 1 )o tridesetega leta in se dalje mi ji* bila poezija vseh vrst v veliko veselje; še kot dijaku mi je bilo branje Shakespearovih (Šekspiro-vih) del, zlasti njegovih zgodovinskih dram, nenavaden užitek. Že mnogo let sem pa ne preneseni več, da bi bral tudi le vrstico poezije. Še pred kratkim sem poskusil brati Shakespeara, a se mi je zdel tako neznosno dolgočasen, da mi je kar slabelo. Zdi se, da mi je duh postal kakor stroj, ki iz zbranih dejstev melje splosne zakone; ne morem pa razumeti, zakaj je to delovanje povzročilo ohromitev tistega dela možganov, ki urejajo višje užitke. ko bi še enkrat moral začeti življenje, bi si postavil za pravilo, da vsaj enkrat v t e d n n bere m neka j p o e z i j e in posluša m nekaj glasbe; tako bi si morda ohranil sedaj ohromele možganske dele. Pomanjkanje teh užitkov je pomanjkanje sreče, pomanjkanje, ki škoduje razumu in zaradi oslabitve čustvenega ustroja nase narave še zlasti našemu nravnemu življenju.« Česar ni mogel Darvvin, napravimo mi, ki nam je se mogoče. Po katerem ključu pa naj knjige beremo, kako izbiramo, kako kupujemo? Tu je treba opreznosti in previdnosti v povodnji vsega, kar izhaja. Ni vse za vsakogar ... Gotovo pa je, da je za vsakogar na prvem mestu domača knjiga, ker iz nje dobiva sebi najprimernejše hrane, krepi svojo narodno povezanost v občestvo. Brati je treba knjige s pravim čutom za miselne in čustvene vrednote v njej, da kdo ne hlasta radovedno samo po zunanji zgodbi, a ob koncu ne ostane v duši nič ubranosti in spoznane resnice in lepote. Zato je treiba brati počasi in natančno, s premislekom, kakor pravimo. Še besedo o kupovanju in hranitvi knjig. Nekateri zelo veliko bero, a nič ne žrtvujejo za knjigo. Ali je to prav? Če delajo to po sili razmer, a si knjig žele, potem seveda ni mogoče ugovarjati. Toda je že tako: kar ima človek res rad, to ima rad prav zase, samo zase, In imeti svojo lastno knjigo je poseben užitek, ki ga more roditi le ljubezen do knjige. Če preberem knjigo, ki sem si jo le izposodil, imam vendarle občutek, da se je nisem osvojil, tudi notranje ne, medtem ko s svojo lastno knjigo živim, si zapišem vanjo opombe, jo poznam tudi po zunanjosti in si lahko brž pokličem v spomin, kar se mi zdi potrebno. Zasebna knjižnica je nekaj čisto drugega kakor javna ali celo skladišče knjig v knjigarni. To ni le orodje duševnega dela, marveč kar kos živčevja in življenja posebno pri izobražencu. Komur so tako knjižnico iztrgali, občuti, kakor da so mu posekali ude, kakor da so drevesu oklestili veje. Zato je zasebna knjiga posebna vrednost, ki daje svojski užitek in budi na poseben način ljubezen do njenih notranjih vrednot. Zato kupovanje knjig ni merjeno po premoženjskih sposobnostih, marveč po ljubezni do knjige in nje vsebine. Žrtev za knjigo je žrtev za omiko sebi in narodu. (Koledar Družbe sv. Mohorja 1943. 61—62.) reči, le, da bosta prijetno branje. Več naj sodijo strokovne kritike. Bolj zanimiv je koledar, ki hoče biti samo koledar in nič drugega. Zamisel je posrečena, a za popolno izvedbo bi bilo treba še več žrtvovati. Če naj bi bil res vedno pri roki, bi moral biti vsekakor vezan. Morda bo mogla družba vsem udom brez doplačila kdaj tudi to nuditi iu potem proti zmanjšanemu formatu res ne bo prigovora, zlasti ker so nekdanji Mohorjev koledar zdaj že drugi koledarniki posneli. Najbolj pa nas je razveselilo »Slovensko berilo«. To je ljudska čitanka, v kateri najdeš vse slovenske pesnike in pisatelje. Veliko je vredno, da je pri vsakem tudi slika. Knjiga bo zato lahko tudi dijaku služila v pomoč pri spoznavanju domače literature in je sama vredna petnajstih lir, kolikor je bila lani ud-nina. Kadar lm Mohorjevi mogoče, naj nam izda še popolnejši iz-bor! Kdor more, naj knjige naroči! J. V.eie&ja dom Čudovita knjiga za dolge zimske večere in puste ure življenja, ki nam jo je v »Slovenčevi knjižnici« podaril prof. Miklavž Kuret. Bolj primernega daru nam še sam nebeški Miklavž ne bi mogel prinesti v teh časih. Je to zbirka iger in razvedril vseh vrst, ki si jih more brez posebnih stroškov in priprav privoščiti vsaka družina in posameznik. Namenjene so v prvi vrsti družini, ki naj bi postala — veselja dom. Knjigo moramo toplo pozdraviti tudi kot nevsiljivo. pa uspešno vzgojiteljico; kajti igra ne nudi samo zabave in razvedrila, marveč tudi bistri duha, plemeniti voljo, budi zavest odgovornosti in skupnosti, vzgaja k borbenosti in vztrajnosti. Ker pa je urednik knjige črpal predvsem »v bogati zakladnici slovenskega narodnega izročila« kot sam pravi v uvodu — oživlja in poživlja v nas ljubezen do rodne zemje in dorna-čije. V knjigi, ki ima tri dele, najdeš vse, kar hočeš. Če pa še kaj sam znaš in veš, pa te urednik prosi, da mu sporočiš, da bomo kdaj dobili še bolj popolno zbirko domačih iger in razvedril. Knjigo toplo priporočamo vsem dijakom in dijakinjam: broširano dobe vsak del po 9 lir, vse tri dele skupaj vezane pa za 40. ali na boljšem papirju za 70 lir. Zares lepo darilo za Miklavža ali za božič. Svetujemo pa vsem, da igre in zabave, ki jih še kdo pozna in so kjer koli v narodu doma, popišite in sporočite uredniku. Ne pozabi na prvi pefek in prvo soboto! Po Mariji k Jezusu! I lado liošte: Polnočnica Polnočnica, polnočnica! Zoonovi se v temo razlegajo, razlegajo pod zvezdnato nebo. In vetra dih, in ovira dih zanaša sneg v rebri, in plamenic, in plamenic nam plamen valovi. Zardeli smo. zardeli smo osi sredi polj v obraz, in deklicam, in deklicam prižiga lica mraz. In zvon zvoni, in zvon zvoni in spremlja nas vso pot in poje hrib in poje plan, da rojen je Gospod. Čez hrib — čez plan, čez hrib — čez plan gre zasnežena gaz lahno sneži, lahno sneži nebeška milost v nas. Od vseli strani, od vseh struni prihajajo ljudje in smeh in vrisk, in smeh in vrisk zdaj čez poljane gre. In zvon zvoni, in zvon zvoni in cerkev vsa žari; lam v jaslicah, lam v jaslicah nebeško Dete spi. Ker sveta noč, ker sveta noč k nam spušča se z neba. Prosimo jo, prosimo jo naj nam pokoja da. T. Kralj En kralj je rojen čez kralje vse En kralj je rojen čez krni je ose, Betlehem še ne spozna Ga kur se jih znajde na svete, Tudi čez Ilerodežu, Kralja judovskega, J e udar ga nihče ne pozna. Zvedeli so kralji tri ji. So z neznanih deželah b'li. Od daleč pridejo Za svetlo zvezdico, Jezusu k daram gredo. Oni od daleč pridejo. Prot' Betlehemu jezdijo, Tamo oni bara jo: Kje je Dete rojeno, k’t ere ga mi iščemo?« Za svoj'ga Kralja in Boga: Mi ’mamo že kralja Našega Herodeža, \ jega spoznamo sada! kralji to zaslišijo. Se tiho preč obrnejo. Hitro spet zagledajo, Svitlo zvezdo vidijo. Še dalj za njo gredo. Ravno tole j prijezdijo, Kjer je Dete rojeno. Tam raz konje skočijo. Na kolene padejo In Dele spoznavi ja jo. Svoje krone dol jemljejo, Nizko se priklanjajo. Zaklade še odpirajo, I se Detecu daru jejo. Za kralja Ga spoznavi ja jo. Slovenska narodna. Rožni venec molijo . . _ Na sveti večer I’en gO V Ker ste, gospod urednik, v prvi številki povabili vse, naj popišemo za /Zvezdo , kako kje molijo rožni venec, Vam pošiljam kratek popis božične molitve pri nas doma. Rožni venec je v naši vasi še splošna družinska molitev. Kadar poleti zaradi utrujenosti ne moremo moliti vsega, molimo vsak dan po eno desetko in pridemo z »dušami v sricah« do nedelje z enim delom ravno do konca. Zadnje dni adventa pa ga moli v-sa vas v naši podružni cerkvi. Včasih, tako pripovedujejo starejši, so ga molili medtem ko so »nosili Marijo«. Ta lepa adventna navada zdaj prehaja že v pozabo. Pač pa še vedno vse hiše darujejo svečo, da v devetdnevnici pred božičem gori pri molitvi v cerkvi. Čeprav poživljamo molitev s petjem, so vendar adventni večeri enolični in vsi komaj čakamo svetega večera. Ko na sveti večer vsaka hiša zase po starodavnem načinu opravi kropljenje, se zbere vsa vaška srenja v cerkvi. Tu odmoli vsa vas skupaj prvi božični rožni venec. Litanije pojemo, naprej navadno kak moški, odpeve pa vsi. Vmes prižge domači cerkovnik vse sveče, kar jih je kje v cerkvi. Sledi stara božična pesem: »Cesarja rimskega...« ali pa »Veselite se, ljudje ...« Tej pridružimo še druge, zlasti »Sveto noč...« Po nekaj pesmih se uvrstimo v sprevod: spredaj križ, potem svetilke, nato moški, nazadnje ženske. Sprevod gre najprej okrog oltarja, nato pa iz cerkve ven in okoli in okoli cerkve. Zakaj to, ne vem. Je pa čudovito lepo! Fantje v zvoniku pritrkavajo, od drugod se sliši zvonjenje, mi pa čisto tiho za Jezusom in za lučjo... Takrat menda vsi kar čutimo, da je sveti večer. Le škoda, da zadnja leta to procesijo že opuščamo. Po vrnitvi v cerkev zopet pojemo božične pesmi, kmalu pa bežimo na svoje domove k topli večerji in še toplejši peči. Pri domačih jaslicah seveda molimo še druga dva dela rožnega venca. Tako obhajamo tudi sveti večer pred Novim letom in sv. Tremi kralji: za vsak večer pa imamo tudi prav posebne, skoraj predpisane običaje in »obrede«. O teh pa drugič kdaj! , . ^ , v , n ur 4 ■ Anica Zakrajšek, R. na Notranjskem. V Žingarici. Že dvoje poletij mi živi Žingarica samo še v spominu. Posebno rada mi pride na misel zvečer, ko se z očkom in mamico pripravljamo k molitvi rožnega venca. Tudi v. Žingarici smo ga molile... Nek poseben mir je legel vsak večer med žingarske peci. Le Završnica je pela svojo enakomerno pesem po dolini. Tu pa tam se je med vejami zasvetila kresnica. Gong je odpel. Dekleta pa smo se zbrale v kapelici okrog Matere božje. Mali svečki sta utripali na oltarju. Tako lahka, prijetna in zbrana pobožnost se je naselila v srcu. S svečkami so utripala naša srca; jagode rožnega venca so, polzele ined prsti: »Zdrava Marija...« Molitev je bila lalika, vesela, preprosta. Kakor da se Marija pogovar ja z našo mladostjo in brezskrbnostjo... Naši glasovi niso motili spokojne tišine noči. Njen mir je odseval v notranjem miru naše duše. Danes molim rožni venec drugače. Pa vselej, kadar se spomnim na Žingarico, se mi nekaj njenega miru naseli v srce. \ duhu imam vsa takratna dekleta okrog sebe. S pobožno prošnjo mislim na vse in jih izročam Njej: »Zdrava Marija... prosi za nas ... zdaj in ob naši smrtni uri . . .« Cvetka Z. V Martuljku. Na rožni venec imam polno spominov tam od otroških let, ko me je stari Gradišar neke nedelje v cerkvi tako oplazil s svojim molkom, da so se jagode raz- letele pod klopi, pa do zadnje skupne molitve v domači hiši. Vsi ti spomini so lepi, a najlepši je menda oni na rožni venec pod Špikom v mali koči ljubljanskih bogoslovcev. Tam smo molili rožni venec na poseben način, kot menda nikjer drugje. Klečali smo, včasih pa kar sedeli, okrog mize in veliki skupni molek kar drug drugemu iz rok v roke podajali. Vsak je odmolil po eno desetko »naprej«, potem pa izročil molek svojemu sosedu. Tako smo vsi čutili odgovornost za molitev, vsi vodili in vsi odgovarjali. Tak način molitve nas je vse tesneje povezoval v živo religiozno občestvo. Posebno še, ker je vse okolje tako skrivnostno vplivalo na naše razpoloženje: v sobi mračna svetloba privite petrolejke, v štedilniku lahno prasketanje ugašajočega ognja, zunaj pa pesem šumečega hudournika ... In včasih še pred vsako desetko topla domača razlaga skrivnosti za pomoč pri premišljevanju, ki jo je podal zdaj ta zdaj drugi izmed nas. Včasih mi pride na misel: »Bog ve, ali še visi veliki molek s črnimi jagodami v naši koči?« Pa če tudi ne. Njegove skrivnosti nas še vedno vežejo v družino božjih otrok. M. F. Pri meni doma. Kar odkrito priznam, da rožnega venca dolgo nisem molil posebno rad. Doma na počitnicah že. Saj si brez rožnega venca sploh večera v naši hiši misliti ne morem, lak družinski rožni venec je lep in tudi prijeten. Vse zbere in združi, vse popravi in zbliža, vse po Mariji Bogu izroča. A rožni venec v mestu!? In rožni venec — pa jaz, samoten študent v svoji nezakurjeni sobici... ? Poskušal sem, pa ni šlo. Res, dolgo ga nisem mogel moliti. Zdaj pa ga molim takole: Na okno se naslonim in gledam mimo Gradu tja proti Kureščku. Tam zadaj nekje je moj dom. To uro molijo tudi domači z menoj. Kar vidim, kako kleče okoli mize ali okrog peci, zdaj ko je mraz. Vsi so zbrani, le mene in brata ni. Pa vendar sva. Molitev naju vrne domu. In res, komaj začnem svoj rožni venec, že mi roma misel v svetišče domačega kota. In moja molitev, moja prošnja se prepleta z molitvijo matere, očeta, bratov in sestra. Rekli boste, da ni zbrana, da ni dobra! Priznam, polna domotožja je in polna posvetnih misli in skrbi. Toda, ali ni vsaka molitev le veliko — domotožje. Domotožje po prijetnem, popolnoma srečnem domu. In rožni venec je zame kot bližnjica domov, domov k materi in očetu, k bratom in sestram, pa tudi domov k Materi in Očetu, k bratu Jezusu, k dušam rajnih v vice in nebesa ... Zato ga zdaj molim vsak večer. Jože. V drvarski koči. Drvarska koča v gorah. Na ogn jišču prasketajoče pojema ogenj. Povečerjali smo: Matija in Miha, stara drvarja in moja gostitelja, krompir v oblicah, polit z dišečo zaseko, jaz koruzne žgance. Ko smo na studencu pomili počrnele lonce in žlice, sname Matija s trama okajen rožni venec, si ga ovije okoli zgaranih rok in začne moliti kot 'sak večer. Nekaj dobrega, spokojnega leže čez nas. Zunaj potuje noč čez gozdove. Dim suklja nad leso v vratih: komaj je še videti skozenj črne obrise gozda. Zvezde se nabadajo na črne vrhove smrek. Studenec poje in ogenj pojema. Vedno bolj rdeča svetloba nas objema, počasi izginja in z njo naše podobe; kmalu ostane na ognjišču le še žerjavica, iz katere plane zdaj pa zdaj modrikast plamenček. In skozi ta polumrak zveni Matijeva molitev. In zdi se mi, da bi za vsako skrivnostjo najraje vzdihnil: »Ooh ja, ljubi Jezus...« Komaj začnemo s sveto Marijo, že pričenja Matija svojo češčeno ... Naši mrmrajoči glasovi se zlivajo v eno s pokanjem žerjavice, žvrgolenjem studencev in vetrom, ki ziblje drevesa in šušti v cvetoči meti tam zunaj. Kje so naše misli? Doma, pri delu, pri jutrašnji zarji, ki me bo že našla vrh gore? In vse je združeno v božji dlani, v katero se lovi naša molitev. Nenadoma premolknemo — še zavedli se nismo, kdaj je molitev minila. Strmimo v pojemajočo žerjavico in se opiramo s komolci na kolena. »Sveti križ božji ...« pravi Matija in globoko vzdihne kot bi celo goro zvalil s svojih ramen. M. * Opomba uredništva: Te prispevke smo dobili na povabilo o 1. številki. Knjigo po lastni izbiri dobi za nagrado Anica Zakrajšek, ki nam je poslala najbolj stvaren popis. Ker smo zvedeli, da si mnogi žele v »Zvezdi« čim več dijaških prispevkov, pa ne vedo, kaj bi pisali, opozarjamo vse na naš, razpis v prvi številki na strani 2. Ljubite in spoznavajte, kar je d narodu dragocenega! V berfehemslri noči Nad betlehemskimi poljanami je ležala jasna in mirna noč. Iz daljave so se slišali tihi glasovi pastirske piščali in od časa do časa je boječe zablejala ovčka. Gotovo je pogrešila pastirja, ki je odšel k svojim tovarišem in jo je postalo strah. Pod nizko skalo se je iz kupa žerjavice dvignil poslednji plamenček. Obliznil je nekaj tankih, zoglenelih polenčkov in zamrl. »Hladno je nocoj,« je zamrmral nežen otroški glas poleg še vedno žareče žerjavice in že je vstala majhna pastirčkova postavica. Fantek je segel z roko na kup suhljadi in nalomil nekaj vej. Iz žerjavice se je zopet dvignil plamen in kmalu se je ogenj široko razgorel. Razsvetlil je okolico in prebudil nekaj belih ovac, ki so ležale v bližini, da so radovedno dvigale glavice in pogledovale v rdečo svetlobo. Pastirček je zopet sedel na tla poleg ognja. Držal je svoji ročici nad njim, da mu je prijetna toplota pregrela prste, potem pa je vzel piščalko in jo nesel k ustom. Z milimi glasovi pastirske piščali si je kratil čas. To noč je bil sam pri čredi. Starejši brat in dedek sta odšla v mesto. Šele jutri se bosta vrnila. Sam ni hotel med druge pastirje; raje si je ukresal svoj ogenj. vBeeee...« Drobna bela ovčka je pritekla k njemu in mu položila glavico med kolena. Mile očke so se zablestele... »Kaj še ne spiš?« jo je pobožal po mehkem kožuščku. »Piščalka te je zbudila. Ubožica! Lezi in spančkaj!« (Linoreze izdelal Rajko.) / Kakor bi razumela svojega gospodarja, je ovčka legla v zeleno travo poleg pastirčka. » Ta jo je še vedno božal in ljubkoval. Izmed vseh v čredi jo je imel najraje. Najbolj sta se razumela. Posebno od takrat, ko jo je rešil iz bodečega trnja, ni mogla hvaležna žival živeti brez njega. Celo že skoraj oslepeli dedek je opazil to prijateljstvo. Ko je spomladi vnuček dopolnil osmo leto, mu jo je podaril. »Moja si!« ji je šepetal pastirček. »Nikomur te ne dam! Nikdar!...« Legel je poleg nje v travo in se zagledal v plapolajoči ogenj, ki je že počasi ugašal. Pastirček mu ni več pridejal polen. Raje je pogreznil svoje drobne prstke v mehki ovčkin kožušček, pa ga ni zeblo. Dvignil je oči in gledal v noč.. • »Poglej, belka!« je pokazal z roko preko ugašajočega ognja. »Betlehem. Tam sta dedek in Adi.« V daljavi je brlelo vse polno lučic. Belih betlehemskih hiš v temi sicer ni bilo mogoče razločiti, a njihova razsvetljena okna so svetila v noč. Rahel vetrček pa je od časa do časa izza mestnih zidov prinesel na poljane mile glasove harfe. Pastirček je mislil na dedka in brata, ki najbrž že sladko spita v enem izmed betlehemskih prenočišč. Ali pa sta še vedno na ulici med vrvežem množice. Ne bi rad menjal z njima. Raje je na paši pri svojih ovčkah. Nekoč je bil z dedkom v Betlehemu in je videl, kako so vojaki peljali vklenjenega moža. Še sedaj ima pred očmi svetle oklepe, vihrajoče vojaške plašče, dolge sulice in nocoj mu je vnovič prišel v uho žvenket težkih verig, surovi glasovi brezsrčnih vojakov in obupni klici vklenjenega. Mož je vpil, da je nedolžen, pa so mu odgovarjali le prezirajoči pogledi in posmeh. »V mestu so ljudje hudobni! Nikdar več v mesto!« je napravil takrat sklep in ni hotel več med bele zidove. Še bolj je vzljubil zelene poljane, staje in svoje ovčke. Vojakom pa se je od takrat daleč ognil... Ob spominu na Betlehem so se utrudile pastirčeve misli. Postal je dremoten in kmalu mu je kodrasta glavica omahnila. Zaspal je ob svoji najljubši ovci v kožušček zaviti pastirček Neri. V temi bi človek sodil, da sta se dve mladi ovčici stisnili druga k drugi, da bi ju v hladni noči ne zeblo ... * Neri je sanjal... Svojo ljubkp ovčko je videl, božal jo je in ljubkoval. Privijala se je k njemu, kakor bi jo bilo strah, on pa jo je poljubil na belo glavico. Tako milo ga je pogledala, da se je pastirček v snu blaženo nasmehljal. Toda glej! Podoba ovčke je pričela izginjati. Ze je ni več; utonila je v svetlobi... Namesto ovčke pa se je prikazal pastirčku majhen otročiček. Detece se mu je ljubko nasmehljalo in tudi nanj se je Neri sklonil, da bi ga poljubil... Pa ta svetloba! Kar vid mu je vzela. Nič več ni videl otročička. Z roko je segel, da bi ga vsaj pobožal, pa je izginil. Ni ga bilo več... »Kje je ljubo detece?« je vznemirjeno vprašal Neri. Nič več ni trdno spal; bil je v polsnu Čudna svetloba ga je obdala, iz nje pa je zaplaval angel. Pastirček je kar čutil vsak gib njegovih peruti. Široko je odprl oči in kriknil... »Niso sanje!... Moj Bog!... Angel...« Nad pastircem je bilo odprto zvezdnato nebo in nebeška svetloba se je izlivala na zemljo. Nad seboj pa je Neri v resnici videl angela, ki se je sklanjal nad njim in mu z zvonkim glasom naznanil: »Ne boj se! Pojdi v najbližji hlevček! Detece je rojeno, ki je Kristus Gospod. Našel Ga boš v plenice povitega in v jasli položenega... Hiti, hiti!...« Angel je izginil, pastirček pa je zamaknjen gledal v nebo. .. Nebeška svetloba je ugašala in kmalu je zopet tema zakrila betlehemske poljane. Izpod tisočev svetlih zvezd pa je zadonelo lepo petje. Vse nebo je odmevalo od angelskih glasov: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!«--------------- Čez trenutek se je Neri začudeno oziral okoli sebe. Nič nenavadnega ni več zapazil. Na zemlji je bila tema, na nebu zvezde; danes, kakor včeraj. Ogenj ob nogah mu je že davno ugasnil; celo žerjavica ni več žarela. Kaj se mu je res vse le zdelo? So mu res le sanje tako živo predstavile angela? »Ne, ne!... Ni se mi sanjalo! Angel je bil tu, nebo pa je bilo odprto... Rešenik je rojen! Rešenik je prišel na svet!« Srce mu je prekipevalo veselja. Veroval je... »Toda v hlevčku? — Da, da, v hlevčku! Angel je tako rekel!... Pa ne v sanjah! V resnici je bil tu...« Še eno vprašanje mu je vstalo v srcu: »V katerem hlevčku?« Spomnil se je zapuščene votline, ki je, spremenjena v boren hlev, dajala v sili zavetje pastirjem in ovcam. Njemu najbližji je bil ta hlevček. Kar stresel se je ob misli, da je v tej revščini rojen Sin božji. Saj je Neri vedel, da pride Odrešenik; dedek mu je tolikokrat s solzami v očeh pravil o Njem. Toda, slikal Ga je slavnega, mogočnega, ki bo ljudstvo rešil rimskega jarma . . . Obstal je. Ni vedel prvi trenutek, kaj bi odgovoril tem mislim. »Angel je povedal!« je našel odgovor. »In angel ne laže...« Ni več premišljeval. Kakor brzonoga srna je pohitel, da pride čimprej do hlevčka. Belka je zablejala in že ga je dohitela. Njej pa so sledile druge. Kakor bi vedele, da se gredo poklonit najboljšemu Pastirju... Neri ni pazil na stezo. Kar preko poljan je tekel in preskakoval skale, ki so tu in tam gledale iz zelenih tal. Samo, da bo čimprej pri hlevčku. Ovce so mu komaj sledile. Mislil je le na Sina božjega. Zahrepenel je po Njem in komaj čakal trenutka, ko Ga bo ugledal. Pa, saj ni vreden te milosti! Sklenil je, da Ga bo samo počastil, potem pa se takoj vrnil na poljane. Ni vreden, da bi bil v Njegovi bližini, v resnici ne! »Kgko lepo je, da je prišel na svet med ubogimi pastirji. Če bi bil rojen v kraljevi palači, bi ne mogel do Njega...« Nedolžno srce je doumelo božji zgled ponižnosti. Pastirček je prišel izza velike skale in obstal. Pred seboj je zagledal votlino. Belka ga je vprašujoče pogledala in zablejala. »Pssst!« Prijel jo je za glavo in jo pritisnil k sebi, kakor bi ji hotel reči: »Ne moti veličastne tišine! Vsak čas bova pri Bogu!« V hlevcu je brlela slaba pastirska svetilka in komaj razsvetljevala sive, vlažne stene. »Tu naj bi bil rojen Odrešenik?« Pastirčka je pričela nadlegovati misel, da se je zmotil- Morda je angel mislil kak drug hlevček... Toda nekaj ga je vleklo bliže. Počasnih korakov je stopil do ograje. Zagledal je bledo in suho ženo. Klečala je na tleh ob jaslih in držala roki sklenjeni k molitvi. Njen obraz, poln nebeške miline, pa je bil obrnjen k jaslim na komaj Tojenega Otročička. Revne plenice so Ga varovale pred slamo, na kateri je ležal. Zadaj pa je stal mož s sivo brado. Na palico se je opiral in nepremično zrl v Novorojenčka. Blažen smehljaj mu je ležal na zgubanem obrazu. Izza moževega hrbta sta gledala vol in osliček ... »Detece! V sanjah sem Te videl!« je vzkliknil Neri. Že je bil pri jaslih. Padel je na ko- lena, ovčice pa so se zbrale okoli njega. »Dedek mi je pravil, da prideš. O, kako sem hrepenel po Tebi, Odrešenik! Kako je lepo, da si prišel na svet pri nas, betlehemskih pastirjih!... Odrešenik!... Odrešenik!...« »Jezus Mu je ime,« se je obrnila k pastirčku žena. Srečna je bila, ker Sin božji ni zapuščen; nedolžno srce Ga časti in moli. »Jezus!... Jezušček!... Ljubim Te! Ti moje vse!... Neriju so zablestele solze v očeh. Veroval je in ljubil .. • »Ali Ga smem poljubiti?« je boječe vprašal. Mati Marija je prikimala in smehljaje pogledala Jožefa. Oba sta bila presrečna. Blagoslovljene praznike in srečo v novem letu vošči vsem prijateljem »Naše Zvezde« uredništvo in uprava Pastirček se je sklonil nad Detetom. Pritisnil je usta na drobno glavico in solza mu je kanila nanjo. Otroček se je stresel in odprl oči. Gledal je Nerija m mala usteča so se Mu raztegnila v blažen smehljaj. Pastirček ni mogel do besede. Njegovo srce je bilo polno. Detece mu je dalo milost prave sreče. >Je... zus!...« — — — Izza skale so se zaslišali glasovi pastirjev. Vedno bliže so prihajali in kmalu je nočno temo razsvetlila plapolajoča plamenica. Otroci betlehemskih poljan so se bližali. Neri se je vzravnal, potem pa zopet padel na kolena. Skromni pastirček je imel dovolj sreče. ”»Jezus, hvala!... Drugi prihajajo; še druge osreči! Jaz bom šel...« Vstal je in še enkrat pogledal na revne jasli, na božjo Mater in sivolasega moža. Odhajal je in vse ovce so mu sledile, razen najljubše. Belka je ostala pri jaslih in gledala za njim. Pri polomljeni ograji se je okrenil. Skočil je nazaj, se sklonil k zaostali °'ci in jo pobožal: »Da, tu ostani!... Jezusova bodi!... Njemu te darujem...« še enkrat jo je pogladil po mehkem kožuščku, potem pa je odhitel. Skozi solze se je ozrl. Ni videl drugega, kakor Jezusa in svojo ovčko. Pač! Tudi Marijin obraz je uzrl. Tudi ona ga je gledala s solzami v očeh. »Mati!...« je nehote šepnil in izginil v temo. Pred hlevček je prišla gruča betlehemskih pastirjev. Neri je ležal v travi in gledal v nebo. Tisoč zvezd je migljalo. Med njimi je žarela nova zvezda. Bila je lepša od ostalih in svetloba se je vlekla za njo. »Odrešenika naznanja,« je iganil pastirček. Poleg repatice je ugledal malo ''-vezdico. Skoraj je ni bilo videti. Svetloba nove zvezde jo je obdajala in zakrivala. Le od časa do fasa je boječe zamigljala. »Ta pa je moja,« je pokazal z roko proti njej. Blažen smehljaj je zaigral na Nerijevem obrazu. Misel mu je hitela nazaj v hlevček, kjer deli Detece zbranim pastirjem srečo in mir. Srce mu je pelo pesem ljubezni ® zdelo se mu je, da je tudi izpod svetlih zvezd znova zadonela pesem angelskih zborov. * ZADNJA STRAN * ZA BISTRE GLAVICE t. Konjiček (Marica N.) d z a j n s e t i K o s o a u j s ž a r ii v e i u n n t s j d j r i R ja 1 n t e a s i 1 2. Posetnica (Dolžan Franc) Gren Stanko, Ig. Kaj je ta Ižanec? 3. Star napis (Marica N.) Lirots elis ibes umemas šob rokilok, lavoderpan šob okilot. 4. Matematična naloga 1. Polž leze na zid, ki je visok 5 m. Vsak dan preleze 3 m kvišku, a vsako noč zdrsne 2 m navzdol. Po koliko dneli bo vendar prišel na vrh? 2. Franklin je iznašel strelovod 17xx. Vsota obeli neznanih zadnjih številk je 8: če pa obe številki zamenjaš, dobiš številko, ki je 18 manjša. 3. Neki zelo varčni kadilec zbira svoje čike in dela iz njih nove cigarete. Zdaj ima v dozi 9 cigaret. Koliko novih cigaret si bo naredil, če porabi tri čike za eno cigareto? 4. Vojskovodja oblega trdnjavo kvadratne oblike in ima na razpolago 3000 mož. Po višjem povelju pa mora 'na vsako stran trdnjave postaviti 1000 mož. Kako bo s svojimi 3000 možmi to povelje natančno izpolnil? 5. Letalo bi potrebovalo za polet od Ljubljane do Dunaja 1 uro in 20 minut. Za pot nazaj pa potrebuje pri isti brzini samo 80 minut. Zakaj? Te naloge je treba rešiti čez božične počitnice in izdelek poslati uredništvu »Naše Zvezde« obenem s sporočilom, katero knjigo uporablja profesor matematike za tako zavite domače naloge. Za »odlično« nagrada »Veselja dom I—ITI. Rešitve iz prejšnje številke. 1. Križanka: Vodoravno : 1., 18. in 31. Naročite, berite me! 9. izum, 10. agava, 12. nada, 13. Donat, 15. Azarija, 17. pi, 20. pik, 21. Alemanija, 24. ralo, 26. dolar. 28. Ida, 29. lomača, 30. Ana, 32. TAS. Navpično: 1. Nina, 2. Azazel, 3. rudar, 4. Omar, 5. čad, 6. Ig, 7. Tana, 8. Eva, 11. Atika, 14. oje, 16. Ita, 17. pijača, 18. Bari, 19. Imola, 20. Pilat, 22. elan, 23. Nome, 25. Ada, 26. Dom, 27. ras. 2. Besednica: Seme ne rodi, dokler ne umrje v zemlji. (Prve in zadnje črke!) 3. Številnica: Ni važno, koliko trpimo, ampak kako trpimo. Vse so čisto pravilno rešili: Babnik Alojzij, Jerebič Stanko, Lavrič Darinka, šuštat- Lida in Zrimc Marjan. Izžrebana pa sta bila: Babnik Alojzij in Lavrič Darinka. Knjigo po lastni izbiri dobita v upravi. Prevod papeževega pisma Marijinim kongregacijam nam je poslal samo K. L. Kljub majhnim napakam, ki so se pri tisku vrinile v latinsko besedilo, je njegov jrevod dober in naj pride v upravo po epo serijo vatikanskih znamk. LISTNICA UREDNIŠTVA Jerebič Stanislav. — Veseli smo Vaše prizadevnosti, vendar Vaša črtica še ni za »Zvezdo«. Imate pa za svoja leta kar dober jezik in zdrav način pripovedovanja. Upajmo, da boste kmalu dozoreli za tisk, a za takrat si gotovo zapomnite, da je treba vse prispevke za tiskarno vedno pisati samo na eno stran. Ugankarjem. — Za sestavljanje različnih ugank, ki ste nam jih mnogi poslali, je treba predvsem duhovitosti in originalnosti. V »Zvezdi« si še posebej želimo ugank, ki bi na neprisiljen način povedale to ali ono življenjsko resnico. Zato si zlasti z vodenimi križankami ne moremo prav nič pomagati. Naj bi bile tudi uganke več kot samo igračkanje. Vsem sotrudnikom, poverjeni k o m, bralcem in bralka m. — To dvojno številko Vain poklanjamo v največjem možnem obsegu. Prihodnja bo izšla sredi januarja in bo zaključila prvo polovico letnika. Sami vidite, da Vam nudimo, kar največ moremo. Zato trdno pričakujemo, da boste tudi Vi storili za svoj list vse, predvsem pa gotovo poravnali — vso naročnino! Naj bo to Vaše novoletno voščilo! »Naša Zvezda« izhaja dvakrat v mesecu. Cena za dijake 8 Lir, za druge 12 Lir letno Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Tomaž Klinar. Uprava: Streliška ulica št. 12/11 Uredništvo: Marijanišče, Ljubljana. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič